Skip to main content

Full text of "Letopis Matice slovenske"

See other formats 


i. 

5^ 

1 

^Vj  ,"i'  ■  *'i'^<  jj' 

Digitized  by  the  Internet  Archive 

in  2011  with  funding  from 

University  of  Toronto 


http://www.archive.org/details/letopismatice1906v12slov 


LETOPIS 

SLOVENSKE  MATICE 


ZA  LETO  1906. 


-^- 


SESTAVIL  IN   UREDIL 
EUGEN  LflH. 


ZALOŽILA   IN   IZDALA 

SLOVENSKA  MATICA. 


/' 


U   LJUBLJANI. 

NATISNILA  J.  BLASNIKOVA   TISKARNA. 
19  0  6. 


Usebina. 


Na  strani: 

1.  Upravništvo  »Slovenske  Matice«  za  upravno  leto  1906/7    .     .  1 — 2 
II.  Poročilo  o  delovanju  »Slovenske  Matice«  za  dobo  od  1.  grudna 

lani  do  30.  listopada  letos 3—19 

III.  Poročilo  o  knjižnici 20—21 

IV.  Računsko  poročilo 22—28 

V.  Poverjeništva  in  poverjeniki 29 — 32 

VI.  Imenik  društvenikov  »Slovenske  Matice«  za  leto  1906    .     .     .  33 — 81 

VII.  Umrli  ustanovniki 82 

VIII.  Imenik  društev,    zavodov  in  časopis,   ki  s  »Slovensko  Matico« 

zamenjujejo  knjige 83 

IX.  Zaznamek   knjižne   zaloge  »Slovenske   Matice«  in  kupna   cena 

posameznim  iztisom ...  8  —86 


I. 


UprauDišfuo  „SIouenske  Matice" 

za  upravno  leto   I90(i/'l907. 


Predsednik:   Leveč  Frančišek. 
Podpredsednika:     I.  G  r  a  s  se  11  i   Peter. 

II.  Suš  n  i  k  Ivan. 
Blagajnik  in  hišni   upravitelj:  Sušni  k    Ivan. 
Tajnik  in  knjižničar:   Lah  Evgen. 

Ključarja:   dr.  Požar  J.ovro   in  dr.  Zbašnik  Frančišek. 
Pravdni  zastopnik:    dr.  Tavčar    Ivan. 


Odbor: 
a)  Ljubljanski  odborniki 


1.  Bartel  Anton, 

2.  dr.  Detela  Frančišek, 

3.  Dimnik  Jakob. 

4.  Govekar  Frančišek, 

5.  Grasselli  Peter. 

6.  dr.  Gruden  Jožef, 

7.  Hubad  Frančišek, 

8.  dr.  llešič  Frančišek, 

9.  Kostanjevec  Jožef, 

10.  Leveč  Frančišek, 

11.  Milčinski   Frančišek, 

12.  dr.  Opeka  Mihael, 

13.  Orožen  Frančišek, 

14.  Perušek  Rajko, 

15.  Pintar  Luka, 

16.  Pleteršnik  Maks, 


17.  dr.  Požar  Lovro, 

18.  Senekovič  Andrej, 

19.  dr.  Stare  .Jožef, 

20.  Sušnik  Ivan, 

21.  dr.  Šmid  Walter, 

22.  Šubic  Ivan, 

23.  dr.  Tavčar  Ivan, 

24.  dr.  Tominšek  Jožef, 

25.  Trstenjak  Anton, 

26.  Turk  Jakob, 

27.  dr.  Ušeničnik  Aleš, 

28.  Vilhar  Ivan, 

29.  Wiesthaler  Frančišek, 

30.  dr.  Zbašnik  Frančišek, 

31.  Zupančič  Vilibald. 


1 


h)  Vnanji  odborniki: 


1.  Finžgar  Frančišek, 

2.  Gangl  Engelbert, 

3.  dr.  Gregorčič  Anton, 

4.  Koblar  Anton, 

5.  Majciger  Ivan, 


6.  dr.  Murko  Matija, 

7.  dr.  Sket  Jakob, 

8.  Svetec  Luka, 

9.  dr.  Šlebinger  Janko. 


Odseka: 
a)  Gospodarski  odsek 


Grasselli  Peter, 
Senekovič  Andrej, 
dr.  Stare  Jožef, 
Sušnik  Ivan,  (načelnik). 


1. 
2. 
3. 
4. 

5.  Šubic  Ivan, 


6.  dr.  Tavčar  Ivan, 

7.  Trstenjak  Anton, 

8.  Turk  Jakob, 

9.  Vilhar  Ivan. 


b)  Knjižni  odsek: 


1.  Bartel  Anton, 

2.  Dimnik  Jakob, 

3.  Finžgar  Frančišek, 

4.  Govekar  Frančišek^ 

5.  dr.  Gruden  Jožef, 

6.  Hubad  Frančišek, 

7.  dr.  Ilešič  Frančišek, 

8.  Koblar  Anton, 

9.  Kostanjevec  Jožef, 

10.  Leveč  Frančišek, 

11.  Milčinski  Frančišek, 

12.  dr.  Opeka  Mihael, 

13.  Orožen  Frančišek, 

14.  Perušek  Raj  ko, 

15.  Pintar  Luka, 


16.  Pleteršnik  Maks, 

17.  dr.  Požar  Lovro, 

18.  Senekovič  Andrej, 

19.  dr.  Šlebinger  Janko, 

20.  dr.  Šmid  Walter, 

21.  Šubic  Ivan   (načelnik), 

22.  dr.  Tominšek  Jožef, 

23.  Trstenjak  Anton, 

24.  Turk  Jakob, 

25.  dr.  Ušeničnik  Aleš, 

26.  Wiesthaler  Frančišek, 

27.  dr.   Zbašnik    Frančišek 
načelnik), 

28.  Zupančič  Vilibald. 


(pod- 


^F 


II. 


Poročilo   o  delovanju  .»Slovenske   Matice" 

v  dobi  od  1.  grudna  lani  do  30.  listopada  tetos. 


141.  odborova  seja  „Slovenske  Matice"  v  četrtek  dne  19.  prosinca 

ob  petih  popoldne  v  društveni  pisarni. 

Kavzočni:  G(/.  Fran  Leveč  (predsednik);  Fr.  Gov4kar,  P.  Grasselli,  dr.  Fr. 
Ilešič,  Fr.  Milčinski,  B.  Perušek,  L.  Pintar,  M.  Pleteršnik,  A.  Senekovič, 
I.  Sušnik,  A.  Trstenjak,  J.  Turk,  dr.  Al.  Ušeničnik  in  Fr.  Wiesthaler  (od- 
borniki); E.  Lah  (zapisnikar).  Skupaj  15. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pove,  da  sta  odbornika 
dr.  Smid  in  Šubic  opravičila  svojo  odsotnost,  imenuje  overova- 
teljema  današnjemu  zapisniku  odbornika  profesorja  L.  Pintarja 
in  dr.  Al.  Ušeničnika,  in  da  besedo  tajniku,  da  poroča  o  tekočem 
gradivu  iz  predsedstva. 

K  odkritju  spomenika  L.  Boticu  v  Spljetu  povabljeno  se  je 
društvo  dne  5.  listopada  lani  vabilu  odzvalo  z  brzojavnim  po- 
zdravom in  prejelo  pismeno  zahvalo. 

Svojemu  častnemu  članu,  baronu  Andreju  Winklerju,  je 
Matica  dne  9.  listopada  lani  ob  njegovi  SOletnici  brzojavno  časti- 
tala  in  prejela  od  jubilarja  brzojavno  zahvalo. 

Župniku  Al.  Kumru  v  Stari  Loki  se  prepušča  pravica  do 
druge  pomnožene  izdaje  ,, Olikanega  Slovenca'^,  ki  jo  misli  pri- 
rediti za  ,.l)ružbo  sv.  Mohorja". 

Rektoratu  srbskega  vseučilišča  v  Belgradu  se  je  odpo- 
slala pismena  zahvala  za  častni  sprejem  društvenega  zastopnika, 
odbornika  A.  Trstenjaka,  ob  otvoritvi  zavoda  dne  15.  vinotoka  lani. 

Vdovi  dež.  knjigovodje  A.Prelestiika,  ki  je  bil  več  let  marljiv 
Matičin  revizor,  se  je  poslalo  pismeno  sožaljenje  in  je  društvo 
prejelo  od  nje  pismeno  zahvalo. 

1* 


Zaklad  za  dr.  E.  H.  Coste  ustanovo  je  še  toliko  časa 
pustiti  nedotaknjen,  da  se  nabere  svota  5000  K,  in  potem  iz 
njegovih  obresti  razpisavati  nagrade  za  literarne  ali  umetniške 
namene. 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  namesto  obolelega  blagajnika 
in  liišnega  upravitelja  začasno  ta  opravila  prevzel  podpredsednik 
kanonik  /.  Sušnik. 

Zapisnik  o  140.^odborovi  seji,  ki  sta  ga  pregledala  in  po- 
trdila odbornika  dr.  Smid  in  Turk,  se  odobri  brez  ugovora.  Na 
ogled  so  tudi  zapisniki  sej  knjižnega  odseka  z  dne  14.  listopada, 
oziroma  20.  grudna  in  16.  prosinca. 

Knjige  za  h  1905  so  v  stavku  in  v  tisku  gotove.  Društve- 
niki,  ki  so  udnino  vplačali,  jih  prejmo  po  sedem  v  obsegu  82  tis- 
kovnih pol.  Prihodnji  teden  se  začno  razpošiljati. 

Odobre  se  nagrade  pisateljem,  urednikom  in  korektorjem, 
kakor  jih  je  predlagal  knjižni  odsek. 

Odobri  se  po  kratkem  razgovoru  hodoH  knjižni  program, 
zasnovan  po  posebnem  pododseku  knjižnega  odseka,  do  malega 
po  predlogih  knjižnega  odseka. 

Program  se  razmnoži,  po  časopisih  objavi  in  razpošlje  na 
posameznike,  ki  se  zanimajo  zanj. 

Sklene  se  načelno  ponuditi  „Hrvaški  Matici"  knjižno  zvezo 
v  tem  zmislu.  da  ..Slovenska  Matica"  izda  vsako  leto  po  eno 
hrvaško  knjigo  v  obsegu  5—6  pol  na  svoje  troške,  če  „Hrvatska 
Matica"  založi  vsako  leto  na  svoje  troške  po  eno  slovensko,  pod 
imenoma  „Hrvaške"  —  oziroma  „Slovenske  knjižnice".  Da 
bode  to  možno,  je  predložiti  občnemu  zboru  premerabo  §  1.  društ- 
venih pravil,  ki  jih  je  sploh  času  primerno  mestoma  izpremeniti, 
kar  naj  preskrbi  v  ta  namen  že  v  predzadnji  seji  izvoljeni 
pododsek. 

Tajnik  poroča  o  premembah  v  poverjeništvu.  Nove  poverje- 
nike so  dobili:  Sv.  Lenart  v  Slov.  goricah,  Pazin,  Polhov  giadec, 
Jarenina,  Brežice,  Žabnice.  Novi  poverjeništvi  sta  se  osnovali 
za  Žiri  in  Hotederšico;  izpraznjena  so  pa  poverjeništva  za  Raz- 
drto, Tolmin  in  Zagreb. 

Tudi  v  zadnji  dobi  je  Matica  prejela  od  društev  in  posamez- 
nikov več  prošenj  za  podaritev  založnih  knjig  in  jih  na  običajni 
način  reševala  ter  od  obdarovancev  prejela  več  pismenih  zahval. 

Društvenino  je  za  lansko  leto  plačalo  2846,  za  predlansko 
2752  udov;  od  zadnje  seje  je  društvu  pristopilo  247  udov  na  novo. 

Knjižnici  je  prirastlo  94  knjig,  zvezkov  in  časopisov; 
16  podarjenih,  78  zamenjanih. 

Potem  ko  tajnik  na  kratko  pojasni  delovanje  odseka  za 
izdavanje  tehniškega  slovarja  in  se  izrazijo  želje  za  ])onatis 
Erjavčevih  spisov  in  pa  za  objavo  Vrhovčevih  še  ne  objavljenih 
spisov,  o  čemer  prevdarjaj  knjižni  odsek,  zaključi  predsednik 
sejo  ob  sedmih  zvečer. 


-    5  — 
142.  odborova  seja,  v  četrtek  dne  15.  sušca  1906 

ol)  i)etih  popoldne  v  društveni  pisarni. 

Nazvočni:  Gg.  P.  Grasselli  (kot  predsednik);  A.  Bartel,  J.  Ditnnik,  Fr.  Finzijar, 
Fr.  Govekar,  dr.  Fr.  llešič,  Fr.  Milčinski,  Fr.  Novak,  dr.  M.  Opeka,  li.  Feritšek, 
L.  Pintar,  M.  Pletersnik,  I.  Sušnik,  dr.  W.  Šm/d,  A.  Trstenjak,  J.  Turk, 
dr.  A.  Ušeničnik,  Fr.  IViesthalcr,  dr.  Fr.  Zhašnik  in  V.  Zupančič  (odborniki); 
E.  Lah  (zapisnikar).  Skupaj  21. 

Podpredsednik  Grasselli  proglasi  sklepčnost,  otvori  sejo, 
pozdravi  navzočne,  pove,  da  je  predsednik  Leveč  uradno  zadržan 
udeležiti  se  današnje  seje,  in  da  besedo  tajniku,  da  poroča  iz 
predsedništva. 

Tajnik  poroča,  da  je  društvo  od  častnega  člana  Sandora 
Gjalskega  prejelo  njegovo  najnovejše  delo  :  ,,Za  materinsku  riječ" 
v  dar.  Za  darilo  se  je  predsedstvo  pismeno  zahvalilo. 

Dne  19.  prosinca  t.  1.  je  v  Pragi  umrl  dr.  Karol  vitez 
Koristka,  redni  in  častni  član  različnih  znanstvenih  društev.  Matica 
je  „Kr.  češki  společnosti  nauk  v  Pragi'',  ki  je  društvu  smrt 
naznanila,  izrazila  pismeno  sožaljenje  in  prejela  od  nje  pismeno 
zahvalo. 

Sklene  se.  da  je  odpoved  odbornika  dr.  Ivana  Janeziča 
vzeti  na  znanje  in  za  141etno  delovanje  v  odboru  njemu  izreči 
pismeno  zahvalo. 

Dn6  3.  svečana  je  v  Celovcu  umrl  stolni  prost  in  predsednik 
„Uružbe  sv.  Mohorja"  Lamhert  Einspieler.  Matica  je  „ Družbi 
sv.  Mohorja"  izrazila  brzojavno  sožaljenje.  prejela  zato  pismeno 
zalivalo  in  bila  pri  pogrebu  zastopana  po  odborniku  profesorju 
dr.  J.  Sketu. 

Dne  21.  svečana  je  v  Troji  pri  Pragi  praznoval  sloveči 
češki  pesnik  Svatopluk  Čech  svojo  60 letnico.  Matica  mu  je  pri 
ti  priliki  brzojavno  čestitala,  od  knjigarja  Topiča  je  pa 
prejela  njegovo  zadnje  delo  „Dilo  a  človek"  ter  se  za  darilo 
pismeno  zahvalila. 

Dnš  6.  sušca  je  praznoval  prof.  Stritar  na  Dunaju  svojo 
TOletnico.  Matica  mu  je  pismeno  čestitala  in  prejela  od  jubilarja 
pismeno  zahvalo. 

Društvo  je  pred  kratkim  vložilo  na  ministerstvo  prošnjo, 
da  mu  isto  vnovič  podeli  državno  subvencijo  za  11. 1907 — 1909, 
če  mogoče  v  višjem  izmerju  ko  doslej. 

Zapisnik  o  141.  odborovi  seji,  ki  sta  ga  pregledala  in 
potrdila  odbornika  profesorja  Pintar  in  dr.  Ušeničnik,  se  odobri 
brez  ugovora.  Današnjemu  zapisniku  bosta overovatelja  odbornika: 
koncipist  Govekar  in  ingenieur  Turk. 

Na  ogled  je  zapisnik  o  seji  knjižnega  odseka  seje  z  dne 
21.  svečana  t.  1. 

Odobre  se  z  eno  samo  izpremembo  računi  preteklega  leta 
in  se  sklene,  da  se  imajo  v  tej  obliki  predložiti  tiskani  občnemu 
zboru. 


—   H  — 

Sprejme  se  preosnova  društvenih  pravil  večinoma  po 
nasvetih  v  to  svrho  izvoljenega  pododseka  treh  odbornikov 
(gg.  Milcinski,   Turk,  dr.  Ušenimik). 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  „Hrvaška  Matica"  sprejela 
ponudbo  glede  ožje  knjižne  zveze.  Sklene  se  pritrditi  njenemu 
nasvetu,  naj  si  Matici  sami  izbereta  urednika  novima  knjigama. 
Urednikom  „Hrvaške  knjižnice"  se  izvoli  odbornik  dr.  Uešic. 

Na  znanje  se  vzame,  da  si  je  knjižni  odsek  v  zadnji  seji 
odbral  načelnikovega  namestnika.  Izvoljen  je  bil  odbornik  dr. 
Zbašnik. 

Sklene  se,  da  Matica  izdaj  letos  v  XIII.  zvezku  ..Knezove 
knjižnice"  Cankarjevega  :  Martina  Kačurja  (Živlenjepis  idealista), 
ki  ga  je  ocena  potrdila  in  odbor  sprejel. 

Društvene  knjige  za  leto  1905,  ki  so  koncem  januarija 
izšle,  dobe    dijaki   kot  naročniki  lahko  proti  znižani  ceni   2  K. 

Na  znanje  se  vzame  tajnikovo  poročilo  o  poverjeništvih, 
knjižnici,  društvenikih  in  knjižni  zalogi. 

Novo  poverjenišf.vo  se  je  osnovalo  za  Vuhred ;  nova  pover- 
jenika sta  dobila  Gradec  in  Tolmin. 

Društvenino  je  poravnalo  za  lansko  leto  2960  letnikov, 
za  letos  doslej  410.  Od  zadnje  seje  je  društvu  pristopilo  na 
novo  32  udov. 

Knjižnici  je  prirastlo  35  knjig,  zvezkov  in  časopisov, 
med  njimi  največ  čeških;  11  podarjenih,  24  zamenjanih. 

Tudi  v  zadnji  dobi  je  Matica  prejela  obilo  prošenj  za 
podaritev  založnih  knjig.  Prošnje  so  bile  vse  ugodno  rešene ; 
za  darila  je  došlo  društvu  več  pismenih  zahval. 

Potem,  ko  se  reši  še  par  vprašanj  gospodarske  vsebine, 
zaključi  predsednik  sejo  ob  6  V^  zvečer. 

143.  odborova  seja,  v  sredo  dne  18.  malega  travna  1906 

ob  petih  popoldne  v  društveni  pisarni. 

Navzoč/l  i:  Gg.  Fr.  Leveč  (predsednik);  J.  Dimnik,  Fr.  Gov4kar,  dr.  Fr. 
Bešič,  A.  Kohlar,  J.  Koatanjevec,  Fr.  Milcinski,  Fr.  Orožen,  dr.  L.  Požar, 
I.  Sušnik,  dr.  W.  Šmid,  I.  Šubic,  A.  Trstenjak,  J.  Turk,  Fr.  MViesthaler 
in  dr.  Fr.  Zbašnik  (odborniki);  E.  Lah  (zapisnikar).  Skupaj  17. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  otvori  sejo,  pozdravi  nav- 
zočne,  pove,  da  je  podpredsednik  Grasselli  opravičil  svojo 
odsotnost,  in  da  besedo  tajniku. 

Tajnik-zapisnikar  poroča,  da  je  društvo  prejelo  pismeno 
zahvalo  za  brzojavno  častitko  Svatopluku  Čechu  ob  njegovi 
šestdesetletnici  in  da  je  Matica  po  prof.  Trdini  po  obvestitvi 
novomeškega  sodišča  podedovala  588  K. 

Zapisnik  o  142.  odborovi  seji,  ki  sta  ga  pregledala  in  potrdila 
odbornika  koncipist  Govekar  in  ing.  Ttirk,  se  odobri  brez  ugovora. 


—   7   — 

Na  ogled  je  zapisnik  o  seji  knjižnega  odseka  z  dne  21.  malega 
travna  1. 1.  Današnjemu  zapisniku  bosta  overovatelja  odbornika 
prof.  Orožen   in  kustos  dr.  Smid. 

Preosnova  opravilnika  se  vrne  zato  izvoljenemu  pododseku 
z  naročilom,  naj  v  njej  predrugači  ono,  kar  zahtevajo  že  odobrena 
prenarejena  pravila,  ostalo  pa  pusti  neizpreraenjeno. 

Poročilo  knjižnega  odseka  o  letošnjem  knjižnem  programu 
se  v  načelu  odobri.  Matica  izdaj  po  tem  programu  letos  osmero 
knjig  in  sicer:  1.)  Ant,  Knezove  knjižnice  XIII.  zvezek  ;  2.)  dr. 
Vošnjak :  Spomini  II.  zvezek  (3  del) ;  3.)  Tolstoj-Govekar :  Moč 
teme  (3.  zvezek  cikla  „lz  svetovne  književnosti")  ;  4.)  L.  Pintar : 
VIII.  zvezek  ..Zbornika".  5.)  dr.  K.  Štrekelj :  Slovenske  narodne 
pesmi.  10.  snopič.  6.)  Letopis  za  1.  1906.  7.)  dr.  F>.  Ilešič : 
Hrvaška  knjižnica.  1.  zvezek.  8.)  XVIII.  zvezek  „Zabavne 
knjižnice".  Prve  štiri  knjige  so  za  tisek  dozorele  in  je  le  še 
par  rokopisov  gg.  odbornikom  za  14  dni  v  pisarni  na  ogled. 
O  ostalih  štirih  bosta  odsek  in  odbor  pravočasno  sklepala. 

Knjigam,  ki  se  bodo  tiskale  v  3600  izvodih,  se  določijo 
tiskarne  in  se  sklene,  da  imajo  4  ciklična  dela  beletristične 
vsebine  dobiti  nove  naslovne  liste,  katerih  naprava  se  po 
navodilu  odbornika  Šubica  poveri  proti  končnemu  odborovemu 
odobrenju  društvu  „Vesni"  na  Dunaju. 

Iz  knjižnega  odseka  se  odobrita  tudi  še  dva  nasveta  za 
knjigi  leta  1907  in  1908. 

Sklene  se,  da  se  ima  vršiti  letošnji  redni  občni  zbor  v 
sredo,  dne  16.  velikega  travna  t.  1.  ob  šestih  zvečer  v  veliki 
dvorani  »Mestnega  doma".  Dnevni  red,  ki  se  bo  tiskovnim 
potem  pomnožil  in  pravočasno  objavil  v  domačih  časopisih,  se 
odobri. 

Tajnikovo  poročilo  o  udih,  poverjeništvih,  knjižnici  in 
knjižnih  darilih  se  vzame  na  znanje.  Za  lansko  leto  je  vplačalo 
letnino  2963  udov,  za  letošnje  505  ;  na  novo  je  društvu  pristo- 
pilo od  zadnje  seje  6  udov.  Novega  poverjenika  je  dobilo  Ru- 
doltovo.  V  zadnjem  času  je  bilo  podarjenih  zopet  več  založnih 
knjig  in  je  prejelo  društvo  za  darila  pismene  zahvale.  Knjižnici 
je  prirastlo  32  knjig,  zvezkov  in  časopisov:  1  podarjena,  31 
zamenjanih.  Dijaštvo  se  za  lanske  knjige  dokaj  oglaša.  Dobi 
pa  kompletne  proti  naročnini  2  K  lahko  tudi  za  11.  1903  in  1904. 

Nato  zaključi  predsednik  sejo  po  polsedmih  zvečer. 

XLII.  redni  občni  zbor,  v  sredo  dne  16.  vel.  travna  1906 

ob    šestih  popoldne  v  veliki  dvorani  »Mestnega  doma«. 

Navzočnih  nad  50  društvenikov  pod  predsedstvom  nad- 
zornika Fr.  Levca. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  se  zahvali  za  častno  ud'e- 
ležbo,   pozdravi   navzočne,  pravi,  da  je  društvo  v  zadnjem  letu 


—  8  — 

delovalo  živahnejše.  Iz  tajnikovega  poročila  bodo  zborniki  raz- 
videli,  da  je  društvo  pri  društvenikih  za  200  napredovalo,  na  čeraer 
gre  zahvala  marljivim  poverjenikom;  pohvali  pisatelje  sotrudnike, 
složno  delovanje  v  odboru  in  izraža  upanje,  da  bosta  sloga  in 
napredek  v  društvu  trajna.  Potem  pozove  tajnika,  da  prečita 
svoje  poročilo  o  društvenem  in  odborovem  delovanju  v  dobi  od 

I.  VI.  1905  do  30.  IV.  1906,  ki  se  tako-le  glasi: 

Slavn  i  zbor ! 

Poročati  mi  je  o  društvenem  in  odborovem  delovanju  v 
zadnji  dobi. 

Zadnji  (XLI)  občni  zbor  „Slovenske  Matice"  se  je  vršil 
tu  lani  dne  7.  rožnika.  Dopolnilne  volitve  so  prinesle  odboru 
več  izprememb.  Nanovo  se  bili  v  odbor  voljeni  gg.  Gangl,  Govekar, 
Milčinski,  dr.  Šmid,  Trstenjak  in  Turk. 

Bivšim  večletnim  odbornikom  gg.  dr.  Lesarju,  Pajku  Al. 
Tavčarju  in  Ant.  Zupančiču  se  je  izrekla  za  mnogoletno  vspešno 
delovanje  iz  odbora  pismena  zahvala.  Istotako  dr.  G  laserju,  ki 
se  je  bil  predčasno  med  letom  odpovedal. 

Glede  upravništva  je  ostalo  v  zadnji  upravni  dobi  vse  pri 
starem.  Z  vzklikom  je  bilo  izvoljeno  vnovič  dosedanje  pred- 
sedstvo, to  je :  Fr.  Leveč,  predsednikom  ;  P.  Grasselli  prvim, 
Ivan  Sušnik  drugim  podpredsednikom.  V  blagajništvu  in  hišnem 
upravitelj stvu  se  je  morala  med  letom  izvršiti  osebna  izpre- 
memba.  Dosedanji  mnogoletni,  velezaslužni  blagajnik  in  hišni 
upravitelj  je  moral  vsled  bolezni  meseca  grudna  lani  ta  posel 
odložiti  in  ga  je  po  kratkem  odmoru,  v  katerem  je  bil  tajnik 
tudi  blagajnik,  prevzel  11.  podpredsednik  g.  I.  Sušnik,  kateri  ga 
tudi  še  danes  opravlja.  Na  novo  voljeni  ljubljanski  odborniki 
so  bili  vsi  privzeti  knjižnemu  odseku,  odbornik  Trstenjak  med 
njimi  tudi  gospodarskemu  odseku  na  mesto  odbornika  Kostan- 
jevca,  ki  se  je  iz  tega  odseka  prostovoljno  umaknil.  Odborništvu 
se  je  odpovedal  med  letom  prof.  dr.  .Tanežič  in  prejel  za  mno- 
goletno delovanje  v  odboru  pismeno  zahvalo. 

Odbor  je  imel  v  zadnji  upravni  dobi  pet  sej,  ki  so  se 
vršile  dne  19.  rožnika  in  23.  vinotoka  lani  ter  dne  19.  prosinca, 
15.  sušca  in  18.  mal.  travna  letos.  Knjižni  odsek  je  zboroval 
osemkrat,  namreč:  28.  rožnika,  29.  kimavca,  20.  vinotoka,  14.  li- 
stopada    in    20.  grudna    lani    ter    16.  prosinca,    21.  svečana   in 

II.  malega  travna  letos ;  gospodarski  odsek  dve,  to  je  :  24.  malega 
srpana  lani  in  25.  malega  travna  letos. 

Najvažnejši  predmet  omenjenim  sejam  je  l)il  razgovor  o 
društvenih  knjigah  :  lanskih,  letošnjih  in  tudi  bodočih. 

Kar  se  pred  vsem  tiče  lanskih  društvenih  knjig,  izdala 
jih  je  „Slovenska  Matica"  sedmero  v  obsegu  90  ti.skovnih  pol. 
Programu,  ki  ga  je  za  nje  objavil,  je  ostal  odbor  popolnoma 
zvest.   Tudi  glede  dobe,   v  kateri   so   te  knjige  izšle,  se  mu  je 


—  9  — 

bolje  pohvaliti  od  projšnjjli  let.  Izšle  so  namreč  za  tri  mesce 
prej  0(1  prcdlanskili  in  opravičeno  je  ui)anje,  da  se  odboru  prav 
kmalu  posreči  njegova  lastna  vroča  želja,  ki  je  obenem  želja 
Matičarjev,  da  bodo  knjige  izhajale  pravočasno.  Knjige,  po 
vsebini  mnogovrstne,  so  društvenim  krogom,  po  zasebnih  pismih 
sodeč,  ustrezale.  Tudi  javnost  jim  ni  bila  nenaklonjena. 

Letos  hoče  odbor  podati  društvenikora  osmcro  knjig  s  pri- 
bližno 84  polami.  ,.Matica"  izda  ,.Zbornik"  s  podobno  vsebino, 
kot  lani.  Letopis  izide  kot  pisarniško  poročilo  v  običajni  sestavi. 
Objavi  se  XIII.  zvezek  Knezove  knjižnice  s  Cankarjevo  po- 
vestjo „Martin  Kačur"  („Življenjepis  idealista"),  katero  je 
ocena  posebno  pohvalila.  Izda  se  lO.  snopič  Štrekljevih  „Slo- 
venskih  narodnih  pesmi",  2,  snopič  dr.Vošnjakovih  „Spominov", 
ki  so  v  1.  snopiču  posebno  ugajali.  V  3.  zvezku  cikla  ,Jz 
svetovne  književnosti  bodo  Matičarji  dobili  priliko  seznaniti  se 
s  Tolstim  vobče  in  z  njegovo  dramo  „Moč  teme"  posebej. 
Objavi  se  XVin.  zvezek  „Zabavne  knjižnice".  Nekaj  novega 
je  „Hrvaška  knjižnica",  katere  izide  letos  1.  zvezek.  Po  hvale- 
vrednem prizadevanju  odborornika  dr.  Ilešiča  se  je  že  več  let 
staro  vprašanje  močnejega  zbližan  j  a  Hrvatov  in  Slovencev  po 
Maticah  ugodno  rešilo.  Obe  društvi  sta  se  namreč  zavezali  se- 
znanjati v  manjših  snopičih  kot  „Hrvaška",  oziroma  „Slovenska 
knjižnica"  z  lastnimi  uredniki  z  boljšimi  proizvodi  beletristične 
vsebine  sosednje  literature  svoje  društvenike.  Po  tej  poti  bo 
slov.  Matičarjem  dana  prilika  v  lastnih  knjigah  popolnoma  pri- 
učiti se  in  zanimati  za  sorodno  hrvaščino  in  oba  sorodna  si 
naroda  literarno  popolnoma  med  sabo  seznaniti  in  zbližati. 
Urednik  „Hrvaški  knjižnici"  bo  odbornik  dr.  llešič. 

Skrbelo  se  je  pa  tudi  za  prihodnjost.  Že  junija  lani  je 
odbor  sklenil  poveriti  petorici  iz  svoje  srede  nalogo,  naj  sestavi 
in  predloži  osnovo  za  bodoči  knjižni  program.  Omenjeni  odsek 
je  v  dveh  sejah  (5.  in  18.  dne  velikega  srpana)  svojo  nalogo 
rešil.  Njegovi  osnovi  je  knjižni  odsek  29.  kimavca  načelno  pri- 
trdil in  v  štirih  sejah  (20/10,  14/11,  20/12  in  16/1)  o  njej 
razpravljal  podrobno.  Z  malimi  premembami  po  odboru  dne  18/1 
odobren,  je  bil  knjižni  program  po  časopisih  objavljen  in  pisa- 
telji povabljeni  na  sodelovanje.  Jedro  programa  je :  Matica 
izjavlja  da  bo  v  prihodnje  izdajala  „Zbornik"  kot  perijodično 
knjigo  za  znanstvene  razprave ;  ,,Letopis"  kot  pisarniško  po- 
ročilo, eno  ali  dve  monografiji  in  pa  vsaj  po  tri  knjige  bele- 
tristične vsebine,  med  njimi  „Knezovo"  „Zabavno"  in  „Svetovno 
knjižnico".  Iz  srede  odseka  in  pa  odbora  samega  mora  iziti 
skrb  za  to,  da  dobi  društvo  pravočasno  sotrudnike,  ki  mu  bodo 
v  programu  označene  knjige  spisali  Doslej  še  ni  bilo  dosti  od- 
zivov, vendar  je  upati,  da  se  program  posreči  in  sproti  izvede. 

Poleg  knjižnega  in  gospodarskega  obstoji  v  Matici  še  več 
drugih  odsekov.  Matica  že  mnogo  let  upravlja  sklad  za  dr.  E.  H.  Goste 


—   10  — 

spomenik.  Poseben  odsek  je  natančneje  proučil  to  stvar  in  lani 
26.  rožnika  sklenil  priporočiti  odboru,  naj  iz  obresti  tega  sklada, 
ko  bo  narastel  do  5000  K,  razpisuje  vsako  leto  nagrado  za 
umetnike,  itd.  Odbor  je  temu  nasvetu  pritrdil  in  se  bo  sklad 
potemtakem  še  par  let  zbiral. 

Odsek  za  „telmiški  slovar-'  je  zboroval  lani  dne  3.  vinotoka. 
V  tej  seji  se  je  napravilo  več  načelno  važnih  sklepov.  Odsek 
si  je  pridobil  zvezo  s  češkimi  tehniškimi  društvi  in  časopisi, 
podpirajo  ga  tudi  slovenski  tehniki  v  Pragi,  na  Dunaju  in  v 
Gradcu.  Omislil  si  je  in  razposlal  na  interesente  uzorce,  po 
katerih  naj  se  tvarina  zbira.  Delo  je  dobro  započeto  in  se  ima 
v  doglednem  času  ugodno  završiti. 

V  listopadovi  seji  lani  se  je  oživotvoril  folklorski  odsek  in 
napravil  v  svoji  seji  dne  28.  mal.  travna  več  važnih  sklepov, 
pri  katerih  je  tudi  „Slov.  Matica"  interesirana,  ker  se  imajo 
sestavki  iz  tega  polja  zbirati  in  objavljati  v  njenem  „Zborniku". 
Sestaviti  in  objaviti  se  ima  bibliografski  pregled  vseh  dose- 
danjih folklorskih  objav  in  člankov ;  v  evidenci  je  imeti  vse 
slovenske  folklorske  študije. 

Po  daljšem  prestanku  se  je  pred  kratkim  sešel  in  se  bo 
v  prihodnje  redno  shajal  odsek  za  slovenski  zemljevid  nekoliko 
pomnožen  ter  bo  poskušal  uresničiti  svoj  prvotni  načrt,  da  društvo 
izdaj  „generalni  zemljevid  slovenskih  pokrajin"  v  merilu 
1  :  200.000  po  vzorcu  zemljevida,  ki  že  obstoji  za  ljubljansko 
okolico.  Izda  naj  se  pa  v  5000  izvodih  in  napravi  pri  Hoelzlu 
na  Dunaju  v  štirih  kartonih. 

Odsek  za  nabiranje  krajepisnih  imen  se  v  zadnjem  času 
sicer  ni  shajal,  učinil  pa  po  svojem  predsedništvu  vendar  veliko 
vspešnega.  Razposlalo  se  je  veliko  povabil  k  sodelovanju  in 
nabiranju;  došlo  je  še  precej  ugodnih  odgovorov.  Nabavile  so 
se  nove  tiskovine  z^  vprašalnimi  polarni  in  prijavilo  se  je  za 
Goriško  in  Spodnji  Štajer  osrednje  poverjeništvo. 

Poživil  se  je  lani  poleti  agitacijskl  ali  reklamski  odsek  kot 
pomnoženi  gospodarski  odsek.  Sešel  se  je  dvakrat  in  s  svojim 
delovanjem  prouzročil,  da  lani  število  društvenikov  po  triletnem 
prestanku  ni  padlo,  marveč  za  okroglih  dvesto  narastlo.  Po- 
verjeniška  akcija  se  je  nekoliko  osvežila. 

V  ozki  zvezi  s  knjigami  sta  društvena  knjižnica  in  pa 
društvena  knjižna  zaloga.  O  knjižnici  velja  letos  še  isto  ko  lani. 
Ker  ni  javna  in  sploh  pristopna,  je  Zt\njo  manj  zanimanja.  Knjige 
tudi  po  vsebini  večinoma  niso  takšne,  da  bi  zanimale  širše 
občinstvo.  Za  javno  knjižnico  pa  društvo  v  doglednem  času  še 
ne  bo  imelo  zadosti  gmotnih  sredstev.  Pač  bi  bila  pa  Matičina 
knjižnica  bogat  prispevek  bodoči  veliki  javni  knjižnici,  ki  naj 
bi  se  čim  preje  med  Slovenci  osnovala  in  bila  pristopna  vsem 
slojem  slovenskega  prebivalstva.  Z  malimi  izjemami  je  narastla 
društvena  knjižnica  tudi  v  zadnjem  letu  po  knjigah  onih  društev 


—  11  — 

in  zavodov,  s  katerimi  je  „Slovenska  Matica*'  v  knjižni  zvezi. 
Njili  število  znaša  sedaj  42;  knjig-e  ji  pošiljajo  še  dokaj  redno. 
Izza  zadnje  dobe  je  v  prvi  vrsti  omeniti  ,..)ugoslavenske  aka- 
demije", katera  je  po  ljubeznivem  posredovanju  vseuč.  protesorja 
dr.  Mušiča  Matici  poslala  po  en  izvod  vseh  svojih  publikacij,  kar 
jih  je  doslej  izšlo,  med  tem,  ko  je  poprej  pošiljala  samo  ,,Rad". 
Skrčilo  se  je  pa  močno  število  ruskih  knjig,  seveda  vsled  znanih 
političnih  in  socijalnih  razmer.  Knjižnica  se  je  lani  pomnožila 
za  432  knjig,  zvezkov  in  časopisov.  Samo  4  so  bile  kupljene, 
35  je  bilo  podarjenih,  393  zamenjanih;  po  jeziku  je  bilo  144 
hrvaških.  92  ruskih,  89  čeških,  29  srbskih,  35  latinskih,  18 
slovenskih,  7  bolgarskih,  6  poljskih,  5  nemških,  3  sorbske,  2 
španski  in  2  angleški. 

Društvo  ima  še  vedno  jako  močno  knjižno  zalogo,  ki  pa 
zanj  nima  tolike  vrednosti,  odkar  so  pošle  šolske  knjige,  ki 
jih  nič  več  ne  zalaga.  Vsled  tega  je  skupilo  za  knj  ge  od  leta 
do  leta  manjše  in  je  znašalo  lani  že  samo  310  K  05  h.  V  zalogi 
je  imela  Matica  lani  koncem  leta  97  raznovrstnih  knjig  z 
21.04()  komadi  in  pa  14  zemljevidov  s  144  komadi.  Prirastlo 
ji  je  lani  22.000  knjig  (društvenih  zadnjega  leta),  odpadlo  pa 
19.962  knjig  in  25  zemljevidov,  in  sicer:  a)  na  ude  18.812 
knjig;  prodanih  316  knjig  in  25  zemljevidov;  podarjenih  pa 
834  knjig.  Število  podarjenih  knjig  še  nobeno  leto  ni  bilo  tako 
visoko.  Veselo  znamenje  je,  da  se  je  jelo  priprosto  ljudstvo  za 
knjige  prav  pridno  oglašati,  vzbujeno  po  snujočih  se  „Ljudskih 
in  potovalnih  knjižnicah",  vzlasti  v  obmejnih  krajih  po  Štajerskem 
in  Koroškem.  Nekaj  knjig  je  v  zadnjem  času  v  zalogi  popolnoma 
pošlo,  namreč:  Letopis  za  11.1872  3,  1879  in  1885;  Trst  z 
Istro  ;  II.  del  in  2.  zvezek  III.  dela  dr.  Glaserjeve  ,.Zgodovine 
slovenskega  slovstva",  Vrhovčevi:  Ljubljanski  raeščanje,  Nauk  o 
telovadbi,  dr.  Celestinov:  Prešeren,  roman:  „Z  ognjem  in  mečem", 
dr.  Tomanove  pesmi;  od  zemljevidov  pa:  Obraz  zemlje  v  polutah 
in  Afrika. 

Računsko  poročilo  imajo  gospodje  zborniki  tiskano  v  rokah 
in  prejmo  na  zahtevo  od  gospoda  blagajnika  potrebna  pojasnila. 
Radi  tega  se  hočem  v  svojem  poročilu  omejiti  le  na  bistvene 
stvari.  Računski  zaključek  sklepa  z  malim  prebitkom.  Izdalo 
se  je  za  264  K  36  h  več  kot  bi  se  bilo  smelo,  ker  je  bilo 
društvu  nepričakovano  šteti  višji  davek  za  pristojbinski  na- 
mestek  od  premakljivega  premoženja  in  ker  so  cene  pri  tisku 
vsled  nanovo  uveljavljenega  cenika  avstrijske  tiskarske  zveze 
poskočile  za  25  %. 

Premoženje  se  je  lani  za  65  K  skrčilo,  ker  je  društvo 
izgubilo  pri  papirjih  vsled  diferenc  pri  kurzu. 

Proračun  ima  običajno  lice.  Društvo  utegne  nekoliko  pri- 
dobiti pri  udih,  zato  bo  pa  imelo  letos  nekaj  več  troškov  pri 
hišnih  popravah. 


—  12  — 

Glede  depozit  je  bilo  govorjenje  že  zgoraj,  ko  je  bil 
omenjen  sklep  odborov  radi  sklada  za  dr.  E.  H.  Goste  spomenik. 

Račun  in  bilanca  narodnih  ustanov  v  zadnjem  letu  ne 
izkazujeta  nič  novega. 

Račune  sta  pregledala  in  v  popolnem  redu  našla  gospoda 
revizorja  Bradaška  in  Kruleč.  Za  prijazni  trud  jima  bodi  še  iz 
tega  mesta  presrčna  zahvala.  V  zadnjem  letu  je  izgubilo  društvo 
tretjega  revizorja,  ki  je  mnogo  let  drage  volje  opravljal  ta 
posel.  Deželni  knjigovodja  Anton  Prelesnik  je  po  kratki  bolezni 
dne  2.  prosinca  letos  umrl  in  seje  iz  predsedstva  izrazilo  njegovi 
vdovi  sožaljenje. 

Za  lansko  leto  je  društvu  doslej  plačalo  udnino  2970 
letnikov,  torej  za  215  več  od  leta  poprej.  Matica  beleži  torej 
po  štiriletnem  prestanku  pri  svojih  društvenikih  povišek.  Želeti 
bi  bilo  le,  da  se  ta  napredek  obdrži  za  prihodnje  stalno,  vzlasti 
pa,  da  se  pomnoži  tudi  število  ustanovnikov,  kate)'o  že  25  let 
pada. 

Tesno  z  diiištveniki  so  združena  poverjeništva,  katerih  je 
društvo  ob  izidu  zadnjih  društvenih  knjig  štelo  172.  V  zadnji 
upravni  dobi  so  dobili  nove  poverjenike:  Maribor,  Rudolfovo, 
Žabnice,  Ribnica.  Izlake,  Laški  trg.  Št.  Ilj  pri  Slov.  Gradcu, 
Jarenina,  Ptuj,  Idrija,  Grabštajn,  Pazin,  Polhov  gradeč.  Št. 
Lenart  v  Slovenskih  goricah,  Brežice.  Tolmin  in  Gradec.  Nova 
poverjeništva  so  se  osnovala  za:  Št.  Vid  pri  Vipavi.  Žiri,  Vnhred, 
Hotederšico  in  Krk.  Izpraznjena  so  pa  poverjeništva  za  Dobrepolje, 
Št.  Mohor,  Velenje  in  Lašče.  Poizkusi  agitacijskega  odseka 
uprizoriti  agitacijo  za  pridobitev  udov  po  stanovih  niso  ostali 
brezvspešni.  Deluje  se  tudi  dosledno  na  to,  da  se  velika  pover- 
jeništva razcepijo  v  več  malih,  bodisi  da  se  s  tem  poverjenikom 
breme  olajša,  bodisi  da  se  s  tem  pridobi  možnost  pomnožiti 
število  udov.  Da  seznani  občinstvo  bolje  z  društvenim  delovanjem, 
objavlja  odbor  izpiske  iz  sej  v  vseh  slovenskih  časopisih  in  jih 
daje  na  razpolago  tudi  vnanjim,  če  jih  žele. 

Ker  letos  poteče  drugo  triletje,  odkar  je  bila  ..Slovenski 
Matici"  dovoljena  državna  subvencija,  ponovil  je  odbor  zopet 
prošnjo  na  osrednjo  vlado,  da  se  ji  subvencija  —  če  mogoče 
zvišana  —  dovoli  tudi  še  zanaprej. 

V  odborovi  seji,  dne  23.  vinotoka  lani,  se  je  poverila 
pododseku  treh  odbornikov  (gg.  Milčinski,  Turk  in  di.  Ušeničnik) 
naloga,  pregledati  in  času  primerno  preurediti  društvena  pravila. 
Pododsek  je  načrtal  preosnovo ,  kateri  je  odbor  v  svoji  seji 
dn6  15.  sušca  t.  1.  pritrdil,  in  bo  v  njegovem  imenu  odbornik 
Milčinski  danes  o  tem  predmetu  zboru  poročal. 

Da  ustreže  tozadevnim  željam  poklicanih  strokovnjakov  in 
deloma  tudi  javnemu  mnenju,  se  je  odbor  odločil  vsem  cikličnim 


—   13  — 

knjigiim  beletristične  vsobine  preskrbeti  okusnejše  platnice.  'Vo 
delo  se  bo  poverilo  društvu  „Vesni",  ki  bo  delo  izvršila  po  na- 
vodilu odbornika  nivn.  Šubica. 

Zanimanje  za  ilatico  raste  od  leta  do  leta  pri  drugih 
slovanskih  narodih,  pa  tudi  pri  inih.  Glede  Hrvatov  sem  zgoraj 
že  navedel  dva  dokaza.  O  Matici  so  začeli  češče  pisati  „Srbi"  (Knj. 
glasnik  poroča  redno  iz  sej),  vzlasti  pa  Čehi  in  Rusi.  (Slov. 
Pfehled,  Zabolotsky,  Zdziarskv,  i.  dr.).  V  zadnjem  času  so  se 
poleg  Francozov  (Leger)  oglasili  tudi  Rurauni  (dr.  Barbulescu, 
prot.  slov.  jezikov  v  Jassv). 

Lani  sta  bila  v  občnem  zboru  izvoljena  za  častna  uda: 
pisatelj  in  poslanec  Šandor  pl.  Gj  alski  (Ljuba-Babič)  in  prot. 
Trdina.  Zadnjega  Matica  —  žal  —  ni  dolgo  prištevala  svojim 
častnim  udom.  Dober  mesec  po  izvolitvi  je  v  Kudoltovem  umrl. 
Njegovega  pogreba  se  je  Matica  udeležila  po  svojem  odborniku 
dr.  Deteli.  položivša  na  rakev  venec.  Pokojnik  ji  je  volil  v  svoji 
oporoki  desetino  čiste  ostaline,  ki  znaša  588  K.  Častni  ud 
pl.  Gjalski  se  je  Matici  za  izvolitev  zahvalil  v  laskavem  pismu 
in  ji  ob  novem  letu  podaril  en  izvod  svojega  najnovejšega  dela 
„Za  raaterinsku  riječ". 

Ob  sebi  umevno  se  je  društvo  udeležilo  kot  običajno 
druga  leta  na  dostojen  način  domačih  in  vnanjih  slavnosti, 
kojih  udeležiti  se  je  bilo  po  svojem  zvanju  poklicano.  Semkaj 
spada  pred  vsemi  velika  slavnost  odkritja  Prešernovega  spome- 
nika, dne  10.  kimavca  lani.  Matica  jo  bila  pa  tudi  zastopana 
pri  otvoritvi  srbskega  vseučilišča  v  Belgradu  dne  15.  vinotoka 
in  se  je  njenemu  zastopniku  priredil  jako  časten  sprejem,  združen 
z  odliko  z  višjega  mesta.  Matica  je  pozdravila  brzojavno  Botičeve 
čestilce  v  Spljetu  dne  5.  listopada  lani;  spomnila  se  je  z  brzo- 
javnim pozdravom  jubilarja  šestdesetletnika  Svatopluka  Čecha 
dne  21.  svečana  letos  ter  pismeno  jubilarja  70  letnika  prof. 
Stritarja  dne  5.  sušca  t.  1.  in  od  povsod  prejela  pismene  zahvale. 

Društvo  je  pa  dostojno  vršilo  tudi  ob  žalostnih  prilikah 
svojo  dolžnost,  to  je  ob  smrti  ^^^  W.  Tomka  dne  20.  rožnika  v 
Pragi,  dr.  Gregorija  Kreka  dne  2.  vel.  srpana  v  Gradcu,  Fr.  Marna 
dne  5.  vinotoka  v  Topuskem,  dr.  Kofistke  dne  20.  jan.  v  Pragi, 
liaraberta  P^inspielerja  dne  3.  svečana  v  Celovcu,  Cvjetka  Ru- 
betiča,  dne  4.  vel.  travna  v  Zagrebu  in  Daniela  Šutlaja.  dne 
2.  vel.  travna  v  Laščah.  Za  izraze  sožaljeuja  in  spremstva  je 
prejela  v  vseh  slučajih  zahvalna  pisma. 

Društvo  žaluje  pa  tudi  ob  gomili  večjega  števila  društve- 
nikov,  bodisi  iistanovnikov  ali  letnikov,  poverjenikov  ali  sotru- 
dnikov.  katerim  bodi  lahka  domača  zemlja  in  blag  spomini 

Poročilo  se  odobri  brez  ugovora. 

Blagajnik  poroča  o  računih  za  1.  1905  in  o  proračunu  za 
1.  1906.  kar  se  vse  odobri  brez  ugovora.  (Čitanje  se  opusti,  ker 
imajo  zborniki  račune  tiskane  v  rokah). 


—   14  — 

Po  nasvetu  zbornika  R.  Pustoslcmška  se  z  vsklikora  izvolijo 
za  računske  presojevavce  g%.  F.  Bradaska  I.  Krnlec  in  I.  Pogačnik. 

V  odborovem  imenu  poroča  potem  odbornik  Fr.  Milanski 
o  nekaterih  izpremembah  društvenih  pravil.  Izpremembe  odbor 
nasvetuje,  deloma  da  spravi  pravila  v  sklad  s  svojim  knjižnim 
programom,  deloma  da  uveljavi  to,  kar  se  je  praktično  že  iz- 
vrševalo, deloma  da  prenaredi  nekatere  sicer  ne  nujne,  pa 
vendar  umestne  stvari.  Izpremembe  se  tičejo  §§  1.,  2.  odst.  3.; 
4.  točka  b;  8.  odst.  8;   10.  odst.  2.  12.,  14.  in   17. 

Po  kratki  debati,  katere  so  se  poleg  predsednikain poročevavca 
udeleležili  gg.  Drenik,  dr.  llešič,  Šubic  in  Hudovernik,  se  vse 
nasvetovane  premembe  z  jedno  samo  malo  izjemo  sprejmo. 

Izvrši  se  dopolnilna  volitev  odborova.  Skrutinij  prevzameta 
poleg  predsednika  in  tajnika  zbornika  F.  Bradaska  in  Fr.  Marolt. 
Izid  dopolnilnih  volitev  je  sledeč :  oddanih  je  bilo  95  glasovnic 
s  714  veljavnimi  glasovi.  Izvoljeni  so  za  dobo  štirih  let  v  odbor 
v  smislu  §  12  dr.  pravil  gg.  dr.Fr.  llešič  in  dr.  Fr.  Zbašnik  s  714 
glasovi ;  Fr.  Orožen  in  dr.  J.  Slehinger  s  713  ;  R.  Perusek  s  712; 
Fr.  Leveč  in  dr.  J.  TominŠck  s  7 1 1  ;  J.  Kostanjevec  &  7 10  ]  dr.  I.  Tavčar 
S  675  in  dr.  J.  Gruden  s  446.  Na  dve  leti  je  izvoljen  A.  Kohlar 
s  417  glasovi.  Razun  njih  so  še  prejeli  gg.  L  Vrhovnik  293 
glasov,  1.  Trošt  119,  J.  Wester  16,  A.  Aškerc  6,  dr.  Bezijak  in 
Fr.  Šuklje  po  5,  ravn.  J.  Stare  3,  A.  Drmota,  dr.  I.  Prijatelj  in 
O.  Zupančič  po  1  glas. 

V  odborovem  imenu  potem  utemeljuje  odbornik  dr.  Požar 
nasvčt,  da  občni  zbor  „Slovenske  Matice*'  izvoli  prof.  Josipa 
Stritarja  ob  njegovi  sedemdesetletnici  z  ozirom  na  njegove  velike 
zasluge  za  slovensko  literaturo  društvenim  častnim  udom,  kar 
z  glasnim  odobravanjem  soglasno  obvelja.  Sklep  se  prof.  Stritarju 
brzojavno  sporoči  takoj  iz  zbora. 

Potem  zaključi  predsednik  zbor  ob  7.  uri  20  minut  zvečer 
zahvalivši  zbornike. 

144.  odborova  seja,  v  petek  dne  i.  rožnika  1906 

ob  petih  popoldne  v  društveni  pisarni. 

Navzočni:  Gg.  Fr.  Lecec  (predsednik) ;  Fr.  Finžgar,  dr.  J.  Gruden,  dr.Fr. 
llešič,  A.  Kohlar,  J.  Kostanjevec,  Fr.  Milčinski,  dr.  M.  Opeka,  Fr.^  Orožen, 
R.  Perusek,  L.  Phitar,  M.  Pleteršnik,  A.  Senekovič,  dr.  J.  Šlebinger, 
dr.  W.  Smid,  L  Šubic,  dr.  J.  Tontinšek,  A.  Trstenjak,  J.  Turk,  dr.  Al. 
Ušeničnik,  Fr.  \\lesthaler  in  V.  Znt)ančič  (odborniki) ;  E.  Lah  (zapisnikar). 

Skupaj  23. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  otvori  sejo,  pozdravi  na- 
vzočne,  zlasti  nove  odbornike  dr.  Grudna,  dr.  Šlebingerja  in  dr. 
Tondnška,  pove,  da  so  odborniki :  Dimnik,  Govekar  in  Sušnik 
svojo  odsotnost  opravičili,  in  predlaga,  da  se  izstopivšima  odbor- 
nikoma Novaku  in  Šukljetu  izreče  zahvala,  kar  soglasno  obvelja. 


—  l'l  — 

Tajnik  poročn.  tla  so  jo  iz  predsedstva  vložila  na  c.  kr. 
vlado  prošnja  za  nakazilo  letošnjo  subvencije  in  pa  za  odobicnje 
v  zadnjem  občnem  zboru   sprejetih  prememb  društvenih  pravil. 

Zapisnika  o  143.  odborovi  seji  in  pa  o  XLII.  rednem 
občnem  zboru,  ki  sta  jih  pregledala  in  potrdila  odbornika 
dr.  Smid  in  Orožen,  oziroma  zbornika  Fr.  Drenih  in  Fr.  Pod- 
krajsek,  se  odobrita  brez  ugovora.  Današnjemu  zapisniku  bosta 
overovatelja  odbornika  Kostanjevec  in  dr.  Slebinger. 

Na  ogled  so  zapisniki :  gospodarskega  odseka  z  dn^.  25. 
malega  travna,  odseka  za  zemljevid  z  dno  4.  vel.  travna  in 
knjižnega  odseka  z  dn6  30.  vel.  travna. 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  imel  folklorski  odsek  seji  dnš 
28.  malega  in  dn6  30.  vel.  travna. 

Poročilo  o  dopolnilnih  volitvah  v  odbor  in  pa  o  volitvi 
računskih  preglednikov,    ki  so  vsi  izvolitev  sprejeli,    se  odobri. 

Dne  2.  vel.  travna  je  umrl  v^  Laščah  mnogoletni  zaslužni 
poverjenik,  sod.  svetnik  Daniel  Šuflaj,  dne  4.  vel.  travna  pa 
v  Zagrebu  predsednik  „Društva  sv.  Jeronima",  kanonik  Cvjetko 
Bubetič.  V  prvem  slučaju  je  izrazila  Matica  sožaljenje  pokojnikovi 
vdovi,  v  drugem  pa  društvu  sv.  Jeronima. 

Izvolitev  za  častnega  uda  se  je  prof.  Stritarju  naznanila 
brzojavno  in  je  prejela  Matica  za  izvolitev  od  jubilarja  pismeno 
zahvalo.  Ob  tukajšnji  slavnosti  dn6  19.  in  20.  vel.  travna  se 
je  jubilarju  poklonila  deputacija  (predsednik,  odbornika  dr.  Požar 
in  Trstenjak  in  tajnik);  društvo  je  bilo  jako  dostojno  zastopano 
pri  slavnostni  akademiji,  kjer  je  imel  odbornik  dr.  J.  Tominšek 
slavnostni  govor,  in  pri  banketu,  in  je  pozdravilo  tudi  zastopnike 
„Hrvaške  Matice",  ki  so  prišli  poslavit  jubilarja  Stritarja. 

Pri  volitvi  upravništva  se  izvoli  za  upravno  dobo  1906/7 
vnovič  in  z  vsklikom  :  Fr.  Leveč  za  predsednika,  P.  Grasselli 
za  prvega  in  1.  Susnik  za  drugega  podpredsednika  ;  isti  tudi 
za  blagajnika  in  hišnega  upravitelja ;  odbornika  dr.  Požar  in 
dr.  Zbamik  za  ključarja.  Odborniku  dr.  Staretu  je  izreči  pismeno 
zahvalo  za  velik  trud,  ki  ga  je  imel  z  Matico,  ker  je  bil  i5  let 
njej  blagajnik  in  hišiii  upravitelj. 

Gospodarskemu  odseku  se  privzameta  poleg  starih  členov 
še  odbornika  Senekovič  in  Turk,  knjižnemu  pa  mesto  izstopivših 
odbornikov  prof.  dr.  Janežiča  in  Novaka  novi  odborniki  proL 
dr.  Gnidetif  dr.  Slebinger  in  dr.  Tominšek;  krajepisnemu  mesto 
predsednika,  ki  ne  utegne,  prof.  dr.  Tominšek,  folklorskemu 
\)rof.  dr.  Slebinger.  V  odsek  za  zemljevid  je  poleg  odbornikov 
dr.  Smida  in  prof.  Pajka  povabiti  še  profesorja  dr.  Lončarja 
in  dr.  Zmavca. 

Prof.  dr.  Glaserju  je  izreči  pismeno  zahvalo,  ker  je  društvu 
prepustil  50  izvodov  svoje  brošure :  ,.Kritike  in  prevodi  za 
poskušnjo". 


—   16  — 

Tajnikovo  poročilo  o  natiskavanju  letošnjih  društvenih 
knjig  in  o  nasvetih  knjižnega  odseka  glede  ostalega  letošnjega 
knjižnega  programa  se  odobri. 

Osnove  platnicam  za  ciklična  dela,  ki  so  jih  načrtali  člani 
„Vesne",  se  v  bistvu  odobre.  Odbornik  Šubic  se  pooblasti,  da 
ž  njimi  dogovori,  kaj  in  kako  se  ima  še  preurediti  na  osnovah, 
da  bode  delo  društvu  povoljno. 

Nova  -poverjenika  sta  dobila:  Šmarje  pri  Ljubljani  in  Zagreb; 
novo  poverjeništvo  se  je  osnovalo  za  Krk ;  izpraznjeni  sta  po- 
verjeništvi  za  Lašče  in  Šraohor  na  Koroškem, 

Udnino  je  plačalo :  za  lani  2970  letnikov,  za  letos  doslej 
694,  od  zadnje  seje  pa  nanovo  pristopilo  33. 

Knjižnici  je  prirastlo  62  knjig,  zvezkov  in  časopisov ;  5 
podarjenih  in  57  zamenjanih. 

Zelo  pogoste  so  bile  tudi  v  zadnji  dobi  prošnje  za  knjižna 
darila,  katerim  je  upravništvo  vselej  drage  volje  ustreglo  in 
prejelo  od  prosilcev  pismene  zabvale. 

Po  daljšem  razgovoru  se  sklene  delovati  na  to,  da  bi  se 
že  medsebojno  sprejeta  ožja  zveza  obeh  Matic,  hrvaške  in  slo- 
venske, razširila  tudi  še  v  tem  pogledu,  da  bi  mogli  člani  enega 
društva  medsebojno  prejemati  knjige  drugega  društva  proti 
polovici  udnine  kot  naročniki,  če  se  vsako  leto  do  gotovega 
roka  (do  30.  rožnika)  zanje  oglase.  Istotako  je  stremiti  po  tem, 
da  se  v  krogih  ene  Matice  vzbuja  zanimanje  za  pristop  k  drugi 
in  nasprotno. 

Ko  se  reši  še  par  vprašanj  internega  značaja,  zaključi 
predsednik  sejo  ob  polsedraih  zvečer. 

145.  odborova  seja,  v  sredo  dne  17.  vinotoka  1906, 

v  društveni  pisarni  ob  petih  popoldne. 

Navzočni:  G(j.  P.  GrasselU  (kot  predsednik) ;  J.  Dimnik,  Fr.  Finžgar, 
dr.  J.  Gruden,  dr.  Fr.  Ilešlč,  Fr.  Mllčinski,  Fr.  Orožen,  B.  Perušek, 
M.  Pleteršnik,  dr.  L.  Požar,  I.  Su.šn/k,  dr.  W.  Šmid,  I.  Šiibic,  dr.  J.  To- 
minšek,  A.  Tr stenj ak,  J.  Ttirk,  dr.  Al.  Ušeničnik,  Fr.  \Viesthaler,  dr.  Fr. 
Zbašnik  in  V.  Zupančič  (odborniki);  E.  Lah  (zapisnikar). 

Skupaj  21. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  otvori  sejo,  pozdravi  na- 
vzočne,  pove,  da  je  gospod  predsednik  Leveč  službeno  zadržan 
udeležiti  se  današnje  seje  in  da  je  odbornik  Gangl  svojo  od- 
sotnost pismeno  opravičil. 

Tajnik  poroča  iz  predsedstva,  da  je  Matica  dobila  od  pro- 
fesorja Stritarja  pismeno  zahvalo  za  poslano  mu  častno  diplomo. 

Ponatisek  životopisa  Antona  Janše  v  „Slov.  Čebelarju" 
se  odobri. 

v 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  prof.  dr.  Slehinger  vsled  pre- 
selitve v  Rudolfovo  postal  vnanji  odbornik  in  da  sta  profesorja 


—   17  — 

dr.  J.  Zmavc  iii  (//•.  K.  Lončar  sprejela  povabilo  za  vstop  v  po- 
množeni odsek  za  izdavanje  „Slov.  zemljevida". 

Novih  pravil,  katera  je  vlada  potrdila,  naložiti  je  toliko 
izvodov,  da  jih  prejme  po  en  izvod  vsak  letošnji  ud,  zanaprej 
pa  nanovo  pristopivši. 

Na  znanje  se  vzame,  da  se  je  predsedniku,  nadzorniku 
Levcu,  ob  60  letnici,  dne  4.  malega  srpana  t.  1..  poklonila  odbo- 
rova  deputacija  (gg.  Grasselli,  Sušnik,  dr.  Požar,  Šubic  in  Wies- 
thaler)  in  da  se  je  predsednik  odboru  na  častitki  zahvalil. 

Društvu  se  je  nakazala  državna  subvencija  za  tekoče  leto 
in  predsedstvo  je  vložilo  prošnjo  za  dovolitev  iste  na  ministerstvo 
za  prihodnje  triletje. 

Vdovi  pokojnega,  dne  13.  mal.  srpana  v  Zagrebu  umrleg.i 
banskega  svetnika  J.  E.  Toraiča,  častnega  člana  „Hrv.  Matice",  se 
je  izreklo  pismeno  sožaljenje  in  Matica  je  za  isto  prejela  pismeno 
zahvalo. 

Kolektivni  prošnji  društev:  ..Akademija",  ,.Prosveta"  in 
„Sokol'',  ki  snujejo  „Javno  ljudsko  knjižnico  in  čitalnico",  za 
podaritev  knjig  je  po  možnosti  ustreči. 

j.Slov.  Matica"  je  bila  dn^  12.  vel.  srpana  pri  Vilharjevi 
slavnosti  v  Postojni  zastopana  po  odbornikih  dr.  J.  Torainšku  in 
A.  Trstenjaku  ter  po  županu  in  poverjeniku  Piklu,  ki  so  na 
spomenik  položili  v  imenu  društva  venec.  Zastopništvu  se  ima 
izreči  pismena  zahvala. 

Uveljavi  se  končno  knjižna  zveza  med  „Hrvaško  Matico" 
in  med  ,.Slovensko  Matico"  pod  pogoji,  ki  so  bili  v  javnosti  že 
razglašeni.  Razpošiljanje  knjig  ima  prevzeti  vsaka  Matica  za 
svoje  ude  neposredno  istotako  kot  doslej. 

Dn6  17.  kimavca  je  umrl  v  Žižkovu  pri  Pragi  Matičin 
častni  član  Jan  Lego.  Matica  je  razgrnila  črno  zastavo,  položila 
na  krsto  venec,  izrazila  vdovi  sožalje.  prejela  od  nje  zahvalo 
in  bila  pri  pogrebu  zastopana  po  gg.  dr.  /.  Zmavcu  in  C.  Jekovcu, 
katerima  je  izreči  pismeno  zahvalo. 

Dne  8.  vinotoka  je  praznoval  notar  Luka  Svetec  80  letnico 
svojega  rojstva.  Svojemu  ustanovniku.  odborniku  in  poverjeniku 
je  Matica  ob  jubileju  pismeno  častitala  in  prejela  na  častitki 
od  slavij enca  pismeno  zahvalo. 

K  slavnosti  100  letnice  rojstva  in  50  letnice  smrti  knji- 
ževnika in  dramatika  J.  Popovim,  dne  29.  kimavca  v  Vršcu,  je 
Matica  slaviteljem  brzojavno  častitala. 

Prof.  Avg.  Žigonu  v  Gradcu  je  za  Matičini  knjižnici  po- 
darjeni njegovi  najnovejši  deli  o  Prešernu,  ,.Letnica  1833  v 
Prešernovih  poezijah"  in  „Lel  -  moj  kermar",  izreči  pismeno 
zahvalo. 


—  18  — 

Zapisnik  o  144.  odborovi  seji,  ki  sta  ga  pregledala  in  po- 
trdila odbornika  J.  Kostanjevec  in  dr.  J.  Šlebinger,  se  odobri  brez 
ugovora. 

Na  ogled  so  zapisniki:  gospodarskega  odseka  z  dne  5.  rožnika, 
tehniškega  odseka  z  dne  13.  rožnika  in  knjižnega  odseka  z  dne 
26.  kimavca. 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  imel  med  tem  časom  iolklorski 
odsek  dve  seji,  namreč  3.  mal.  srpana  in  27.  kimavca. 

Za  overovatelja  današnjemu  zapisniku  se  nominirata  od- 
bornika prof.  Orožen  in  ravnatelj    Wiesthaler. 

Poročili  o  izvršenih  popravah  v  društveni  hiši  in  o  pre- 
raembah  med  strankami  se  odobrita. 

Neko  ponudbo  za  odkup  zadružnih  deležev  ,.Kmetske  po- 
sojilnice", ki  so  last  „Ant.  Knezove  ustanove",  je  odkloniti,  ker 
bi  bilo  to  proti  določbam  oporoke. 

Odobri  se  poročilo  o  številu,  obsegu  innatiskavanju  letošnjih 
društvenih  knjig,  ki  izidejo  okrog  Božiča. 

Načelno  se  uveljavi,  da  se  morajo  rokopisi,  ki  se  vobče 
odobre,  ki  se  imajo  pa  mestoma  še  popraviti,  predložiti,  predno 
gredo  v  tisek,  še  v  revizijo,  oziroma  v  končno  odobrenje  za  tisek. 

Radi  preobilih  izrednih  troškov  je  za  letos  še  opustiti 
kliširanje  že  izvršenih  osnutkov  za  platnice  društvenim  cikličnim 
delom  lepo.slovne  vsebine. 

Odobri  se  knjižni  program  za  prihodnje  leto.  Po  tem  pro- 
gramu naj  bi  „Slovenska  Matica"  izdala  za  1.  1907  sledeče  knjige: 
1.)  Zbornik  za  leto  1907.  2.)  Prevodi  iz  svetovne  književnosti. 
IV.  snopič.  3.)  Knezove  knjižnice  XIV.  zvezek.  4.)  dr.  Štrekelj  : 
Slovenske  n;'irodne  pesmi.  11.  snopič.  5.)  Zabavne  knjižnice 
XIX.  zvezek.  6.)  Seidl :  Savinjske  planine  (z  ilustiacijarai). 
7.)  Hrvaške  knjižnice  2.  zvezek.  8.)  Letopis  za  1.  1907.  Knjige 
naj  obsegajo  krog  80  pol. 

Sklene  se  pritrditi  nasvetu,  da  bodi  leta  1910.  slovanska 
razstava  v  Pragi,  katere  se  namerava  udeležiti  tudi  „Slovenska 
Matica". 

Od  zadnje  seje  je  društvu  pristopilo  273  letnikov  nanovo 
ali  vnovič,  za  letos  pa  plačalo  2441. 

Kjižnici  je  prirastlo  108  knjig,  zvezkov  in  časopisov:  8 
podarjenih  in  100  zamenjanih.  Darovalcem  se  je  izrekla  pismena 
zahvala. 

Nova  poverjeništva  so  se  osnovala,  ali  se  pa  imajo  osno- 
vati za  Zader  v  Dalmaciji;  za  Požego,  Šljivoševce,  Kutjevo, 
Virje.  Vukovar  in  Djakovo  v  Slavoniji. 


—   19  — 

Nove  poverjenike  so  dobile:  Lašče,  Mokronog,  Šiška,  Vransko. 
Cerkno.  Devin,  Št.  Peter  pri  Gorici,  Ruše.  Dobrepolje.  Šmartno 
pri  Litiji  in  Celovec  (mesto  in  semenišče);  izpraznjeni  sta 
poverjeništvi :  Polhov  gradeč  in  iJazdrto;  prenehalo  pa  je  zopet 
poverjeništvo  v  Planini  pri  Rakeku. 

Društvo  je  prejelo  zlasti  mnogo  prošenj  za  podaritev  za- 
ložnih  knjig,  ki  so  bile  —  če  sploh  mogoče  —  vse  ugodno 
rešene.  Matici  so  došle  od  obdarovancev  pismene  zahvale. 

Potem,  ko  dasta  predsednik  in  tajnik  na  nekatere  izražene 
želje  in  vprašanja  potrebna  pojasnila,  zaključi  predsednik  sejo 
ob  polsedmih  zvečer. 

146.  (izredna)  odborova  seja,  v  sredo  dne  21.  listopada  1906 

ob  petih  popoldne  v  društvom  pisarni. 

Navzočni:  Gg.  Fr.  Leveč  (predsednik);  A.  Bartel,  J.  Dimnik,  Fr.  Govikar, 
P.  GrmftflU,  dr.  J.  Gruden,  dr.  Fr.  Ilešič,  Fr.  Orožen,  B.  Perušek,  L.  Pintar, 
M.  Pleteršnik,  dr.  L.  Požar,  A.  Senekovič,  1.  Šubic,  de.  J.  Toviin^ek,  A. 
Tn^tenjak,    J.   Turk,   dr.  Al.   U.^eničnik,   Fr.    Wiesthaler    in    V.   Zupančič. 

(odborniki).  Skupaj  20. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne  in  naprosi 
odbornika  J.  Dimnika,  naj  prevzame  zapisnikarstvo. 

Isti  poroča,  da  se  je  tajnik  Lah  odpovedal  službi  s  prošnjo, 
da  se  ga  odveze  tajništva  15.  februarja  1.  1907,  prečita  §  30. 
opravilnega  reda  in  predlaga  da  se  služba  razpiše,  kar  soglasno 
obvelja. 

Po  daljšem  razgovoru  o  pogojih  razpisa  se  sprejme  soglasno 
in  z  odobravanjem  nasvet  odbornika  ravnatelja  Wiesthalerja, 
da  je  dosedanjemu  tajniku  Lahu  pri  njegovem  odstopu  izreči 
pismeno  zahvalo  in  priznanje  na  njegovem  trudoljubivem  in 
neumornem  delovanju  v  korist  „Slov.  Matici". 

Potem,  ko  se  še  določi,  kaj  se  ima  zgoditi  z  nekim  roko- 
pisom, zaključi  predsednik  sejo  proti  šestim  zvečer. 


^' 


2* 


ITI. 

Poročilo  o  knjižnici. 

Srbske  knjige.*) 
(Dodatek.) 

Hadzic  in  dr.:  Letopis    ,,Matice  Srpske".  Knj.  221—239.  Novi 

Sad.  1903—1906. 
Knjiga  za  narod  Sv.  108—120.  Novi  Sad.  1904—1906. 
Rad  i  imenik  „Matice   Srpske"  godine    1903—1905.   Novi   Sad 

1904—1906. 
Grodišnjak  srpske  kraljevske  akademije.  XVI — XVIII.   Beograd 

1903—1905. 
Kalendar  »Matice  Srpske"  za  godinu    1904   i    1905.   Novi   Sad 

1903—1904. 
Popovic    in    dr.:     Književni     glasnik.     Br.   95—142.     Beograd. 

1905—1906. 
Stogodišnica  srpskog  ustanka.  Beograd  1904. 
Zbornik    srpske  kraljevske  akademije.   Knjiga  I. — III.  Beograd 

1904—1905. 
Spomenik   srpske    kraljevske    akademije.   XLI  —  XLIII.    —    U 

Beogradu  1904—1906. 
Život  kraljeva  i  arhiepiskopa  srpskili.  U  Zagrebu  1866. 
Život  sv.  Simeona  i  sv.  Save.  U  Beogradu  1865. 
Rječnik  iz  književnih  starina  srpskili.  —  U  Beogradu  1864. 
Knjiga  „Matice  srpske".  Br.  10—16.  Novi  Sad  1904-1906. 
Glas  srpske  kraljevske  akademije.  Knj.  LXVII— LXX.  Beograd 

1903—1906. 
Dr.  J.  Cvijic:  Geološki  atlas  Makedonije  i  Stare  Srbije.  Beograd 

1905. 
Radonič:  Zapadna  Evropa.  —  Novi  Sad  1905. 
Velič:  Dialekti  istočne  i  južne  Srbije.  Beograd  1905. 
Popovic:  Pripovetka  o  devočki  bez  ruku.  Beograd  1905. 
Dr.  J.  Cvijic:   Naselja  srpskih  zeraalja.  Knj.  III.   Beograd    1905. 
Zbornik  istorijskih   dokumenata  br.  19.  —  Beograd  1906. 
Mih.   Stojanovic:    Spomenica    sa    proslave    25    godišnjice    učit. 

uzdruženija.  Beograd  1906. 


*)  Glej  Letopis  za  1.  1903.  stran  23-24. 


—  21   — 

Bolgarske  knjige*). 
(Daljo). 

yi.  Bezensek:  P(,rvo  prepodavanio  na  stenogratjata  vi,  lli.l^aiija. 

Sofija  1880. 
Godišno  izloženie  na  družestvoto  „Slavjanska  Be.seda"  vi.  Sofija 

za  godina   lHSO/1.  Sofija   18si. 
Različni:    Poriodičesko   spisanie.    Knj.   XXXV — LXVI.    Godina 

VII— XVir  v  58  snopičih.  Sredec  1890—1905. 
Bukvi  1.  i  i>  v  starom  cerkovno-slovanskom  jaziki..  Plovdiv.  1891. 
A.  Bezemck:  Ki.lgarska  stonografija.  Plovdiv  1893. 
A.  Bezensek:  lii.lgarska   stenografičeska   čitanka.  Plovdiv  1892. 
A.  Becenšek:  Rokovodstvo    na   upotreblenieto    otvjesnoto  pismo. 

Plovdiv  1893. 
A.  Bezensek:  Etika  ili  nravoučenie.  Plovdiv  1894. 
Ibsen — G.  D.  L:  Edini,  pijedateli..  (Prevod.)  Sredec  1896. 
Jurldičeski  preglcdh.  God.  V.  Knj.  20.  Plovdiv  1897. 
Bblgarski    pregledu.    Godina    L — VI.     (v    60.    zvezkih).     Sofija 

1894—1900. 
Sbornice    za  jubileja    na    prot^esora  Marini.   S.  Drinov^.    Sofija 

1900. 
Vas.   Koncbvh:    Makedonija.    (Etnografija    i    statistika).    Sofija 

1900. 
Ljetopis   na   bi.lgarskoto   knižovno    družestvo  vi,  Sofiji.  I. — IV. 

Sofija  1901—1904. 
BUgarska  biblioteka.  Br.  L— 3.  Sofija  1901—1902. 
Sbornik  na  bi.lgarskoto  knižovno  družestvo  I.  Sofija  1901. 
Sborniki.   za   narodni   uraotvorenija,    nauka   i   knižinia.   Knjiga 

XVIII— XXI.  Sofija  1901  —  1905. 
Rodopski  Napredi.ki..  Godina  I.  Knj.  1  —  10.  (7  snopičev).  Plovdiv 

1903.  ; 

S.  S.  Bohčev^:  Starobi.lgarski  pravni  pametnici.  Sofija  1903. 
Knigopisec.  God.  I.  Br.  1.  Knj.  mesečnik.  Sofija  1904. 
S.  S.  Bobčevu:    Prinosi.    k'i,mi.    istorijata   na   bblgarskoto  v'J'- 

zraždane.  Sofija  1905. 


•=)  Glej  Letopis  za  1.  1890  stran  273. 


—  22    - 


lU.  Računsko 
1.  Sklep 

Vseh    dohodkov    in    Vseh    troškoV    „SloVenske    Matice"  za 


<u 


Dohodki 


v  gotovini 


posebej       skupaj 


K 


Opombe 


Prebitek  v  blagajni  . 
Doneski  društvenikov 

a)  ustanovnikov     . 

d)  letnikov    .     .     . 

Obresti,  in  sicer: 
a)  od  gotovine  .     . 
i)  od  obligacij  .     . 

Dohodki  hiše  ... 
Skupilo  knjižne  zaloge 
Darila  in  volila  .  . 
Državna  subvencija  . 
Dvignjene  vloge  .  . 
Razni 


Skupaj     . 
Če  se  odštejejo  troški 
ostane  prebitka     .     . 


40 
11776 


1459  09 
968 


1463 


11816 


2427 

4945 

310 

621 

1000 

10440 

16 


09 

77 
05 
38 


78 


31591  7q 
31539  11 


52 


59 


Izdati  se  je  smelo: 


ad  J)      .     . 

14  63 

ad  2  b)      . 

11.776-  — 

ad  3  ab)     . 

2427-09 

ad  4)     .     . 

4945-77 

ad  51 

310-05 

ad  7)      .     . 

1000-— 

ad  9)     .     . 

16-78 

Skupaj 

20.490-32 

izdalo     se    j« 

pa  po  odbitih 

vlogah   . 

20.751.68 

torej  več    . 

261-36 

23 


poročilo. 


računa 

XLil.  upraVno  leto  od  1.  pros.  do  31.  grudna  I.  1905. 


O' 


T  P  O  š  k  I 


v  gotovini 


posebej 


K 


skupaj 


K 


Opombe 


Upravni  troški,  in  sicer : 

a)  tajniku 

b)  pisarni 

Društvene  knjige,  in  sicer: 

a)  pisateljem,  urednikom 
in  korektorjem  .     .     . 

b)  tiskarnam       .     .     .     . 

c)  vezava  in  odprava 

Hišni  troški,  in  sicer: 

a)  davki 

b)  poprave  in  drugo  . 

4  Peti  obrok  drž.  posojila 

5  Tehnični  slovar  .  .  . 
Vloženi  kapital  .  .  . 
Razni 


Skupaj 


1620    — 
467    57 


4363  50 
9600  70 
II6OI  52 


2753 
75 


03 
50 


2087 


15124 


2828 

266 

199 

10787 

244 


V  Ljubljani  dn^  31.  grudna  1905. 


Za  blagajnika: 
Ivan    Sušni  k. 


Predsednik : 
Fr.   Leveč. 


57 


72 


53 

66 

90 
43 
30 


31539    11 


Tajnik: 
Evgen  Lah. 


Račune  pregledala,   s   knjigami   primerjala    in    našla   vse    v 
popolnem  redu. 

V  Ljubljani  dne  8.  sušca  1906. 

F.  Bradaška  I.  Kruleč. 


—   24  — 


2.    Izkaz 


premoženja    „SloVenske    Matice"    koncem    leta    1905. 


> 


(D 

O 


Predmet 


K  n  e  s  e  k     v 


.   .      hranilnih 
gotovini       slogah 


K 


K 


obligacijali 


1 

2 

i 
3 

4! 

I 

5 
6 


8| 

9 
10 


Prebitek  v  blagajni 

Vloga  na  knjižico  mestne  hranilnice 
pod  štev.  36.788 

Vloga  na  knjižico  knietske  posojilnice 
pod  štev.  5239 

Vloga  na  knjižico  kmetske  posoiilnice 
pod  štev.  1520.     ....".. 

Vloga  na  knjižico  kreditne  banke  pod 
št.  146 

Obligacija  državnega  loterijskega  po- 
sojila z  dne  15.  sušca  1860.  1. 
št.  18.312 

Dvanajst  obligacij  državne  srebrne 
rente  a  2000  K  po  kurzu  z  dne 
31.  grudna  1905.  1 

Vrednost  hiše  po  odbitem  še  dolžnem 
tabulatu 

Vrednost  inventarja  v  društveni  pisarni 

Vrednost  knjižnice  in  knjižne  zaloge 

Skupaj     .     . 

Dne  31.  grudna  1904  je  znašalo 
premoženje 

torej  se  je  lani  zmanjšalo  za    .     .     . 


52 


59 


29000 

I 

260 

541 

1314 


94 
18 


378 


—      24024 


55570 

71 

55474 

80 

— 

467  02 

— 

5616  — 

: 

U7128  53 

117194  36 

• 

65 

»a 

v  Ljubljani  dne  31.  grudna   1905. 


Za  blagajnika: 
Ivan   Sušni  k. 


Predsednik : 
Fr.    Leveč. 


Tajnik: 
Evgen  Lah. 


-   25 


co 

o 

O) 

»-^ 

C 

o 

D 

_w 

>o 

(0 

(0 

N 

l^ 

N 

o 

O 

p-> 


(O 


w 


00      § 
-> 

_o 

C/5 


o 


3 
m 


d) 

<o 
t/l 

O 


bd 


O 


■Aa;s  •jjax 


i> 


5 


(M 


CO 
CO 


I  1^ 

.-C 


O 

o 


TTT 
888 

o  lO  co 

-+  os  r-( 


> 
U 


C 


JU 

3 


t-l 


'c 

7)     C 


3 


O) 

o 


-  J5 
te-  — 


rt 

> 

Cl. 

n3 
O 


!> 


%:.  o 
o.    . 

o  .— ' 


•<i  <o 


C  v  (u ' 
rt  ti 

CJ  (H     oS 

a>  rt  tn 

>  cz: 

>co  — -, -^ 

t-l 

G 


rt 
Cl. 


en 


u 

M 

a> 

C 

> 

0) 

<u 

tn 

-3 

^ 

0) 

rt 
4ii 


.i4 

C   en 

N    4) 

iS   C 


(M 


eo 


-4<»0 


rt 

G, 
3 
J«! 
co 


TJ 

O 

o. 


\< 


TJ 
o 

O 

Q 


•Aa;s  •>{ax 


os 


(M 


00  o  o  oo  o 

CD  O  O  Q  O  lO 

'^  O  O  O  -* 

<M  lO  (M  th 


05 

O 

o 


^ 

rt 

^ 

C 

C 

>tfl 

•a, 

3 

^■^ 

C/3 

.a 

C 

rt 

> 

S  00 
co 


I     I    I     I     I 


rt 
o- 


rt 


(D 
O 


bc  O) 
3  'ot 


> 
O 


•S  &-§ 

:  M  O  C 
a>  — v— ^ 


-P 
bi  43 


>aj  G 

"^  en 

O  a> 

-C  C 

O  O 


'A      ■ 

C  a,    • 

3  '~ 

^^  • 

C  Ji  _ 
rt  ■§■'5 


o 


3 


co 

% 

rt 
•"-^ 

3 
> 


(M 


CO  ~s<  in  CO  t> 


—   26   — 


bS 

h-k 

Tekoče  štev.  j 

o 

O 

CL 

K 

cr 

w 

< 

a. 

o 

9t^ 

0 

Cd 

m^ 

5 

cr 

2. 

3 

fflg 

* 

e— i. 

D- 

er 

■^ 

P 

S 

2 
o 

•-s 
P 
3 

o  p 
C«   3 

& 

< 

rti 

rt   ft) 

g^ 

3 

£2 

T3 

O 

3 

3 

O 
3 
O) 

t« 

donesko 
spomeni 

o 

cg 

O 

<! 

?r  <; 

a- 

N 

N 

3 

P 

P 

!» 

h^ 

(O 

O 

Cjx 

< 

-s) 

s. 

9 

3 
P 

3 

»? 

Za  blagajn 
Ivan  Suš 

S" 
< 

N«' 

o' 

13 

^ 

§ 

tO 

3 

CD 

W 

3 

DO 

O  rt 

3 
rt 

(9 
0 

3      & 

C 

*73 

P 

cS. 

3" 

.      3- 

H 

. 

p 

3 

H^ 

O 

• 

O 

•     3 

e» 

o 

o 

2 

• 

rt) 

•     rt 

P 

T 

•oO 

^    7 

►1 

0) 

1-^ 

OS 

«  g. 

c» 

QQ 

*> 

^ 

"I 

"^ 

O 

tn 

i^s^a 

«S      3 

<1 

C 

1—^ 

05 

■vj 

co 

n     ^' 

f> 

co 

o 

tO 

cr 

3         S. 

• 

►«» 

*- 

O 

P 

<   3 

P  i-d 

en 

00 

H^ 

t^ 

a  o  3- 

P) 

n». 

05 

00 

C  er  3 

00 

OT 

N) 

stek 
restih 
1905 

Tajn 
/gen 

fe 

o 

00 

3' 

r  ^ 

3* 

«3 

*» 

W 

Vred 
kon 
leta 

I-' 

)t» 

<l 

t\S 

l\0 

o 

tu 

u* 

DO 

3- 

nost 

:em 

1905 

l\3 

fe 

« 


C/3 


O 

<, 

w 

3 

M 

0; 

* 

S 

r-t- 

O 

(J 

o 

' 

"D 

-I 
0» 

0 

2_ 

N 

QJ 


Q> 

o 


27 


j^ 

=>  9 

o 

.     _ 

•  1— » 

.-1  co 

i^ 

w 

C? 

o 

o. 

3 
en 

05    ifl 

>* 

, 

C 
»N 

:s 

Ui 

oo  o 

(M    CC 

05 

..      « 
^     -J 

•  — ^ 

> 

C 

J«: 

o 
o 

Tajni 
gen 

'.v? 

JS 

1        t 

C 

-> 

t* 

.a 

> 

^  «D  (N 

u 

10 

Ul 

00  ^  05 

10 
N 

C 

o 

O. 

Ui 

M  ^  ^ 

1        1 

'.        .          .          . 

§ 

w 

b) 

^ 

^     o> 

C 

3      .       .        .    ._ 

C« 

C       > 

•o 

O 
O- 

sicer : 
redništv 

Skupa 

1 

CO 

C 

Predsec 
r.   Le 

(0 

C 

(D 

•> 
■o 

N 

1 

o 

a  knjige,  in 
ateljem  in  u 
arni    .     .     . 
Igovezu    .     . 

vloge     .     . 

C 

s 
2 

®  o 

(0   o 

u. 

• 

D 

(0 
N 

d     — 

u 

"o 

«0  2 

to 

o   — : 

►2                K 

.s 

)lagajn 
Suš 

•A8] 

^/l^J-^ 

tH                          (M 

—1       C 

CL 

^ 

j3 

1           «5     1  in  ^ 

OS  o 

35 

Cs) 

•> 

D. 

1                 lO       1    T-S  3^1 

XI> 

T-H 

■rt               -*    (M  -H  05 

L^  >* 

«5 

^ 

O 
N 

.*^ 

00               00    3<I  05  <M 

o  os 

^— " 

G 

73 

Ui 

•rt                     ?M                       T-H 

-M  05 

CD  lO 

(M 

t/) 

C 

> 
O 

O 

.4-» 

bO 

•^ 

J5 

1     Si  1 

1    M    1    1 

1 

m 

C 

ca: 

> 

00  CD 

>a 

en 

!M  i£5 

f*^ 

> 

O 

Ui 

1          (M 
1          (M 

i    1    1    1    1 

1 

T-H 

o 

rt 

c: 

>to 

■                        

• 

t3 

o 

1- 

.4-' 

• 

3 

ti 

iH 

...        .  )N    •    •    tr   • 

3 

• 

eo 

W 

•> 

^ 

•.H    •    •  -S    •    •  ^    • 

i 

C 

-d 

en                                      _^ 

■    h»    j3      "      ■          >!n 

O 

C 

..^ 

o 

o 

:  V  blagajni 
glavnice,  in 
tovine  .     . 
edn.  papirje' 

da  zadružni 
za  knjige 
ne  vloge   . 

dštejejo   tro 

rt 

C 

o' 

B 
■■-> 

.a 

"O 

o 

j: 
O 

o 

Q 

2 

en 

3 

T) 

C 

> 

£ 

J3 

en 

&> 

£.S«^.&.S>      « 

O 

(0 

Q-0 

QcflQ       »O 

rt  !M 

ec  '^lO 

■A8 

i§  '^^1 

28 


6.    Izkaz   premoženja 

narodnih    ustanoV   V   društvenega   odbora    oskrbi    leta   1905. 


>« 

o 

M 

H 


Predmet 


Vrednost 


posebej 


K 


skupaj 


K 


Jurčič-Tomšičcva     ustanova    za    literarne 

namene: 
a)  Srečka  Ijiiblj.  loterijskega  posojila  št.  50.026 
bj  KTijižica  mestne  tiranilnice  štev.  27.960  .     . 
c)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 

okolico  št.  2661    .     .     ;, 

čj  Knjižica  posojilnice  v  Šoštanju  štev.  145    . 

A  nt.  Knezova  ustanova  za  izdavanje  poučne 
in  zabavne  knjižnice,  in  sicer: 

a)  Prebitek  v  blagajni 

b)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 
okolico  pod  štev.  643 

c)  Kreditna  srečka  z  dne  31.  sušca  1858. 1.  serija 
1076  štev.  46 

č)  Sedem  srečk  za  uravn:ivo  reko  Tisze  a  320  K 

d)  En  nagradni  list  izžrebane  obveznico  z  na- 
grado ogerske  hipoteč.  ])ani\e,  serija  štev.  51 

ej  Štiri  srečke  ljubljanskega  loterijskega  po- 
sojila namreč  štev.  38.096,  39.501,  41.087 
in  51.114  a  K  63o0 

fj  Deset  zadružnih  deležev  »Kmetske  posojil- 
nice« za  ljubljansko  okolico  a  200  K  .     .     . 

g)  Sedemintrideset  delnic  »Narodne  tiskarne« 
a  100  K      

hj  Dva  deleža  »Narodnega  doma«  v  Ljub- 
ljani a  200  K 

i)  Ena  srečka  solnograškega  mestnega  posojila 

j)  Ostali  meniški  dolg 

Skupaj 

Dne  31.  grudna  leta  1904  je  znašalo  premoženje 
torej  se  je  lani  pomnožilo  za 


V  Ljubljani  dn6  31.  grudna  1905. 

Predsednik : 
Fr.    Leveč. 


Za  blagajnika: 
Ivan   Sušnik 


63 
1206 


50 
12 


2842!  96 
4546  30 


8658 


213  19 

55166  60 

478 
2240 

46 

254 

2000  — 

3700  — 

400  — 
73 
100  — 


88 


64670  79 


73329 
72920 


67 
42 


409  25 


Tajnik: 
Evgen  Lah. 


v. 

Pouerjeništua  in  poverjeniki. 

Admont:  Pivec  o.  IMaksimilian,  redovnik. 

Ajdovščina:  Cigoj  Jožef,  župnik. 

80.  Anton  v  Slovenskih  goricah:  Klemcnčič  Jožef,  učitelj. 

So.  Barbara  pri  Mariboru:  Kranjc  Frančišek,  nadučitelj. 

Batuje-Črniče:  Leban  Ignacij,  župnik. 

Beljak-Zilja:  Eller  FranTišek,  nadučitelj. 

Beršec:  Jehišič  Rajmund,  župnik. 

Bohinjska  Bistrica:  Piber  Ivan,  župnik. 

Borovlje-Kaplja:  Ogrii  Ivan,  dekan. 

Borovnica:  Pire  Avgust,  nadučitelj. 

Bovec:  Hratina  Kristian,  nadučitelj. 

Braslovče-Letuš:  Marschitz  Karol,  nadučitelj. 

Brdo :  Rahnfe  Janko,  c.  kr.  notar. 

Brezovica-Uodik:  Elsnic  Jožef,  župnik. 

Brežice:  Supan  Ignacij,  učitelj. 

Celje:  Ogradi  Frančišek,  opat. 

Celovec:  a)  mesto:  Rozman  Jožef,  tajnik  „Družbe  sv.  Mohorja; 

b)  semenišče:  Žel  Janko,  bogoslovec. 
Cerklje:  Kmet  Andrej,  nadučitelj. 
Cerkno:  lUiš  Frančišek,  kaplan. 
Chicago:  Grilce  Ivan,  delavec. 
Cirknica:  Kunstelj  Frančišek,  dekan. 
Čepovan:  Rejec  Jakob,  župnik. 
Črni  vrh  nad  Idrijo:  Abram  Ivan,  župnik. 
Črnomelj:  dr.  Malerič  Jožef,  okr.  zdravnik. 
Črnuče:  Cerar  Ivan,  učitelj -voditelj. 
Devin:  Praprotnik  Edvard,  učitelj. 
Divača:  Planinec  Frančišek,  načelnik  žel.  postaje. 
Dobrepolje :Baloh  Ivan,  kaplan. 
Dobrlaves-Žitaraves:  \Veiss  Valentin,  župnik. 
Dolina:  Zupan  Jožef,  dekan. 
Dornberg:  Juvančič  Lovro,  župnik. 

Dunaj:  Akademično  društvo  »Slovenija«   (VIII.  Breitenfeidergasse  20). 
Gorica:  a)  mesto:  dr.  Gregorčič  Anton,  dež. in  drž. poslanec,  sem.  profesor,  itd. 

b)  semenišče:  Kraševec  Vekoslav,  bogoslovec. 
Gorje:  Žirovnik  Jožef,  nadučitelj. 
Gornji  grad:  Dovnjk  Frančišek,  dekan. 
Grabštajn:  Bayer  Štefan,  župnik. 
Grad  (Bled):  Rus  Frančišek,  nadučitelj  in  posestnik. 
Gradec:  Bonač  Ivan,  c.  kr.  fin.  rač.  asistent. 
Hotederšica:  Brus  Jožef,  trgovec. 

Idrija:  Gangl  Engelbert,  učitelj  na  realčni  pripravnici  in  urednik. 
Ig^  (Studenec) :  Trošt  Frančišek,  nadučitelj. 
St.  Ilj  pod  Turjakom:  Rozman  Frančišek,  nadučitelj. 
Jarenina-Sv.  Jakob  :  Janžekovič  Vid,  kaplan. 


30  — 


št.  Jernej:  Trost  Karol,  nadučitelj. 

Jesenice:  Schrey  Alojzij,  c.  kr.  višji  poštar,  gostilničar  in  posestnik 

Št.  Juri  oh  južni  železnici:  Čulek  Jožef,  učitelj. 

Št.  Juri  na  Ščavnici:  dr.  Kreft  Leon,  zdravnik. 

Kamna  gorica:  pl.  Kappus  Adolf,  c.  kr.  poštar,  župan  in  posestnik. 

Kamnik:  Sjlatnar  Anton,  tiskarnar. 

Kanal:  Verč  Alojzij,  nadučitelj. 

Kapela:  Pertl  Kvirin,  nadučitelj. 

Karlorrc:  Vambergcr  iMijo,  kr.  profesor. 

Kobarid:  Lapanja  Ivan,  zemljemerec  in  dež.  poslanec. 

Kočevje:  Gross  Karol,  mestni  kaplan. 

Komen:  Leban  Anton,  nadučitelj. 

Komenda:  Mejač  Andrej,  trgovec,  župan,  dež.  poslanec  in  posestnik. 

Konjice:  llrastelj   Frančišek,  dekan  in  nadžupnik. 

Koper:  Sprachmann  Ivan,  c.  kr.  vadn.  učitelj. 

Konstanjevica:  Pavlic  Damian,  mestni  župnik. 

K^ozje-Filštanj:  Tomažič  Marko,  župnik,  načelnik  okr.  zastopa,  itd. 

Kranj:  Šavnik  Karol,  lekarnar,  župan  in  posestnik. 

Kranjska  gora:  dr.  Tičar  Jožef,  dež.  okr.  zdravnik. 

Krk:  Pribil  Dragotin,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 

Krško:  Anžiček  Ferdinand,  od  v.  koncipijent. 

Kutjcvo:  Selak  Jožef,  grašč.  uradnik. 

Laški  trg:  dr.  Kolšek  Jožef,  odvetnik. 

Se.  Lenart  -  Sv.  Benedikt:  Gomilšek  Frančišek  Sal.,  kaplan. 

Jjeskovec  v  Halozah:  \'^runkar  Radoslav,  učitelj. 

Jjitija:  Svetec  Luka,  c.  kr.  notar,  vitez  Fr.-Jož.  reda  in  posestnik. 

Jjjuhljana:  Lah  Evgen.  mag.  svetnik. 

Ljutomer:  Karba  Janko,  učitelj  in  posestnik. 

iMgatec:  Vončina  ValenUn.  c.  kr.  sod.  pis.  oficijal  v  p. 

Logaves-Božek:  Singer  Štefan,  župnik. 

Št.  Lovrenc  na  Dravskem  polju :  Ozmec  Jožef,  župnik. 

Št.  Lovrenc  nad  Mariborom:  Pernat  Minka,  zasebnica. 

Št.  Lovrenc  v  Slovenskih  goricah :  Sinko  Jožef,  župnik. 

Lož:  Lah  Gregor,  c.  kr.  poštar  in  posestnik. 

Lučane:  Tomažič  Alojzij,  kaplan. 

Makole:  Lendovšek  Mihael,  župnik  in  dež.  poslanec. 

Maribor:  a)  mesto:  Majcen  Gabriel,  c.  kr.  vadniški  učitelj. 

h)  semenišče  :  Tomažič  Davorin,  bogoslovec. 
Maniberg:  Ilecl  .Avgust,  dekan. 
Mfdana-Ločnik:  Kurinčič  Ivan,  kurat. 
Medvode-Freska:  Ikence  Ivan,  župnik. 
Mengiš:  Letnar  Lovro.  nadučitelj. 

Metlika:  Vukšinič  Davorin,  upravitelj   »Komende  nemškega  reda«. 
Miren:  Urbančič  Vekoslav,  nadučitelj. 
Mokronog:  Strel  Peter,  trgovec. 
Moravče:  Hizjan  Ivan,  dekan. 
Motnik  :  Zupane  Jernej,  župnik. 
Mozirje:  Praprotnik  Frančišek,  nadučitelj. 
Nahrežina:  Tance  Avgust,  nadučitelj. 
Nova  cerkev:  dr.  Gregorec  Lavoslav,  kanonik. 
Koromesto:  Rolirmann  Viljem,  dež.  vin.  pristav. 
Opčine:  Ferluga  Štefan,  učitelj. 
Ormož:  dr.  Geršak  Ivan,  c.  kr.  notar  in  posestnik. 
Št.  Pavel  v  Savinjski  dolini:  Vidic  Jožef,  nadučitelj  v  p. 
Fužin:  Bunc  Ivan.  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 
št.  Feter  pri  Fostojni:   Abram  Anton,  kurat. 
Fliberk :  Svetina  Anton,  c.  kr.  notar. 
Podgrad  v  Istriji:  Gobec  Dragotin,  tajnik  posojilnice. 


—   31   — 

Fodnart:  Pogačnik  Jožol,  c.  kr.  poštar,  dež.  in  drž.  poslanec  in  posestnik. 

Fodšentjuri  (Izlake):  Saltler  Jožef,  župnik  v  p. 

Polhov  f/radec:   vacat. 

Poljane  nad  Škotjo  Loko  :  Ramoveš  Jernej,  župnik. 

D.  M.  v  Polju  :  Kolar  Matija,  župnik. 

Postojna:  rikl  Grofior,  župan,  trgovec  in  posestnik. 

Poietja:  Koprinski  Robert,  kr.  profesor. 

Praga:  »Klub  slovenskih  tehnikov«.  (11.  Češka  tehnika.) 

Predloka:  Saricin  Jožef,  župnik. 

Prašek:  Leban  Henrik,  c.  kr.  učitelj. 

Ptuj:  dr.  Koniljanec  Jožef  B.,  dež.  gimn.  profesor. 

Pulj :  Pire  Jožef,  c.  in  kr.  pom.  kom.  pristav  1.  vrste. 

D.  M.  p  Puščavi-Kumen:  Korman  Jožef,  posestnik. 

Kadeče  pri  Zidanem  mostu:  Zagorjan  Ivan,  župnik  v  p. 

Radijona:  Horvat  Frančišek,  slikar. 

Radovljica:  dr.  Vilfan  Janko,  župan  in  odvetnik. 

Eazdrto-Hrenovice :  vacat. 

ii'(?d^/ca:,  Deleja  Zdravko,  obč.  t;ijnik. 

Renče-Št.  Peter:  Valenlinčič  Ignacij,  župnik. 

Ribnica  na  Kranjskem:  Tonrjšič  Štefan,  nadučilelj. 

Ribnica  na  Štajerskem:  Bralno  društvo. 

Rogatec:  Berlisg  Jožef,  trgovec. 

Ruše:  Lasbacher  Jožef,  nadučitelj. 

Sarajevo:  Premrov  Janko,  c.  kr.  rač.  svetnik. 

Selca:  Rožnik  Tomaž,  župnik. 

Senožeče:  Okorn  Ignacij,  župnik. 

Sevnica:  Piši  Ivo,  učitelj. 

Sežana :  Kante  Matko,  c.  kr  okr.  šolski  nadzornik. 

Slivnica:  Hirti  Frančišek,  župnik. 

Slov.  Gradec:  Vrečko  Frančišek,  nadučitelj. 

Slovenska  Bistrica:  Hajšek  Anton,  dekan  in  č.  kanonik. 

Sodraiicaj.  Drobnič  Juri,  posestnik. 

Solčava:  Šmid  Miloš,  župnik. 

Sostro:  Bregant  Mihael,  naučitelj. 

Središče:  Kosi  Anton,  učitelj  in  posestnik. 

Stari  trg  pri  Ložu:  Bencina  Ivan,  trgovec  in  posestnik. 

Studeno:  Kobal  Alojzij,  trgovec  in  posestnik. 

Šiška:  Mohar  Dragotin,  stavec  in  posestnik. 

Škofja  Loka:  Lenček  Niko.  c.  kr.  notar  in  župan. 

šmarije  na  Goriškem:  Kavs  Janko,  nadučitelj. 

Šmarije  na  Kranjskem  :  Lah  Ivan,  stud.  phil.  v  Pragi. 

Šmarije  na  Štajerskem:  Debelak  Ivan,  učitelj. 

šjnartno  pri  Litiji:  Rihar  Matej,  dekan. 

Šoštanj:  Kolšek  Vinko,  c.  kr.  notar. 

Tolmin  -  Sr.  Lucija :  Fabijan  Jožef,  župnik. 

Trbovlje:  Krammer  Ivan,  trgovfc. 

Trebnje:  Nagode  Ivan,  dekan. 

Trnovo :  dr.  Kržišnik  Jožef,  dekan. 

Sv.  Trojica  v  Halozah:  Potrč  o.  Rafael,  kaplan. 

Trst:  Gustin  Frančišek,  mestni  kaplan. 

Tržič:  Špendal  Frančišek,  župnik. 

Unec-Rakek:  Repič  Peter,  nadučitelj. 

Varaždin :  dr.  Križan  Jožef,  kr.  gimn.  profesor  v  p. 

Velika  dolina:  Dolinar  Mijo,  trgovec  in  posesnik. 

Velike  Lašče:  Pucelj  Ivan,  gostilničar  in  posestnik. 

Velikovec:  Treiber  Frančišek,  župnik. 

St.  Vid  pri  Ljubljani:  Žirovnik  Janko,  nadučitelj  in  posestnik. 

Št.  Vid  pri  Vipavi:  Rudolf  Janko,  nadučitelj  in  posestnik. 


32 


Videm-Rajhenburg :  Knapič  Janko,  nadučitelj. 

Vipava:  Erjavec  Matija,  dekan. 

Višnja  gora :  Jenčič  Alojzij,  c.  kr.  sodni  svetnik. 

Vodice:  Slapšak  Julij,  nadučitelj. 

Volosko;  dr.  Janežič  Konrad,  odvetnik  in  posestnik. 

Vransko :  Rotner  Jožef,  c.  kr.  sodni  svetnik. 

Vrhnika:  Jelovšek  Gabriel,  trgovec,  župan  in  posestnik. 

Vuhred:  Robič  Ivan,  učitelj. 

Zader:  Vrečko  Jakob,  c.  kr.  poštni  komisar. 

Zagorje  oh  Savi:  Levstik  Janko,  šolski  voditelj. 

Zagreb:  dr.  Ortner  Stjepan,  kr.  fin.  tajnik. 

Ždbnice:  dr.  Amschl  Ivan,  župnik. 

Žalec:  Peti-iček  Anton,  nadučitelj. 

Železniki:  Hafner  Anton,  luž.  vodja  in  posestnik. 

Žiri:  Sile  Pavel,  nadučitelj. 

Žužemperk:  Tavčar  Mihael,  dekan  in  č.  kanonik. 


VI. 

Imenik*) 

drušfuenikou  ..Slovenske  Matice"  za  leto  1906.**) 


A.)   Častni    društTeniki: 

Dr.  Kvičala  Ivan,  c.  kr.  vseučiliški  profesor  v  Pragi  (1882)***). 
Grof  Harrach  Ivan,  veleposestnik,  itd.  v  Pragi  1883).  Dr.  Jagič 
Ignacij  Vikentijevič,  c.  kr.  vseučiliški  profesor,  itd.  na  Dunaju  (1886). 
Baron  Winkler  Andrej,  c.  kr.  dež.  predsednik  v  p.,  itd.  v  Gorici 
(1892).  Babic -Gjalski  Ljubomir,  pisatelj  in  vlastelin  v  Gredicah 
pri  Zagrebu  (1905).  Stritar  Jožef,  c.  kr.  gimn.  profesor  v.  p.  in  po- 
"sestnik  na  Dunaju  (1906). 

B.)   UstanoTnikl  in   letniki:****) 

■iS 

Admont :  Matevžic  o.  Eginhard^  gimn.  profesor.  Pivec  o.  Maksi- 

milian,  redovnik  (poverjenik).  Vagaja  o.  Rudolf,  patronatski  admini- 
strator. Jereb  o.  Robert,  redovnik,  dr.  Miklavc  o.  Rajmund,  župnik. 
Pivec  o.  Jožef,  redovnik.  Št.  3  -|-  3  =  6. 

Ajdovščina:  Čitalnica  narodna  v  Ajdovščini.  Cigoj  Jožef, 
župnik  v  Ajdovščini  (poverjenik).  Crnigoj  Henrik,  vikar  v  Velikih 
Žabljah.  Kapucinski  samostan  pri  Sv.  Križu.  Kavs  Jožef,  poštni 
upravitelj  v  Ajdovščini.  Kodre  Ivan,  župnik  pri  Sv.  Križa.  Lokar 
Artur,  C.  kr.  notar  v  Ajdovščini.  Plesničar  Pavel,  nadučitelj  v  Rihem- 
berku.  Poljšak  Alfonz,  vikar  pri  Sv.  Tomažu.  Št.  1  +  8  =  9. 


*)  Vsled  sklepa  117.  odborove  seje  urejen  po  alfabetu  krajev,  v  katerih 
prebivajo  poverjeniki,  odnosno  društveniki,  in  zdržema  tiskan. 

**)  Kdor  vsled  odboru  nenaznanjene  izpremembe  svojega  imena  ne 
najde  natisnjenega  v  kraju,  kjer  biva  zdaj,  naj  išče  svoje  knjige  pri  onem 
poverjeniku,  kateremu  je  plačal  društvenino.  Za  takšne  izpremembe  uprav- 
ništvo  ne  more  biti  odgovorno;  prosi  pa  one  poverjenike,  iz  kojih  poverje- 
ništva  so  se  tekom  leta  društveniki  preselili  v  kako  drugo  poverjeništvo,  da 
mu  blagovoli  nove  adrese  takoj  naznanjati. 

***)  Letnica  pomeni,  kedaj  je  bil  dotičnik  izvoljen  za  častnega 
društvenika. 

****)  Ustanovniki  so  tiskani  z  ležečimi  črkami,  letniki  pa  z  navadnimi. 


—  34  — 

Ala:  Pirjevec  Janko,  žel.  uradnik.  Št.  1. 

Anaconda:   Pimat  Ivan,  duhovnik.  Št.  1. 

Sv.  Anton  v  Slov.  goricah :  Bralno  društvo  pri  Sv.  Antona. 
Klemencič  Jožef,  učitelj  pri  Sv.  Antonu  (poverjenik).  Kovačič  Jakob, 
učitelj  pri  Sv.  Trojici.  Lah  Avgust,  učitelj  pri  Sv.  Duhu.  Lassbacher 
Jožef,  kaplan  pri  Sv.  Antonu.  Tušak  Jožef,  trg.  sin  pri  Sv.  Antonu. 
Tušak  Radivoj,  učitelj   v  Mozirju.  Vraz  Anton,  župnik  pri  Sv.  Antonu. 

Št.  8. 

Banjaluka:  Velkovrh  Jožef,  c.  in  kr.  stotnik.  Št.  1. 

Sv.  Barbara  pri  Mariboru :  Bralno  društvo.  Kranjc  Fran- 
čišek, nadučitelj  (poverjenik).  Kristl  Alojzij,  učitelj.  Mihalič  Jožef, 
župnik.  Št.  4. 

Batuje-Crniče :  Grča  Blaž,  župnik  in  dež.  poslanec  v  Šem- 
pasu.  Belš  Anton,  nadučitelj  v  Oseku.  Franke  Frančišek,  vikar  v 
Oseku.  Kosec  Jožef,  župnik  v  Kamenjah.  Lavrenčič  Klementina,  uči- 
teljica v  Batujah.  Leban  Ignacij,  župnik  v  Batujah  (poverjenik). 
Merljak  Frančišek,  nadučitelj  v  Batujah.  Murovec  Ivan,  dekan  v 
Crničah.  Vodopivec  Vinko,  kaplan  v  Črničah.  Št.  1  -}-  8  =  9. 

Belgrad :  Vukasovič  Janko,  kr.  podpolkovnik  in  poveljnik  orož- 
ništva.  Št.  1, 

Beljak  -  Zilja:  Bergman  Frančišek,  župnik  v  Št.  Lenartu. 
Coriarj  Anton,  učitelj  v  Puhu.  Eller  Frančišek,  nadučitelj  pri  D.  M. 
na  Zilji  (poverjenik).  Grafenauer  Mihael,  cerkovnik  in  posestnik  v 
Št.  Lenartu.  Hochmiiller  Ivan,  žel.  uradnik  in  posestnik  v  Beljaku. 
Hribar  Jožef,  gimn.  profesor  v  Beljaku.  Jerman  Juri,  župnik  v  Štebnju. 
Knaflič  Jakob,  župnik  v  Ločah.  Knjižnica  c.  kr.  višje  gimnazije  v 
Beljaku.  Meško  Frančišek,  župnik  pri  D.  M.  na  Zilji.  Trunk  Juri, 
župnik  na  Peravi.  Št.  11. 

Beršec :  Barbič  Mihael,  župnik  na  Brdu.  Jelušič  Rajmund, 
župnik  v  Beršcu  (poverjenik).  Št.  2. 

Bohinjska -Bistrica:  Berlic  Ivan,  župnik  v  Srednji  vasi. 
Bevec  Matej,  c.  kr.  poštar  na  Bistrici.  Humek  Martin,  nadučitelj  na 
Bistrici.  Mencinger  Franica,  gostiln,  na  Bistrici.  Piber  Ivan,  župnik, 
itd.  na  Bistrici  (poverjenik),  dr.  Vacek  Al._,  okr.  zdravnik  na  Bistrici. 
Vrankar  Jožef,  župnik  na  Koprivniku.  Zemljan  Franica,  učiteljica  na 
Bistrici.  Št.  8. 

Borovlje- Kaplja:  čitalnica  v  Glinjah.  Druneckj  Ivan,  župnik 
v  Podgorjah.  Knjižnica  župnijska  v  Kaplji.  Mihi  Frančišek,  župnik 
na  Zihpoljah.  Nagel  Ivan,  župnik  v  Selah.  Ogriz  Ivan,  dekan  v  Kaplji 
(poverjenik).  Olip  Tomaž,  gostilničar  v  Selah.  Šuštar  Ivan,  župnik  v 
Svečah.  Mntar  Jožef,  župnik  v  Bilčovsu.  Wieser  Jožef,  pravnik  v 
Košentavru.  Št.  10. 

Borovnica:  Boršnik  Frančišek,  župan,  c.  kr.  profesor  v  p.  in 
posestnik  v  Borovnici.  Cankar  Ignacij,  žel.  strojnik  v  Borovnici,  čepon 
Ivan,  učitelj  v  Rakitni.  Drašler  Anton,  gostiln,  in  posestnik  v  Borov- 


—  35  — 

niči.  Drašier  Ivan,  gostiln,  in  posestnik  na  Dolu.  Gerzin  Matija,  župnik 
v  Preserju.  Jerše  Alojzij,  žel.  mojster  na  Bregu.  Kajdiž  Valentin, 
kaplan  v  Borovnici.  Kessler  Frančišek,  žel.  strojnik  v  Borovnici. 
Klemenec  Frančišek,  trgovec  v  Borovnici.  Kobi  Anton,  trgovec  in 
posestnik  na  Bregu.  Korbar  Avgust,  nailučitelj  v  Preserju.  Kranjc 
Ivan,  trgovec  in  posestnik  v  Borovnici.  Kržič  Uršula,  gostiln,  in 
posestnica  v  Borovnici.  Lebez  Anton,  krojač  v  Borovnici.  Majaron 
Ivan,  trgovec  iii  posestnik  v  Borovnici.  Majaron  Ivan,  trg.  in  posestnik 
v  Brezovici.  Papler  Frančišek,  nadučitelj  v.  p.  in  častni  občan  v 
Borovnici.  Pire  Avgust,  nadučitelj  v  Borovnici  (poverjenik).  SchifTrer 
Gustav,  župnik  v  Borovnici.  Suhadolnik  Frančišek,  posestnik  v  Borov- 
nici. Švigolj  Frančišek,  trgovec,  tovarnar  in  posestnik  na  Bregu. 
Švigelj  Ivan,  trg.  sotrudnik  v  Borovnici.  Švigelj  Karol,  pos.  sin  v 
Borovnici.  Telban  Ivan,  pos.  sin  v  Borovnici.  Vidic  Frančišek,  načelnik 
žel.  postaje  v  Borovnici.  St.  26. 

Bovec :  Andryšek  Frančišek,  kurat  v  Logu.  Berbuč  Aleksander, 
C  kr.  davkar  v  Bovcu.  Bratina  Kristian,  nadučitelj  v  Bovcu  (poverjenik). 
Černlgoj  Anton,  c.  kr.  cestni  mojster  v  Bovcu.  Čitalnica  narodna  v 
Bovcu.  Delavsko  izobraževalno  društvo  v  Bovcu.  Dominko  Albert, 
učitelj -voditelj  v  Čez-Soči.  Grželj  Ivan,  učitelj-voditelj  v  Logu.  Kavs 
Ferdinand,  učitelj  v  Bovcu.  dr.  Kraigher  Alojzij,  obč.  zdravnik  v 
Bovcu.  Kunšič  Ivan,  kurat  na  Srpenici.  Logar  Miroslav,  učitelj-voditelj 
v  Soči.  Mahnič  ^lihael,  trg.  sotrudnik  na  Srpenici.  Marinčič  Josipina, 
učiteljica-voditeljica  na  Plužnah.  Matelič  Alojzij,  administrator  v  Soči. 
Merhar  Josipina,  učiteljica  v  Bovcu.  Mlekuž  Olga,  učenka  v  Ljubljani. 
Ostan  Izidor,  trgovec  v  Bovcu.  Silič  Justina,  učiteljica  v  Bovcu. 
Straussgitl  Anton,  trgovec  v  Bovcu.  Stolfa  Ivan,  kaplan  v  Bovcu. 
Trebše  Andrej,  nadučitelj  na  Srpenici.  Uršič  Frančišek,  učitelj-voditelj 
na  Žagi.  Vidmar  Ivan,  župnik  in  dekan  v  Bovcu.  St.  24. 

Braslovče-Letuš :  Bohinc  Jakob,  st.  kanonik  in  župnik  v.  p. 
v  Braslovčah.  Cernovšek  Roža,  c.  kr.  poštarica  v  Braslovčah.  dr.  Cer- 
vinka  Vit,  okr.  zdravnik  v  Braslovčah.  Horak  Friderik,  živinozdravnik 
v  Braslovčah.  Marschitz  Karol,  nadučitelj  v  Letušu  (poverjenik).  Pauer 
Jožef,  trgovec  in  veleposestnik  v  Braslovčah.  Selak  Jakob,  c.  kr.  orožn. 
postajevodja  v  Braslovčah.  St.  1  -f-  6  =  7. 

Brdo :  Benkovič  Frančišek,  trg.  in  posestnik  v  Blagovici.  Detela 
Adela,  trg.  in  posestnica  v  Dobu.  Dolenc  Viktor,  c.  kr.  davčni  pristav 
na  Brdu.  DroU  Jakob,  c.  kr.  davčni  kontrolor  na  Brdu.  Grad  Ivan, 
gostiln,  in  posestnik  v  Beričevem.  Hiti  Matija,  nadučitelj  v  Dobu. 
Jelene  Radivoj,  not.  uradnik  na  Brdu.  Kadunc  Frančišek,  župnik  v 
Krašnji.  Kuhar  Frančišek,  učitelj  v  Domžalah.  Lončar  Frančišek,  not. 
uradnik  na  Brdu  in  posestnik  v  Spodnjih  Kosezah.  Lotrič  Leon, 
župnik  na  Zlatem  polju.  Pavlic  Julija,  c.  kr.  poštarica  v  Lukovici. 
Peterman  Franja,  c.  kr.  poštarica  v  Dobu.  Primožič  Anton,  posestnik 
na  Prevali.  Pustotnik  Frančišek,  župan  in  posestnik  v  Blagovici. 
Rahnš  Janko,  c.  kr.  notar  na  Brdu  (poverjenik).  Ravnihar  Frančišek, 

3* 


—  36  — 

tes.  mojster  v  Domžalah,  dr.  Rohlik  Albert,  okr.  zdravnik  v  Lukovici. 
Schmeidek  Ivan,  učitelj  na  Rovi.  dr.  Senčar  Matej,  c.  kr.  sod.  pristav 
na  Brdu.  Slapar  Jakob,  nadučitelj  na  Brdu.  Smerkolj  Ivan,  trgovec, 
gostiln,  in  posestnik  v  Lukovici.  Šimenc  Frančišek,  trgovec,  župan  in 
posestnik  v  Dolu.  Štrukelj  Ivan,  posestnik  v  Krašnji  in  pis.  pomočnik 
na  Brdu.  Videmšek  Anton,  mesar  in  posestnik  v  Dobu.  Vidic  Gustav, 
c.  kr.  drž.  železnic  višji  kontrolor  v.  p.  v  Lukovici.  Vilar  Janko,  trg. 
in  posestnik  v  Dobu.  Žmavec  Jožef,  c.  kr.  okr.  sodnik  na  Brdu.  Št.  28. 

Brezovica  pri  Ljubljani:  Žgur  Anton,  župnik.  Št.  L 

Brezovica -Rodik:  Dekleva  Ivan,  trgovec  v  Rodiku.  Elsnic 
Jožef,  župnik  v  Rodiku  (poverjenik).  Normali  Ivan,  župnik  v  Brezovici. 
Rapotec  Frančišek,  c.  kr.  poštar  na  Kozini.  Št.  4. 

Brežice :  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Brežicah,  dr.  Srehre 
Gvidon,  posestnik  v  Brežicah.  Agreš  Jožef,  odv.  solicitator  v  Brežicah. 
Ambrožič  Jožef,  nadučitelj  v  Čatežu.  Arnšek  Rado,  učitelj  na  Bizeljskem. 
Balon  Jožef,  veleposestnik  na  Bizeljskem.  Balon  Mihael,  meščan  in 
posestnik  v  Brežicah.  Balon  Olga,  veleposesnica  na  Bizeljskem. 
dr.  Benkovič  Ivan,  odvetnik  v  Brežicah.  Bobek  Jožef,  odv.  uradnik  v 
Brežicah.  Boecio  Jožef,  trgovec  v  Brežicah.  Bohinc  Jožef,  učitelj  v 
Pišecah.  Bračič  Hermina,  učiteljica  v  Dobovi.  Brovet  Rupert,  c.  kr. 
davčni  kontrolor  v  Brežicah.  Cebašek  Jakob,  kaplan  v  Dobovi.  Cepin 
Jožef,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Brežicah.  Černelč  Frančišek,  nadučitelj 
v  Artičah.  Čitalnica  narodna  v  Brežicah.  Drnovšek  Frančišek,  učitelj 
v  Artičah.  Druškovič  Jožef,  trg.  sotrudnik  v  Brežicah.  Franke  Ernest, 
žel.  uradnik  v  Brežicah.  Frece  Andrej,  trgovec  na  Bizeljskem.  Frece 
Martin,  trgovec  v  Stari  vasi.  Gajšek  Simon,  nadučitelj  v  Dobovi. 
Gala  Frančišek,  c.  kr,  davčni  pristav  v  Brežicah.  Gerec  Frančišek, 
trgovec  in  veleposestnik  v  Pišecah.  Gerjovič  Ivan,  veleposestnik  v 
Dobovi.  Golob  Josipina,  veleposestnica  v  Koprivnici.  Gorjup  Peter, 
kaplan  v  Brežicah.  Gregorevčič  Frančišek,  veleposestnik  v  Globokem. 
Gregorka  Miroslav,  žel.  uradnik  v  Brežicah.  Gril  Adolf,  kaplan  na 
Bizeljskem.  dr.  Horvat  Frančišek,  c.  kr.  notar  v  Brežicah.  Ivanetič 
Anton,  C.  kr.  okr.  tajnik  v  Brežicah.  Janežič  Mihael,  veleposestnik  v 
Župelevcu.  Jirak  Karol,  c.  kr.  vi.  kancelist  v  Brežicah.  Jurko  Mira, 
učiteljica  v  Artičah.  Klavžar  Anton,  meščan  v  Brežicah.  Knez  Anica, 
poštna  upraviteljica  v  Brežicah.  Knjižnica  franč.  samostana  v  Brežicah. 
Kokot  Anton,  nadučitelj  v  p.  v  Pišecah.  Kunej  Benjamin,  tajnik  poso- 
jilnice in  posestnik  v  Brežicah,  dr.  Kunej  Ferdinand,  obč.  zdravnik 
pri  Sv.  Petru  pod  sv.  Gorami.  Lavrenčak  Ferdo,  pom.  učitelj  v  Lokavcu. 
dr.  Leščnik  Janko,  odvetnik  in  posestnik  na  Čatežu.  Levak  Andrej, 
meščan  v  Brežicah.  Levak  Ivanka,  mešč.  soproga  v  Brežicah.  Lipej 
Frančišek;  trgovec  v  Brežicah.  Lunder  Hermina,  učiteljica  v  Kapelah. 
Malus  Ivan,  veleposestnik  na  Bizeljskem.  Medved  Jakob,  nadučitelj  v 
Pišecah.  Mešiček  Jožef,  mestni  župnik  v  Brežicah.  Novak  Cena, 
učiteljica  v  Globokem.  Oskrbništvo  „Čateških  toplic".  Pavlic  Ivan, 
župnik    na  Bizeljskem.    Pečnik  Jožef,    nadučitelj    v    Kapelah.    Perger 


—  37  — 

Franrišek,  trgovec  v  Dobo  vi.  ]'ernat  Anton,  župnik  v  Dobo  vi.  Petrič 
Ludovik,  učitelj  v  Sromljah.  Picliler  Frančišek,  c.  kr.  davčni  pristav 
v  Brežicah.  Pirnat  Ludovik,  pom.  uradnik  v  Brežicah.  Planine  Fran- 
čišek, kaplan  v  Pišecah.  Polanšek  Ignacij,  pek  in  posestnik  v  Brežicah. 
Posojilnica  v  Brežicah.  Potočnik  Ludovik,  učitelj  v  Dobovi.  Potovšek 
Jožef,  župnik  v  Artičah.  Presker  Dragotin,  župnik  v  Kapelali.  Prosi- 
necki  Frančišek,  veleposestnik  v  Cemehovcu  (Hrvaška).  Ivehačck  Peter, 
lekar.  asistent  v  Brežicah.  Scagnetti  Valentin,  podjetnik  v  Brežicah. 
Schek  Avgust,  tiskar  v  Brežicah.  Schvvciger  Alojzij,  upravitelj  zaloge 
deln.  pivovarne  v  Brežicah,  dr.  Schmirmaul  Matijo,  zdravnik  in  posest. 
v  Rajhenburgu.  Sikošek  Anton,  pom.  uradnik  v  Brežicah.  Sitter  Jožef, 
C.  kr.  sod.  svštnik  v  Brežicah.  Skalovnik  Anton,  nadučitelj  v  Stari 
vasi.  Sterniša  Ivo,  žel.  uradnik  v  Brežicah,  dr.  Strašek  Jožef,  okr. 
zdravnik  v  Brežicah.  Supan  Ignacij,  učitelj  v  Brežicah  (poverjenik). 
Šetinc  Jožef,  odv.  koncipijent  v  Brežicah.  Šola  ces.  Fr.  Jožefova  v 
Artičah.  Šola  cesarjevič  Rudolfova  v  Globokem.  Šola  v  Pišecah.  Šola 
v  Stari  vasi.  Šola  pri  Sv.  Petru  pod  sv.  gorami.  Tanšek  Marija,  uči- 
teljica v  Kapelah,  Tominc  Blaž,  nadučitelj  v  Globokem,  Tramšek 
Moric,  nadučitelj  v  Sromljah.  Turkuš  Štefan,  župnik  v  Sromljah.  Umek 
Anton,  trgovec  v  Brežicah,  Uratarič  Ludovik,  revizor  deln,  pivovarne 
v  Brežicah.  Uršič  Jožef,  trgovec  v  Brežicah.  Vidmar  Janko,  trgovski 
sotrudnik  v  Brežicah.  Voglar  Alojzij,  učitelj  v  Globokem.  Volčanšek 
Ivan,  gostilničar  v  Brežicah.  Windischer  Alojzija,  učiteljica  v  Dobovi. 
Watt  Simon,  c.  kr.  davkar  v  Brežicah,  Zevnik  Mihael,  posestnik  v 
Župelevcu.  Žabka  Vid,  posestnik  v  Brežicah.  Žrjav  Anton,  gostilničar 
v  Brežicah.  Št.  2  -f  98  =  ICO, 

Bruck  ob  Muri:  Šega  Ignacij,  strojni  komisar.  Št.  L 

Celje:  Čitalnica  narodna  v  Celju.  Krušič  Ivan,  c.  kr.  gimn. 
profesor  v  p.,  š.  svetnik  in  zlaromašnik  v  Celju.  Občina  teharska. 
Ogradi  Frančišek,  opat,  itd,  v  Celju  (poverjenik).  Rančigaj  Anton, 
župnik  v  Št.  Petru,  dr.  Sernec  Jože/,  odvetnik  in  posestnik,  vitez 
žel.  krone,  itd.  v  Celju.  dr.  Štor  Frančišek,  graščak,  itd.  na  Teharjih. 
Skrbeč  Martin,  duhovnik  v  p,  na  Teharjih.  Baš  Lovro,  c.  kr.  notar, 
itd.  v  Celju.  Božič  Anton.  c.  kr.  avskultant  v  Celju.  dr.  Breučič  Alojzij, 
odvetnik  v  Celju.  Cestnik  Anton,  gimn.  veroučitelj  v  Celju.  dr.  Dečko 
Ivan,  odvetnik,  dež.  poslanec  in  posestnik  v  Celju.  Delavsko  podporno 
društvo  v  Celju.  Detiček  Juri,  c.  kr,  notar  v  Celju.  Društvo  odvet- 
niških in  notarskih  uradnikov  v  Celju.  Društvo  pevsko  v  Celju, 
dr.  Filipič  Ludovik,  odvetnik  in  posestnik  v  Celju,  Fon  Ivan,  c.  kr. 
gimn.  profesor  v  Celju.  pl.  Garzarolli  Frančišek,  c.  kr.  sod.  svetnik 
v  Celju,  Gorišek  Ivan,  mestni  vikar  v  Celju.  Gregorin  Alojzij,  c,  kr, 
sod.  svetnik  v  Celju.  Hranilnica  in  posojilnica  v  Gotovljah.  dr.  Hra- 
šovec  Juri,  odvetnik  in  dež.  poslanec  v  Celju,  Jošt  Frančišek,  revizor 
„Zveze  slov.  posojilnic"  v  Celju.  Kardinar  Jožef,  c.  kr.  gimn.  profesor 
in  katehet  v  Celju.  dr.  Karlovšek  Jožef,  odvetnik  v  Celju.  Knjižnica 
C.  kr.  male  gimnazije  v  Celju.  Knjižnica  c,  kr,  velike  gimnazije  v 
Celju.  Knjižnica  kapucinska  v  Celju,  Kosi  Anton,  c,  kr.  gimn.  profesor 


—  38   — 

v  Celju.  Kosi  Jakob,  mestni  kaplan  v  Celju.  Kožuh  Jožef,  c.  kr. 
gimn.  profesor  v  Celju.  dr.  Kukovec  Vekoslav,  odvetn.  kandidat  v 
Celju.  Lončar  Frančišek,  tajnik  posojilnice  v  Celju.  Majdič  Peter, 
tovarnar,  itd.  v  Celju.  ]\Iatič  Jožef,  trgovec  v  Celju.  dr.  Pegan  Vla- 
dislav,  odvetn.  kandidat  v  Celju.  Pučnik  Anton,  mestni  kaplan  v 
Celju.  dr.  Slavič  Matija,  katehet  in  nemški  propovednik  v  Celju, 
dr.  Smolej  Gustav,  c,  kr.  sod.  svetnik  v  Celju.  Stergar  Vinko,  c.  kr.  rudn. 
komisar  v  Celju.  dr.  Stiker  Ljudevit,  odvetn.  kandidat  v  Celju.  Suhač 
Matej,  C.  kr.  gimn.  profesor  v  Celju.  Šah  Lovro,  nadučitelj  na  Teharjih. 
Šola  deška  okoličanska  v  Celju.  Vodnik  Hinko,  c.  kr.  gimn.  profesor 
v  Celju.  Vodstvo  zasebne  dekliške  ljudske  šole  v  Celju.  dr.  Vrečko 
Jožef,  odvetnik,  itd.  v  Celju.  Ž.  Fr.,  dijak-naročnik.  Najboljši  slovenski 
dijak  v  Celju.  Št.  8  +  41  -{-  2  --  51. 

Celovec :  a)  mesto :  Janezič  Evgen.  zas.  uradnik  v  Celovcu. 
Apih  Jožef,  C.  kr.  učit.  profesor  v  Celovcu.  Bajec  o.  Gabriel,  kapucin 
v  Celovcu.  Bizer  Andrej,  dekan  pri  Gospej  sveti.  dr.  Brejc  Janko, 
odvetnik  v  Celovcu.  Ebner  Ivan,  župnik  v  Hodišah.  Hutter  Ivan, 
C.  kr.  realčni  profesor  v  Celovcu.  Janežič  Simon,  ravnatelj  „ Družbe 
sv.  Mohorja"  v  p.  v  Celovcu,  dr.  Janežič  Valentin,  c.  in  kr.  višji 
štabni  zdravnik  v  p.  v  Celovcu.  Knjižnica  dijaška  v  Marijanišču. 
Kolarič  Frančišek,  župnik  pri  Elizabetinkah  v  Celovcu.  Kramar  Ivan, 
C.  kr.  poštni  oficijal  v  Celovcu.  Legat  Alojzij,  tisk.  poslovodja  v  Celovcu. 
Novak  Lovro,  kapucin  v  Celovcu,  dr.  Oblak  Jožef,  odvetn.  kandidat 
V  Celovcu.  Podgorc  Valentin,  msgr.  in  vikar  v  Celovcu.  Rozman 
Jožef,  tajnik  „ Družbe  sv.  Mohorja"  v  Celovcu  (poverjenik).  Sadjak 
Andrej,  mestni  kaplan  v  Celovcu,  Sadnikar  Frančišek,  trgovec  v 
Celovcu,  dr.  Sket  Jakob,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Celovcu.  Šnedic  Ivan, 
župnik  v  Vetrinju.  Žak  Anton,  župnik  v  Porečah.  Trije  dijaki-naročniki. 

Št.  1  +  21  4- 3  =  25. 

Ji)  semenišče :  Akademija  slov.  bogoslovcev  v  Celovcu.  Benetek 
Anton,  Mlinar  Anton,  Ogris  Albin,  Školic  Peter,  Tojnko  Rok,  Vidovič 
JankO;  Wastel  Frančišek,  Weiss  Matej  in  Žel  Janko  (poverjenik)  vsi 
bogoslovci  v  Celovcu.  Št.  10. 

Cerklje:  Bartol  Baltazar,  župnik  v,  p,  na  Sp,  Brniku.  Ahčin 
Ivan,  gostiln,  in  posestnik  v  Adergasu,  Ahlin  Frančišek,  posestnik  v 
Cerkljah,  Ahlin  Janko,  gostiln,  in  posestnik  v  Cerkljah.  Čitalnica  v 
Cerkljah,  Franter  Minka,  učiteljica  v  Cerkljah.  Hacin  Jožef,  posestn. 
v  Češnjevku,  Jenko  Jožef,  posestnikov  sin  na  Zg,  Brniku,  Kalan  Ivan, 
učitelj  v  Velesalu,  Kern  Ivan,  trg.  in  pos,  sin  v  Cerkljah,  Kmet  Andrej, 
nadučitelj  v  Cerkljah  (poverjenik),  Lapajne  Jožef,  učitelj  v  Cerkljah, 
dr,  Mayr  Avgust,  okr,  zdravnik  v  Cerkljah.  Paulus  Viljem,  adm.  na 
Šenturški  gori.  Železnikar  Jožef,  žel,  uradnik  v  Pontablju, 

Št,  1  +  14  =--  15. 

Cerkno :  Božič  Peter,  župnik  v  Ravnah.  Abram  Jožef,  vikar 
v  Novakih,  Bevk  Antonija,  poštna  odpraviteljica  v  Cerknem.  Buda 
Vinko,  kurat  v  Otaležu.  Čitalnica  nslrodna  v  Cerknem,  Dovgan  Ivan, 


—  39  — 

C.  kr.  okrajni  sodnik  v  Cerknem.  Grželj  Albinu,  učiteljica  v  Cerknem. 
Hliš  Frančišek,  kaplan  v  Cerknem  (poverjenik).  Klopčič  Frančišek, 
župnik  na  Bukovem.  Kogoj  Julij  Peter,  učitelj  v  Cerknem.  Kragelj 
Mihaol,  župnik  v  Sebreljah.  ^lesar  Ljudmila,  učiteljica  na  Reki-Straži. 
Peternelj  F'rančišek,  šolski  voditelj  v  Šebreljah.  Kakovšček  Jožef,  nad- 
nčitelj  v  Cerknem.  Kustja  Ivan,  učitelj-voditelj  v  Novakih.  Sok  Anton, 
kaplan  v  Cerknem.  Trček  Frančišek,  c.  kr.  gozdar  v  Cerknem,  Tušar 
Vaclav.  pravnik  v  Cerknem.  Št.  1  -H  17  ^-    18, 

Chicag^O :  Grilec  Ivan,  delavec  (poverjenik).  Konda  M.  W., 
časnikar.  Rudman  Alojzij.  ^t.  3. 

Cieszyn  :  Žunkovič  Davorin,  c.  in  kr.  stotnik  v  3.  pešpolku. 

Št.  1. 

Cirknica :  Dimnik  Frančišek,  župnik  v  Begunjah.  Jerala  Fran- 
čišek, c.  kr.  sodni  pristav  v  Cirkuici.  Kraje  Alojzij,  trgovec  in  posestn. 
v  Grahovem.  Kunstelj  Frančišek,  dekan  v  Cirknici  (poverjenik),  Lav- 
renčič  Anton,  kaplan  v  Cirknici,  Lavrič  Ivan,  trgovec  v  Cirknici, 
Persche  Rudolf,  c,  kr.  okr.  sodnik  v  Cirknici.  Pogačnik  Edvard, 
trgovec  v  Cirknici.  Premrov  Frančišek,  trgovec,  gostiln,  in  posestnik 
v  Martinjaku.  Rajčevič  Frančišek,  župnik  v  (irahovem.  Reražgar 
Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Žerovnici.  Rohrman  Jožef,  c.  kr, 
notar  v  Cirknici,  Šerko  Frančišek,  trgovec,  župan  in  posestnik  v 
Cirknici,  Št,  13. 

Cepovan :  Godnič  Jožef,  kurat  v  Grgarju,  Kofol  Leopold, 
C,  k,  poštar  v  Čepovanu.  Kroupa  Friderik,  kurat  v  Lomu.  Mlekuž 
Anton,  učitelj  v  Čepovanu.  Poberaj  Jožef,  učitelj  v  Čepovanu.  Rejec 
Jakob,  župnik  v  Čepovanu  (poverjenik).  Samostan  frančiškanski  na 
Sv.  Gori.  Žnidarčič  Frančišek,  c.  kr.  profesor  v  Gorici.  Št.  8. 

črni  vrh  pri  Idriji :  Abram  Ivan,  župnik  v  Črnem  vrhu 
(poverjenik).  Lampe  Ivan,  posestnik  v  Črnem  vrhu.  Pravhar  Jožef, 
kaplan  v  Črnem  vrhu.  Rudolf  Dominik,  župan  in  posestnik  v  Črnem 
vrhu.  Rudolf  Filip,  posestnik  v  Črnem  vrhu.  Silvester  Frančišek, 
nadučitelj   v  Črnem  vrhu.  Št.  6. 

Črnomelj  :  Koenig  Juri,  župnik  na  Vinici.  Strucelj  Juri,  c.  kr. 
sod.  svetnik  v  p.  v  Tuševem  dolu.  Adler  Stanko,  c.  kr.  evid.  geometer 
v  Črnomlju.  Bitenc  Tomaž,  učitelj  v  Dragatušu.  Čitalnica  narodna  v 
Črnomlju.  Demšar  Ivan,  nadučitelj  v  Šmarjeti.  Jarc  Jakob,  c.  kr.  okr, 
sodnik  v  Črnomlju.  Juvanec  Frančišek,  učitelj  na  Vrhu.  Kadunec 
Matija,  župnik  v  Preloki.  dr.  Kermavner  Robert,  c.  kr.  fin.  komisar  v 
Črnomlju.  Kline  Ignacij,  c.  kr.  davkar  v  Črnomlju.  Knjižnica  okrajna 
učiteljska  v  Črnomlju.  Kosec  Mihael,  nadučitelj  v  Dragatušu.  Kramarič 
Jožef,  župnik  na  Vrhu.  Kubinek  Ivan,  mestni  kaplan  v  Črnomlju, 
Kader  Anton,  c.  kr,  sod.  pristav  v  Črnomlju.  Kune  Avgust,  trgovec 
v  Črnomlju.  Lovšin  Frančišek,  nadučitelj  na  Vinici,  dr,  Malerič  Jožef, 
okr,  zdravnik  v  Črnomlju  (poverjenik).  Masten  Jožef,  c.  kr.  davčni 
pristav  v  Črnomlju.  Mueller  Karol,  trgovec  v  Črnomlju.  Nagu  Ivan, 
C.  kr.  poštar  v  Črnomlju,  Novak  Jožef,  župnik  v  Dragatušu,  Peharec 


—  40  — 

Stanko,  župnik  v  Črnomlju.  Perhavec  Ignacij,  c.  kr.  davčni  kontrolor 
v  Črnomlju,  Ploj  Oton,  c.  kr.  notar  v  Črnomlju.  Podlogar  Leopold, 
mestni  kaplan  v  Črnomlju.  Praprotaik  Albina,  učiteljica  v  Črnomlju. 
Pnhek  Janko,  trgovec  in  župan  v  Črnomlju.  Rauch  Peter,  graščak 
v  Podbrežju.  Rezek  Peter,  župnik  v  p.  v  Starem  trgu.  Schiller  Rudolf, 
učitelj  v  Črnomlju.  Šašelj  Ivan,  župnik  v  Adlešičih.  dr.  Treo  Ludovik, 
C.  kr.  sodni  pristav  v  Črnomlju.  Št.  2  -|-  32  =  34. 

Črnuče :  Cerar  Ivan^  učitelj  na  Črnučah  (poverjenik),  Mekinec 
Frančišek,  župnik  na  Črnučah.  Odlazek  Minka,  učiteljica  pri  Sv.  Jakobu. 
Poklukar  Mihael,  nadučitelj  in  posestnik  pri  Sv.  Jakobu.  Sakser  Ivan, 
župnik  pri  Sv.  Jakobu.  Žibert  Anton,  nadučitelj  in  posestnik  na 
Jezici.  Št.  6. 

Daruvap:  dr.  Latkovič  Matko,  odvetnik.  Št.  1. 

Delana:  Savs  Matija,  župnik  v  Delani.  St.  1. 

Devin:  Bratina  Alojzij,  kurat  v  Sempolaju.  Bratina  Anton,  vikar 
v  Doberdobu.  Kos  Jožef,  vikar  v  Brestovici.  Praprotnik  Edvard, 
učitelj   v  Devinu  (poverjenik).  Skočir  Jožef,  dekan  v  Devinu.     Št.  5. 

Divača :  Birtič  Marija,  stroju,  soproga  v  Divači.  Bralno  pevsko 
društvo  „Tabor"  v  Lokvi.  Dekleva  Janko,  trgovec  v  Vremskem  Britofu. 
Dekleva  Leopold,  c.  kr.  poštar  v  Britofu.  Dujc  Ivan,  župan  v  Naklem. 
Fabiani  Kristina,  posestnica  v  Lokvi.  Gombač  Olga,  pos.  hči  v  Mota- 
vunu.  Helmih  Bogomir,  c.  kr.  poštar  v  Divači.  Jane  Peter,  žel.  uradnik 
v  Poličanah.  Jenčič  Marcel,  žel.  uradnik  v  Divači.  Kanobelj  Ivan, 
žel.  uradnik  v  Divači.  Klopčar  Rudolf,  žel.  uradnik  v  Divači.  Kocjančič 
Frančišek,  žel.  uradnik  v  Divači.  Magajna  Viktor,  posestnik  v  Divači. 
Makoratti  Leon,  žel.  poduradnik  v  Divači.  Muha  Anton,  veleposestnik 
v  Lokvi.  Novak  Jožef,  župnik  v  Povirju.  Planinec  Frančišek,  načelnik 
žel.  postaje  v  Divači  (poverjenik).  Praprotnik  Avgust,  trgovec  v  Lokvi. 
Premrou  Vladimir,  žel.  uradnik  v  Divači.  Prhavec  Frančišek,  žel.  strojnik 
v  Divači.  Prhavec  Frančišek,  posestnik  v  Sp.  Ležečah.  Renčelj  Matija, 
žel.  uslužbenec  v  Divači.  Sedmak  Jakob,  župnik  v  Divači.  Skuk  Matija, 
žel.  uslužbenec  v  Divači.  Srebotnjak  Radoslav,  trgovec  v  Lokvi. 
Szillich  Drago,  žel.  uradnik  v  Divači.  Stok  Jakob,  žel.  uslužbenec  v 
Trstu.  Štolfa  Alojzij,  žel.  uslužbenec  v  Divači.  Vadnal  Alojzij,  žel. 
uradnik  v  Divači.  Verdnik  Rudolf,  sklad,  paznik  v  Divači.        Št.  31. 

Dobrepolje:  Ramovš  Andrej,  nadžupnik  v  Dobrepoljah.  Baloh 
Ivan,  kaplan  v  Dobrepoljah  (poverjenik).  Primožič  Štefan,  nadučitelj 
v  Dobrepoljah.  Šola  (kraj  ni  šolski  svet)  Videm -Dobrepolje.  P.  R., 
dijak-naročnik  v  Strugali.  Št.  1  -j-  3  -j-  1  =^  5. 

Dobrlaves  -  Žitaraves :  Slomšek  Ivan,  župnik  v  p.  v  Kortah. 
Aplen  Andrej,  župnik  v  Železni  Kaplji,  Boštijančič  Ivan,  župnik  v 
Kamnu.  Cukala  Frančišek,  kanonik  pri  Gospej  sveti.  Dolinar  Ivan, 
kaplan  v  Dobrlivesi.  Hutter  Vekoslav,  župnik  v  Št.  Lipšu.  Kogelnik 
Ivko,  adm.  v  Apačah.  Krištof  Juri,  c,  kr,  sod.  svetnik  v  Žel.  Kaplji. 
Petek  Frančišek,  komendator  na  Reberci.  Pšeničnik  Jernej,  župnik  v 
Klobasnici.  Randl  Matija,  imf.  prost  v  Dobrlivesi.  Svaton  Jožef,  župnik 


—  41   — 

v  Št.  Vidu.   \'uk  Frančišek,  kaplan  v  Železni  Kaplji.  VVeiss  Valentin, 
župnik  v  Zitarivesi  (poverjenik).  Št.  1  -h  13  ^^  14. 

Dolina:  Benkovič  Jožef,  župnik  v  (iročani.  Bralno  in  jjevsko 
društvo  „ Vodnik"  v  Dolini.  Bunc  Vekoslav,  nadučitelj  v  Dolini. 
Hreščak  Anton,  kaplan  v  Dolini.  Jereb  Frančišek,  nadučitelj  v  Ospem. 
Kompare  Jožef,  dekan  in  dež.  poslanec  v  Ospem.  Fangerc  Jožef, 
trgovec,  nadžupan  in  posestnik  v  Dolini.  Zupan  Jožef,  dekan  v  Dolini 
(poverjenik).  Št.  8. 

Domažlice:  Mestni  urad.  Št,  1. 

Domberg":  Bizjak  Rožica,  učiteljica  v  Dornbergu.  .Telšek  Amalija, 
učiteljica  v  Dornbergu.  Juvančič  Lovro,  župnik  v  Dornbergu  (pover- 
jenik), dr.  Kobal  Ignacij,  kaplan  v  Dornbergu,  Križnian  Ignacij, 
nadučitelj  v  Dornbergu.  Žnidarčič  Rudolf,  učitelj  v  Dornbergu.  Št.  6. 

Dunaj :  Glohočnik  pl.  Sorodolski  Anton,  c.  kr.  vi.  svetnik  v  p. 
dr.  Ploj  Miroslav,  c.  kr.  dvorni  svetnik,  drž.  in  dež.  poslanec.  Sezun 
Žiga,  C.  kr.  drž.  blag.  kontrolor,  dr.  Simonic  Frančišek,  kustos  v 
c.  kr.  vseuč.  knjižnici,  dr.  Subelj  Ivo,  c.  kr.  dvorni  tajnik,  dr.  Babnik 
Janko,  c.  kr.  sekc.  svetnik.  Breznik  Jožef,  stud.  phil.  Clperle  Jožef, 
mešč.  učitelj.  Čop  Jožef,  stud.  phil.  „Danica",  slov.  kat.  akad.  društvo, 
dr.  (J laser  Karol,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p,  itd.  dr.  Hinterlechner 
Karol;  C.  kr.  sekc.  geolog  v  drž.  geol.  zavodu.  Jak  Jožef  Pavel,  c.  kr. 
fin.  rac.  asistent.  Jenko  Andrej,  stud.  med.  Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča. 
Kobe  Ernest,  stud.  iur.  dr.  Krek  Bogumil,  dvorni  in  sod.  odvetnik. 
Krušič  Vinko,  mag.  rac.  revident.  dr.  Lastavec  Frančišek,  odgojitelj  v 
Protivinu.  Luzar  Ivan,  žel.  višji  revident  v  p.  dr.  Mantuani  Jožef, 
uradnik  v  c.  kr.  dvorni  knjižnici.  Mravljak  Frančišek,  stud.  phil.  Polak 
Vaclav,  stud.  iur.  dr.  Prijatelj  Ivan,  c.  kr.  asistent  v  vseuč.  knjižnici, 
dr.  Primožič  Anton,  c.  kr.  dež.  šolski  nadzornik.  Raišp  Ivan,  stud.  med. 
Rebol  Frančišek,  stud.  phil.  „Sava"  akad.  društvo.  Schochar  Ludovik, 
juž.  žel.  pristav.  „Slovenija"  akad.  dij.  društvo.  Smerdu  Jožef,  juž.  žel. 
asistent.  Sodnik  Anton,  stud.  iur.  in  forest.  „Straža",  slov.  kat.  izobr. 
društvo.  Stritar  Jožef.  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p.,  posestnik,  itd.  Tomše 
Jožef,  c.  in  kr.  polkovnik.  Trnovec  Bogdan,  c.  kr.  dvorni  svetnik. 

Št.  5  +  31  =  36. 

Eveleth:  Bilban  Matija,  duhovnik.  Št.  1. 

Gopica  a)  mesto :  Budal  Bernard,  ingenieur  v  Bosni.  Ferfila 
Frančišek,  uradnik  v  goriški  plinarni.  Knjižnica  bogosl.  semenišča  v 
Gorici.  Knjižnica  c.  kr.  studijska  v  tiorici.  dr.  Kos  Frančišek,  c.  kr. 
učit.  profesor  in  posestnik  v  Gorici.  Makuc  Ivan,  c.  kr.  obrtni  pro- 
fesor v  p.  v  Solkanu,  dr.  vitez  Tonkli  Jožef,  odvetnik  in  posestnik  v 
Gorici,  dr.  Turna  Hinko,  odvetnik  in  dež.  poslanec  v  Gorici.  Vošnjak 
Mihael,  zasebnik  in  posestnik  v  Gorici,  baron  Winkler  Andrej,  c.  kr. 
dež.  predsednik  v  p.,  itd.  itd.  v  Gorici.  Wolf  Ivan,  st.  kanonik  v 
Gorici.  Berbuč  Ivan,  c.  kr.  realčni  profesor  in  dež.  poslanec  v  Gorici. 
Brajnik  Vekoslav,  posestnik  v  Štandrežu.  Bralno  in  podporno  delavsko 
društvo  v  Gorici,  dr.  Brecelj  Anton,  zdravnik  v  Gorici.  Brumat  Miroslav, 


-   42  - 

C.  kr.  poštni  asistent  v  Gorici,  grof  Christalnigg  Oskar,  veleposestnik 
v  (lorici.  Čitalnica  v  Solkanu,  dr.  Drmastja  Jožef,  odvetn.  kandidat  v 
Gorici.  Fon  Jožef,  klobučar  v  Gorici,  dr.  Gabrijelčič  Jožef,  prelat,  itd. 
v  Gorici.  Gabrijelčič  Mihael,  c.  kr.  sod.  nadsvetnik  v  Gorici.  Gabršček 
Andrej,  tiskarnar  in  knjigotržec  v  Gorici,  dr.  Gregorčič  Anton,  sem. 
profesor,  dež.  in  drž.  poslanec,  dež.  odbornik  in  vitez  žel.  krone  III.  reda 
v  Gorici  (poverjenik),  f  Gregorčič  Simon,  vikar  v  p.  v  Gorici.  Guttman 
Emil,  C.  kr.  gozd.  ravn.  svetnik  v  Gorici.  Izobraževališče  učiteljsko  v 
(lorici.  Jakončič  Anton,  zas.  uradnik  in  posestnik  v  Gorici.  Jug  Tomaž, 
nadučitelj  v  Solkanu.  Knjižnica  c.  kr.  gimnazije  v  Gorici.  Knjižnica 
C.  kr.  realke  v  Gorici.  Knjižnica  učiteljska  goriške  okolice  (3  izv.) 
Kokošar  Ivan ,  mestni  župnik  v  Gorici.  Kolavčič  Ivan,  župnik  in 
č.  kanonik  v  Solkanu.  Kosovel  Jožef,  župnik  v  Štandrežu.  Mašera 
Jožef,  vikar  v  St.  Mavru.  Mtdved  Jožef,  trgovec  v  (Jorici.  Meljavec 
Ivan,  tiskarn,  poslovodja  v  Gorici.  Mercina  Ivan,  c.  kr.  vadn.  učitelj 
v  Gorici.  MlakHr  o.  Bernardin,  frančiškan  v  Gorici.  „N^rodna 
Prosveta"  v  Gorici.  Grešeč  Frančišek,  c.  kr.  ravnatelj  gimn.  pri- 
pravnice v  Gorici,  dr.  Ozvpald  Karol,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Gorici. 
Pavletič  Jožef,  msgr.,  kanonik  in  stolni  župnik  v  Gorici,  dr,  Pavlica 
Andrej,  stolni  vikar  v  Gorici.  Pavlin  Avgust,  posestnik  v  Eavnici. 
Pavlin  Jožef,  posestnik  v  Štandrežu.  Pirjevec  Ivan,  c.  kr.  višji  rač. 
svetnik  v  Gorici.  Plohi  Frančišek,  c.  kr.  realčni  profesor  v  p.  in  šol. 
svetnik  v  Gorici.  Poberaj  Avgust,  nadučitelj  v  Kojskem.  Poniž 
Benedikt,  c.  kr.  pripr.  učitelj  v  p.  v  Gorici.  Premrov  Svitoslav,  vodja 
centralne  posojilnice  v  Gorici.  Rudež  Anton,  vodja  dež.  gluhonemnice 
v  Gorici.  Seidl  Ferdinand,  c.  kr.  realčni  profesor  v  Gorici.  Semenišče 
nadškofijsko  v  Gorici.  Sterle  Rudolf,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Gorici.  Stroj 
Valentin,  žel.  pristav  v  (iorici.  Šantelj  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor  v 
Gorici.  Škrabec  o.  Stanko,  frančiškan  v  Gorici,  dr.  Sorli  Ivo,  not. 
kandidat  v  Gorici.  Šorli  Matija,  c.  kr.  poštni  ravnatelj  v  p.  in  posestnik 
v  Gorici.  Šušmel  Jožef,  učitelj  v  Ravnici.  Tabaj  Andrej,  c.  kr.  vadn. 
katehet  v  Gorici.  Tabaj  Ivan,  kaplan  in  gimn.  katehet  v  Gorici, 
Toman  Ema,  c.  kr,  vadn.  učiteljica  v  Gorici,  dr.  Treo  Dragotin,  odvetnik 
in  dež.  poslanec  v  Gorici.  Troha  Frančišek,  c.  kr.  gozdar  pri  Nemcih. 
Vodopivec  Frančišek,  c.  kr.  oi<r.  šolski  nadzornik  v.  p.  v  Gorici.  Zajec 
Alojzij,  trgovec  v  Gorici,  Zavadlav  Frančišek,  veleposestnik  v  Štandrežu, 
Zupančič  Jakob,  c,  kr.  realčni  profesor  v  Gorici,  dr.  Žigon  Frančišek, 
sem.  profesor  v  Gorici.  St.  11  +  63  =  74. 

b)  semenišče:  Belingar  Avgust,  Grbec  Anton,  Kenda  Ivan, 
Klobučar  Andrej,  Kodrič  Sr.,  Kraševec  Vekoslav  (poverjenik),  Mihelič 
J.,  Močnik  Fr,,  Pisk  A.,  pl,  Posarelli  Vaclav,  Remec  Alojzij,  Toroš 
]\Iihael,  Vodopivec  Jožef,    Zavadlal    P,  in  Zlobec  Avgust  (bogoslovci). 

Št.  15. 

Gorje:  Bralno  društvo  v  Gorjah.  Divjak  Angela,  učiteljica  na 
Dobravi.  Jan  Vincenc  ml.,  v  Sp.  Gorjah,  Jensko  Gregor,  c.  kr.  gozdar 
v  Gorjah.  Korošec  Mihael,  gostiln,  in  posestnik  na  Dobravi.  Polda 
Jakob,  posestnik  v  Zabreznu.  Strle  Terezija,  učiteljica  v  Gorjah.  Šola. 


—  43  — 

ljudska  v  (iorjali.  Žirovnik  Jožef,  na<hu'itelj  v  (iorjah  (poverjonik). 
Žiimor  .lokob,  župan  in  posostnik  v  (lorjah.  Zumer  Jožef,  gostilničar 
v  Vintgarju.  Št.  11. 

Gornji  grad:  Dovnik  Frančišek,  dekan  itd.  v  (iurnjem  gradu 
(poverjenik),  di  Centa  Frančišek,  knezošk.  oskrbnik  v  (iornjem  gradu. 
Čitalnica  v  Gornjem  gradu.  Dekorti  Jožef,  župnik  na  Ljubnem.  Drukar 
Avgust,  C.  kr.  notar  v  (iornjem  gradu.  Kocbek  Frančišek,  nadučitelj 
v  Gornjem  gradu.  Sigi  Rudolf,  c.  kr.  davčni  vodja  v  (iornjem  gradu. 
Šola  ljudska  v  Bočni,  Šola  nArodna  v  Gornjem  gradu.  Šola  narodna 
pri  Novi  Štifti.  Trobej  Franja,  gostiln,  in  posestnica  v  Gornjem  gradu, 
^'erbič  Ivan,  grašč.  knjigovodja  v  (iornjem  gradu.  Zdolšek  Jožef, 
C.  kr.  sod.  pristav  v  Gornjem  gradu.  Št.  I    ,    12  =  18. 

Grabštanj :  Bayer  Štefan,  župnik  v  Grabštanju  (poverjenik). 
Čeh  Vaclav,  župnik  na  Radišah.  Dragasnik  IviMi,  adm.  v  Podkloštru. 
Einspieler  Gregor,  prost  v  Tinjah.  Kaplan  Anton,  župnik  v  Medgorjah. 
Lasser  Frančišek,  adm.  v  Št.  Petru.  Maierhofer  Janko,  župnik  v 
Pokrčah.  Serajnik  Ivan,  provizor  v  Timenici.  Serajnik  Volbenk,  župnik 
v  Št.  Lipšu.  Wieser  Ivan,  prost  Podkrnosom.  Št.  10. 

Grad  (l^led):  baron  Schivegel  Jožef ,  graščak,  itd.  itd.  na  Rečici. 
Ahačič  Matej,  kaplan  na  Bledu.  Bralno  društvo  na  Bledu.  dr.  Klimek 
Emil,  zdravnik  in  posestnik  na  Bledu.  Mrak  Matija,  župnik  na  Beli. 
Oblak  Ivan,  župnik  na  Bledu.  Oblak  Valentin,  župnik  v  Ribnem. 
Peternel  Jakob,  liotelier  in  posestnik  na  Bledu.  Pretnar  Ivan,  župan 
in  posestnik  na  Bledu.  Repe  Dragotin,  trgovec  in  posestnik  na  Bledu. 
Rus  Frančišek,  nadučitelj  in  posestnik  na  Bledu  (poverjenik).  Seko- 
vanič  Ferdinand,  trgovic,  gostilničar  in  posestnik  na  Bledu.  Trojar 
Ivan,  nadučitelj   v  p.  na  Bledu.  Vovk  Anton,  posestnik  na  Bledu. 

Št.  1  -r-  13  -=  14. 

Gradačac    v    Bosni:    Verhunc    Frančišek,    c.    kr.    avskultant. 

Št.   1. 

Gradec :  Hrašovec  Frančišek,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  p.  v  Gradcu. 
dr.  Ipavic  Benjauiin,  mestni  zdravnik  v  Gradcu.  Krajnc  Viktor  L^ 
C.  in  kr.  gen.  major  v  p.  v  Gradcu.  Bonač  Ivan,  c.  kr.  fin.  rač, 
asistent  v  Gradcu  (poverjenik).  Bonča  Blaž,  c.  kr.  višji  živinozdravnik 
in  nam.  koncipist  v  Gradcu.  Cizel  Miško,  c.  k.  učitelj  v  Karlovem. 
dr.  Čamer  Anton,  zdravnik  v  Gradcu,  dr.  Dolenc  Metod,  c.  kr.  dež. 
sod.  pristav  v  (iradcu.  Glaser  Pavel,  c.  kr.  poštni  rač.  asistent  v  Gradcu. 
Hauptmann  Frančišek,  c.  kr.  profesor  v  Gradcu,  dr.  Hoffer  Edvard, 
dež.  realčni  profesor  v  Gradcu.  Jaklič  Anton,  msgr.  in  vojni  superior 
v  Gradcu.  Kaspret  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Gradcu,  dr.  Klasinc 
Ivan,  odvetnik  v  Gradcu.  Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča  v  Gradcu.  Kocuvan 
Ferdo,  c.  kr.  davčni  oficijal  v  Gradcu.  Kuralt  Frančišek,  tajnik  „Gosp. 
društva"  v  p.  v  Gradcu.  Ljubša  Matija,  kazn.  duhovnik  v  Karlovem, 
Matjašič  Frančišek,  c.  kr.  vin.  nadzornik  I.  vrste  v  Gradcu.  Miki  Ivan,^ 
C.  kr.  poštni  rač.  oficijal  v  Gradcu,  dr.  Murko  Matija,  c.  kr.  vseuč. 
profesor  v  Gradcu.    „Naprej",  slov,  izobr.  društvo    v    Gradcu.    Papež 


—  44  — 

Ivau,  dež.  realčni  profesor  v  p.  in  šolski  svetnik  v  (jradcu.  Papež 
Mihael,  c.  kr.  pol.  nadkomisar  v  Gradcu.  Pešec  Anton,  c.  kr.  pol.  nad- 
komisar  v  Gradcu.  Pirnat  Frančišek,  c.  kr.  živinozdr.  asistent  v  Gradcu. 
Rane  Blaž,  c.  kr.  poštni  uradnik  v  Gradcu.  Rojnik  Štefan,  c.  kr. 
nam.  rac.  oflcijal  v  Gradca.  Skočir  Avgust,  kurat  v  dež.  bolnici  v 
Gradcu.  Skofic  Lovro,  c.  kr.  blag.  ravnatelj  v  p.  v  Gradcu,  dr.  Štrekelj 
Karol,  C.  kr.  vseuč.  profesor  v  Gradcu.  „ Tabor",  akademično  društvo 
v  Gradcu.  Trstenjak  Ernest,  c.  in  kr.  vojaški  kurat  v  Gradcu.  Tomšič 
Frančišek,  c.  kr.  dvorni  svetnik  v  Gradcu.  „Triglav",  akad.  dij.  društvo 
v  Gradcu.  Vouk  Ivan.  c.  kr.  poštni  nadkontrolor  v  Gradcu,  dr.  Vrbnjak 
Matej,  c.  kr.  poštni  koncipist  v  Gradcu,  Zabavnik  Jožef,  c.  kr.  vin. 
asistent  v  Gradcu.  „Zarja".  akad.  dij.  društvo  v  Gradcu.  Železinger 
Frančišek,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Gradcu,  dr.  Žižek  Frančišek,  c.  kr. 
voj.  zdravnik  v  p.  v  Gradcu.  Št.  3  -p  38  =^  41. 

Gradiška  (Bosna):  Dular  Frančišek,  c.  kr.  okr.  višji  živino- 
zdravnik.  Št.  1. 

Grisigfnano  :  Brumen  Hadrijan,  župni  upravitelj.  Št.  1. 

Hotederšica:  Brus  Jožef,  trgovec  v  Hotederšici  (poverjenik). 
Nagode  Frančišek,  gostiln,  in  posestnik  v  Hotederšici.  Petkovšek 
Jožef,    župan  in  posestnik  v  Hotederšici.    Šola  ljudska   v  Hotederšici. 

Št.  4. 

Idrija:  Občina  mestna  v  Idriji.  Arko  Mihael,  dekan  in  deželni 
poslanec  v  Idriji.  Baebler  Baldo,  realčni  profesor  v  Idriji.  Bajželj 
Ivan,  realčni  tel.  učitelj  v  Idriji,  dr.  Beuk  Stanko,  realčni  ravnatelj 
v  Idriji.  Bralno  društvo  v  Sp.  Idriji.  Brus  Luka,  trgovec  v  Sp.  Idriji. 
Čitalnica  narodna  v  Idriji.  Delavsko  bralno  društvo  v  Idriji.  Dežela 
Josipina,  posestnica  v  Idriji.  Didič  Frančišek,  posestnik  v  Idriji. 
GanglEngelbert,  realčni  učitelj  in  urednik  v  Idriji  (poverjenik).  Goli  Fran- 
čišek, trgovec  in  posestnik  v  Idriji.  Gostiša  Rafael,  c.  kr.  učitelj  v  Idriji. 
Gruden  Ivan^  veleposestnik  v  Jeličinem  vrhu.  Harmel  Ivana,  gostiln. 
in  posestnica  v  Idriji.  Kamenšek  Oskar,  realčni  profesor  v  Idriji. 
Katoliška  delavska  družba  v  Idriji.  Kavčič  Frančišek,  kavarnar  v  Idriji. 
Knjižnica  mestne  višje  realke  v  Idriji.  Kogej  Srečko,  posestnik  v  Idriji. 
Kogovšek  Jožef,  elektrarnar  in  posestnik  v  Idriji.  Koršič  Jožef,  c.  kr. 
rudn.  svetnik  v  Idriji.  Krapš  Anton,  c.  kr.  davkar  v  Idriji.  Lapajne 
Dragotin,  realčni  profesor  in  podžupan  v  Idriji.  Lapajne  Franja, 
trgovka  in  posestnica  v  Idriji.  Lapajne  Marija,  trgovka  in  posestnica 
v  Idriji.  Lapajne  Štefan,  trgovec  v  Sp.  Idriji.  Lapajne  Valentin,  trg. 
in  posestnik  v  Idriji.  Legat  Stanislav,  c.  kr.  učitelj  v  Idriji.  Levičnik 
Vinko,  realčni  profesor  v  Idriji,  pl.  Lukanc  M.,  učiteljica  v  Idriji. 
Mačkovšek  Andrej,  c.  kr.  šolski  sluga  v  Idriji,  dr.  Mencej  Jožef, 
realčni  profesor  v  Idriji.  MohoriČ  Ivan,  c.  kr.  rudar  in  posestnik  v 
Idriji.  Nardin  Julij,  realčni  profesor  v  Idriji.  Novak  Jožef,  c.  kr. 
učitelj  v  Idriji.  Novak  Julij,  mestni  tajnik  v  Idriji.  Novak  Otmar, 
C.  kr.  učitelj  v  Idriji,  dr.  Papež  MIlan,  c.  kr.  rudn.  zdravnik  v  Idriji. 
Pazniško  bralno  društvo  v  Idriji.  Pegan  Alojzij,  c.  kr.  notar  v  Idriji. 
Peternel  Henrik,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Idriji.  Pire  Danilo,  lekarnar 


—  45  — 

v  Idriji.  Pire  Matija,  realčni  profesor  v  Idriji.  Podružnica  Idrija 
„Unije  avstrijskih  rudarjev".  Podružnica  „Slomši<ove  zveze"  za 
idrijski  sodnijski  okraj.  Potočnik  Rudolf,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Idriji. 
Prelovec  Frančišek,  sod.  uradnik  v  Idriji,  pl.  Premerstein  Kajetan, 
žnpan  in  posestnik  v  .Teličinem  vrhu.  Rupnik  Marija,  c.  kr.  uTiteljica 
v  Idriji.  „Sokol",  telovadno  društvo  v  Idriji.  Sturm  Henrik,  c.  kr. 
okr.  sodnik  v  Idriji,  Svoboda  Karel,  c.  kr.  rudn.  svetnik  v  Idriji. 
Šabec  Avguštin,  c.  kr.  učitelj  v  Idriji.  Sepetavec  Jožef,  trgovec,  župan 
in  posestnik  v  Idriji.  Šola  c.  kr.  rudn.  dekliška  v  Idriji.  Šola  c.  kr. 
rudniška  deška  v  Idriji.  Tavzes  Frančišek,  not.  kandidat  v  Idriji. 
Tejkal  Ivo,  realčni  profesor  v  Idriji.  Treven  Valentin,  trgovec  in 
posestnik  v  Idriji.  Turk  Ivan,  pek  in  posestnik  v  Idriji.  \'avpotič 
Ivan,  realčni  profesor  v  Idriji.  Vidic  Filip.  c.  kr.  rudniški  oficijal  v 
Idriji.  Vogelnik  Ivan,  vodja  c.  kr.  čipkarske  šole  v  Idriji.  Zazula 
Jožef,  c.  kr.  davčni  kontrolor  v  Idriji.  Zevnik  Mihael,  mestni  kaplan 
v  Idriji.    Žonta  Ivan,    cerkovnik  v  Sp.  Idriji.    Štirje  dijaki  naročniki. 

Št.  1  +  67  -h  4  =  72. 
Ig":   Drolc  Martin,    kaplan  na  Igu.  Finžgar  Frančišek,    župnik 
v  Želimljah.  Knific  Jožef,  župnik   v  Tomišlju.    Kunauer  Ivan,  župnik 
na  Golem.    dr.  Mauring  Ivan,  župnik  na  Igu.    Trošt  Frančišek,    nad- 
učitelj  na  Igu  (poverjenik).  Trošt  Ivan,  nadučitelj  v  Tomišlja.     Št.  7. 

Št.  Ilj  pod  Turjakom:  Janša  Minka,  učiteljica  v  Št.  Ilju. 
Lusker  Ivan.  kaplan  v  Št.  Ilju.  Rath  Pavel,  župnik  v  Št.  Ilju.  Repolusk 
Friderik,  župnik  v  Št.  Vidu.  Rozman  Frančišek,  nadučitelj  v  Št.  Bju 
(poverjenik),  Runovc  Albina,  učiteljica  v  Št.  Ilju.  Ulčnik  Martin, 
župnik  pri  Sv,  Florijanu.  Št.  7, 

Jarenina-Sv.  Jakob:  Arnuž  Juri,  učitelj  pri  Sv.  Jakoba. 
Conč  Jožef,  učitelj  v  Jarenini.  Črnko  Jernej,  učitelj  v  Jarenini. 
Frangež  Jernej,  župnik  pri  Sv.  Marjeti.  Janžekovič  Vid,  kaplan  pri 
Sv.  Jakoba  (poverjenik).  Kapler  Ivan,  župnik  pri  Sv.  Jakoba.  Kelemina 
Matija,  župnik  in  duh.  svetnik  v  Št.  Ilju.  Peklar  Matija,  gostilničar 
pri  Sv.  Jakobu.  Rauter  Jakob,  kaplan  v  Št.  Ilju.  Spritzev  Ivan,  učitelj 
pri  Sv.  Marjeti.  Škof  Gregor,  župan  in  veleposestnik  pri  Sv.  Jakoba. 
Šolska  knjižnica  pri  Sv.  Jakobu.  Thaler  Frančišek,  župan  in  vele- 
posestnik v  St.  Ilju.  Vojsk  Alojzij,  župnik  pri  Spodnji  sv.  Kungoti. 
Vračko  Evald,  kaplan  v  Jarenini.  Št.  15. 

Št.  Jernej  :  Šola  ljudska  v  Št.  Jerneju.  Bon  Josipina,  trgovka 
v  Št.  Jerneju.  Kalan  Jakob,  kaplan  v  Št.  Jerneju.  Lesjak  Anton, 
župnik  v  Št.  Jerneju.  Ljudska  šola  v  Orehovici.  Pirnat  Venceslav, 
pekovski  mojster  v  Št.  Jerneju.  Rudež  Jožef,  oenolog  in  graščak  na 
Tolstem  vrhu.  Tavčar  Jožef,  posestnik  v  Št.  Jerneju,  dr.  Trenz  Ferdo, 
C.  in  kr.  Štabni  zdravnik  v  p.  in  graščak  na  Drškovcu.  Trost  Karol, 
nadučitelj  v  Št.  Jerneju  (poverjenik).  Vrbič  Karol,  posestnik  na  Selih. 

Št.  1  +  10=  11. 

Jesenice:  Aljaž  Jakob,  župnik  na  Dovjem.  Čuk  Dragotin, 
kaplan  na  Jesenicah.    Jakelj   Valentin,    župnik  na  Planini,    dr.  Kogoj 


—  46  — 

Frančišek,  dež.  okr.  zdravnik  in  župan  na  Jesenicah.  Košir  Frančišek, 
župnik  na  Koroški  Beli.  Medic  Jožef,  nadučitelj  na  Jesenicah.  Prijatelj 
Ivan,  kaplan  na  Jesenicah.  Salberger  Mihael,  učitelj  na  Jesenicah. 
Schrey  Alojzij,  c.  kr.  višji  poštar,  posestnik  itd.  na  Jesenicah  (po- 
verjenik). Šivic  Olga,  učiteljica  na  Jesenicah.  Smajdek  Frančišek, 
gostilničar  na  Jesenicah.  Trevn  Anton,  trgovec  in  posestnik  na  Savi. 
Zabret  Valentin,  kaplan  na  Jesenicah.  Zabukovec  Ivan,  župnik  na 
Jesenicah.  Št.  14. 

Jičin:  Mestni  urad.  Št.  1. 

Joliet:   Sušteršič  Frančišek,  župnik.  Št.  1. 

Št.  Jupi  ob  južni  železnici:  dr.  Ipavlc  Gustav,  zdravnik  itd. 
v  Št.  Jurju.  Mikuš  Valentin,  župnik  v  Št.  Jurju.  Artman  Frančišek, 
trgovec  v  Št.  Jurju.  Culek  Jožef,  učitelj  v  Št.  Jurju  (poverjenik). 
Jehart  Anton,  kaplan  v  Št.  Jurju.  Jelšnik  Ivan,  kaplan  v  Št.  Jurju. 
dr.  Kartin  Hubert  v  Št.  Jurju.  Katoliško  bralno  društvo  v  Št.  Jurju. 
Kavčič  Anica,  učiteljica  v  Št.  Jurju.  Knjižnica  trga  Št.  Juri.  Kozinc 
Ivan,  župnik  v  Slivnici.  Kurbus  Valentin,  nadučitelj  v  Slivnici. 
Lecker  Tilka,  učiteljica  v  Slivnici.  Nendl  Alojzij,  pravnik  v  Št.  Jurju. 
Praunseis  Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Št.  Jurju.  Recelj  Alojzij, 
učitelj   v  Št.  Jurju.  Trinkaus  Anton,  kaplan  v  Dramljah. 

Št.  2  +  15  =  17. 

Št.  Juri  na  ŠČavnici:  Farkas  Jožef,  trgovec  v  Št.  Jurju. 
dr.  Kreft  Leon,  zdravnik  v  Št.  Jurju  (poverjenik).  Zenkovich  E., 
učiteljica  v  Št.  Jurju.  Št.  3. 

Kamna  gforica :  Novak  Peter,  terez.  prefekt  v  p.  in  posestnik 
v  Kamni  gorici.  Delavsko  bralno  društvo  v  Kamni  gorici,  pl.  Kappus 
Adolf,  C.  kr.  poštar,  župan  in  posestnik  v  Kamni  gorici  (poverjenik). 
Šolar  Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Kropi.  Zupan  brata,  orgij, 
tvrdka  v  Kamni  gorici.  Št.  1  -j-  4  =  5. 

Kamnik:  Stranjska  /ara.  Benkovič  Alojzij,  lekarn,  asistent 
v  Kamniku.  Čenčič  Jernej,  nadučitelj  v  Kamniku.  Čitalnica  narodna 
v  Kamniku,  dr.  Dereani  Julij,  dež.  okr.  zdravnik  v  Kamniku.  Fran- 
čiškanski samostan  v  Kamniku.  Jovan  Janko,  kaplan  v  Kamniku, 
dr.  Kladva  Ivan,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik  v  Kamniku.  Klančar  Avgusta, 
učiteljica  v  Kamniku.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Kamniku,  dr.  Kraut 
Alojzij,  odvetnik  in  župan  v  Kamniku.  Krek  Frančišek,  župnik  na 
Vranji  peči.  Lavrenčič  Ivan,  dekan  v  Kamniku.  Močnik  Jožef,  lekarnar 
in  posestnik  v  Kamniku.  Novak  Martin,  c.  kr.  višji  poštar  in  posestnik 
v  Kamniku.  Orožen  Emil,  c.  kr.  notar  in  posestnik  v  Kamniku, 
dr.  Pajnič  Edvard,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Kamniku.  Perme  Rafael,  pisarn, 
pomočnik  v  Kamniku.  Podstudenšek  Hrabroslav,  posestnik  na  Gojzdu. 
Rode  Jožef,  gostilničar  in  posestnik  v  Kamniku.  Sadnikar  Jožef, 
c.  kr.  okr.  višji  živinozdravnik  v  Kamniku.  Slatnar  Anton,  tiskarnar 
v  Kamniku  (poverjenik).  Spindler  Martin,  c.  kr.  tin.  komisar  v  Kamniku. 
Vedlin  Anton,   tajnik  mestne  hranilnice  v  Kamniku. 

Št.  1  +  23  =  24. 


—  47  — 

Kanal :  Vidic  Frančišek,  župnik  v  Kanalu.  Jiavdaž  Jožef, 
trgovec  v  (lorenji  vasi.  ('italnica  narodna  v  Kanalu.  Gabrijelčlč  Zorka 
Gabrijela,  gospica  v  Avčali.  (iolja  Frančišek,  učitelj  v  Levpi.  Gorjup 
Alojzij,  učitelj  na  Hanjšicaii.  Gorjup  Riliard,  uTitelj  v  Avčaii.  Klavora 
Ilinko,  učitelj  v  Gorenjem  polju.  Košir  Ivan,  vikar  v  Kalu.  Križničeva 
tvrdka  v  Kanalu.  Kuno  Ivan,  nadučitelj  v  Kalu.  Mašera  Alojzij, 
C.  kr.  okr.  sodnik  v  Kanalu.  Musič  Anton,  učitelj  v  Plaveh.  Pavlin 
Leopold,  nadučitidj  v  Ročinju.  Stergar  Frančišek,  nadučitelj  v  Desklali. 
dr.  Terkuč  Ferdinand,  c.  kr.  notar  v  Kanalu.  Tomažič  \'iljein,  učitelj 
na  Srednjem.  Ušaj  Jožef,  vikar  na  Banjšicah.  Ušeničnik  Jožef, 
C.  in  kr.  nadporočnik  v  Kanalu.  Valentinčič  Ludovik  Anton,  trgovec 
v  Kanalu.  Verč  Alojzij,  nadučitelj  v  Kanalu  (poverjenik).  Žoga 
Mihael,  nadučitelj  v  p.  in  veleposestnik  v  Kanalu.       Št.  1    -    21  =-  22. 

Kapela:  Meško  Martin,  župnik  in  duh.  svetnik  pri  Kapeli. 
Bralno  društvo  pri  Kapeli.  Horjak  Ivan,  kaplan  pri  Kapeli.  Šola 
ljudska  pri  Kapeli  (poverjenik  nadučitelj  Kvirin  Pertl).  Žemljic  Fran- 
čišek, posestnik  v  Murščaku.  Žemljic  Jakob,  posestnik  v  Radiucih. 

Št.  1  -f  5  =  6. 

Karlovec :  Absac  Jožef,  mestni  uradnik,  posestnik  in  načelnik 
giisilcev.  Frančiškanski  samostan.  Knjižnica  gimnazijska.  Polič  Jernej, 
posestnik.  Ravnikar  Dragan,  trgovec  in  posestnik.  Reiner  Terezija, 
zasebnica.  Vamberger  Mijo,  kr.  profesor  (poverjenik).  Fras  Ivan, 
gimnazijec.  Št.  7  -j-  1  ^=  8. 

Kastav:  Kotarska  učiteljska  knjižnica.  Št.  1. 

Kobarid :  Bogataj  Frančišek,  nadučitelj  v  Kobaridu.  Devetak 
Jožef^  C.  kr.  davčni  praktikant  v  Kobaridu.  Fabjan  Matija,  c  kr.  okr. 
sodnik  v  Kobaridu.  Frandolič  .Jožef,  c  kr.  davčni  kontrolor  v  Kobaridu, 
dr.  Franek  Frančišek,  zdravnik  v  Kobaridu.  Gruntar  Janko,  trgovec 
v  Kobaridu.  Ivančič  Ivan,  nadučitelj  v  Kredu.  Juretič  Anton,  trgovec 
v  Kobaridu.  Kalan  Milko,  učitelj  v  Dreženci.  Lapanja  Ivan,  zemlje- 
merec  in  dež.  poslanec  v  Kobaridu  (poverjenik).  Manfreda  Anton, 
župan  in  posestnik  v  Iderskem.  Mašera  Alfred,  gostilničar  in  posest. 
v  Kobaridu.  Miklavič  Anton,  učitelj  v  Kobaridu.  Miklavič  Frančišek, 
trgovec  v  Kobaridu.  Miklavič  Frančišek,  učitelj  na  Livku.  Miklavič 
Ivan,  trgovec  v  Kobaridu.  Pignatari  Ivan,  trgovec  v  Kobaridu. 
Premrov  Miroslav,  c.  kr.  notar  v  Kobaridu.  Rakušček  Frančišek, 
not.  tajnik  v  Kobaridu.  Umek  Frančišek,  c.  kr.  fin.  komisar  v  Kobaridu. 
Uršič  Andrej,  trgovec  v  Starem  selu.  Uršič  Anton,  trgovec  v  Kobaridu. 

Št.  22. 

Kočevje:  Demšar  Anton,  mestni  kaplan  v  Kočevju.  Gross 
Karol,  mestni  kaplan  v  Kočevju  (poverjenik).  Knjižnica  c.  kr.  gim- 
nazije v  Kočevju.  ,  Št.  3. 

Kolomea:  Zwirn  Frančišek,  c.  kr.  nadporočnik  pri  36.  bramb. 
polku.  Št.  1. 

Komen :  dr.  Kotnik  Ignacij,  c.  kr.  notar  in  posestnik  v  Komnu. 
Abram  Filip,  vikar  v  Pliskovici.  Leban  Anton,  nadučitelj  v  Komnu 
(poverjenik).  Sila  Luka,  učitelj  na  Vojščici.  Št.  1  -|-  3  =  4. 


—  48  — 

Komenda :  Grivec  Frančišek,  kaplan  v  p.  v  Lahovičah.  Mejač 
Andrej,  trgovec,  župan,  dež.  poslanec  in  posestnik  v  Komendi  (po- 
verjenik). Mesner  Jožef,  nadučitelj  v  Komendi.  Svetlin  Andrej,  trg. 
in  posestnik  v  Komendi.  Št.  1  -j-  3  =  4. 

Konjice:  Bezenšek  Juri,  župnik  v  Čadramu.  Knjižnica  nad- 
župnijska  v  Konjicah.  Kovač  Jožef,  posestnik  v  Žrečah.  Clarici  Ivan, 
grašč.  oskrbnik  v  Konjicah.  Casl  Ivan,  nadučitelj  v  Žicah.  Ermenc 
Martin,  c.  kr.  sod.  višji  oficijal  v  Konjicah,  dr.  Globočnik  Aleksander, 
C.  kr.  dež.  sod.  svetnik  v  Konjicah.  Hrastelj  Frančišek,  nadžupnik  in 
dekan  v  Konjicah  (poverjenik).  Kolar  Anton,  župnik  na  Keblju. 
Kozoderc  Ivan,  župnik  v  Skomrah.  Merčun  Maks,  c.  kr.  davčni  pristav 
v  Konjicah.  Ogorevc  Martin,  trgovec  v  Konjicah.  Prus  Štefana, 
odvetn.  hči  v  Konjicah,  dr.  Rudolf  Ivan,  odvetnik  v  Konjicah,  f^ežabek 
Blaž,  knežji  gozdnr  v  Konjicah.  Serajnik  Beno,  učitelj  v  Konjicah. 
Šepic  Ivan,  tržan  in  upr.  posojilnice  v  Konjicah.     Št.  3  +  14  =  17. 

Konjščina:  Kosiček   Ubaldo,  župnik.  Št.  1. 

Koper:  Ahtik  Jožef,  posojilu,  uradnik  v  Kopru.  Bertok  Jožef, 
nadučitelj  na  Eižani.  Bežek  Viktor,  c.  kr.  učit.  ravnatelj  v  Kopru. 
Cemažar  Jakob,  župnik  v  Koštaboni.  Defar  Šime,  župnik  v  Dekanih. 
Dominco  Henrik,  c.  kr.  šolski  nadzornik  v  Kopru.  Ferjančič  Fran- 
čišek, učitelj-voditelj  v  Predloki.  Glavina  Blaž,  c.  kr.  kazn.  kurat  itd.  v 
Kopru.  Knjižnica  c.  kr.  okr.  šolskega  sveta  v  Kopru.  Knjižnica  c.  kr. 
učiteljišča  v  Kopru.  Koštial  Ivan,  c.  kr.  učit.  profesor  v  Kopru. 
Kramberger  Frančišek,  c.  kr.  kazn.  kurat  v  Kopru.  Maslo  Anton,  učitelj 
Eicmanjih.  Mašera  Frančišek,  c.  kr.  učit.  profesor  v  Kopru.  Orel 
Frančišek,  nadučitelj  v  Kortah.  Piciga  Jožef,  župan  v  Dekanih. 
Počivalnik  Ignacij,  župnik -dekan  v  Krkočah.  Schaup  Adolf,  c.  kr. 
tel.  učitelj  v  Kopru.  Schiffrer  Ivan,  župnik  v  Pomjanu.  Sprachmann 
Ivan,  c.  kr.  vadn.  učitelj  v  Kopru  (poverjenik).  Šantel  Aleksander, 
učit.  profesor  v  Kopru.  Šašelj  Milan,  župnik  v  Šmarjah.  Sinek  Eajko, 
C.  kr.  glavni  davkar  v  Kopru.  Škrbec  Matej,  župnik  v  Kortah.  Šubic 
Albert,  c.  kr.  učit.  profesor  v  Kopru.  A'ovk  Ivan,  učitelj-voditelj  v 
Omoticah.  Žagar  Mijo,  nadučitelj   v  Klancu.  Št.  27. 

Kostanjevica:  Bartel  Bertold,  mestni  kaplan  v  Kostanjevici. 
Bučar  Leopold,  posestnik  v  Kostanjevici.  Pavlic  Damian,  mestni 
župnik  v  Kostanjevici  (poverjenik).  Pavlic  Kozma,  župnik  v  Križevem. 
Šola  ljudska  v  Kostanjevici.  Vrančič  Ivan,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Ko- 
stanjevici. Št.  6. 

Kozje  -  Pilštanj :  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Kozjem. 
dr.  Barle  Jožef,  c.  kr.  notar  in  hran.  ravnatelj  v  Kozjem.  Berthold 
Kristina,  učiteljica  v  Kozjem.  Drofenik  Anton,  župnik  v  PjIju. 
Elsbacher  Ivan,  trgovec  in  župan  v  Kozjem,  dr.  Gelingsheim  Karol, 
c.  kr.  dež.  sod.  svetnik  v  Kozjem.  Gherbaz  Ivana,  učiteljica  pri 
Sv.  Petru.  Golob  Otmar,  not.  kandidat  v  Kozjem.  Hlastec  Frančišek, 
župnik  v  Zagorju.  Hočevar  Ivan,  nadučitelj  v  Zagorju.  Hohnjec  Anton, 
nadučitelj  v  Kozjem.  Hrabalek  Adalbert,  dež.  okr.  živinozdravnik  v 
Kozjem,    dr.  Jančič  Ivan,    kaplan  v  Kozjem,    dr.  Jankovič   Frančišek, 


—  49  — 

zdravnik,  nač.  posojilnice  in  dež.  poslanec  v  Kozjem.  Knjižnica  šolska 
v  Kozjem.  Knjižnica  šolska  na  Pilštanju.  Knjižnica  šolska  v  Pod- 
četrtku. Knjižnica  šolska  v  \'irštanju.  Korošak  Jnžef,  kaplan  na 
Pilštanju.  Košenina  Frančišek,  not.  kandidat  v  Kozjem.  Krajjl  Martin, 
župnik  v  p.,  duii.  svetnik  in  zlatomašnlk  v  Polju.  Kruhar  Zitko,  c.  kr. 
zemlj.  knjjf^ovodja  v  Kozjem,  dr.  Mulej  Anton,  c.  kr.  sod.  pristav  v 
Kozjem.  Of^radi  Ivan,  kaplan  pri  Sv.  Petru,  Pečar  All)in,  trgovec 
v  Podčetrtku.  Pivec  Štefan,  župnik  v  Podčetrtku.  Prešern  Ivan, 
župnik  v  Koprivnici.  Prešiček  Karo),  tržan  in  not.  uradnik  v  Kozjem. 
Pulko  Valentin,  nadučitelj  v  Dobjem.  Rej^vat  Ivan,  trgovec  na 
Pilštanju.  Ribar  Anton,  župnik  in  duh.  svetnik  pri  Sv.  Vidu.  Spari 
Anton,  kaplan  pri  Sv.  \id\i.  Supančič  .Matej,  c.  kr.  poštar  in  posestnik 
na  Pilštanju.  Šetinc  Frančišek,  nadučitelj  na  Prevorju.  Štepic  Anton, 
C.  kr.  davčni  kontrolor  v  Kozjem.  Tomažič  Marko,  knezošk.  duh.  svetnik, 
načelnik  okr.  zastopa  in  župnik  na  Pilštanju  (poverjenik).  Tombah 
Jožef,  župnik  in  duh.  svetnik  pri  Sv.  Petru.  Tominšek  Anton,  not. 
kandidat  v  Kozjem.  Ulčar  Ljudevit,  učitelj  v  Kozjem.  Umberger 
Milka,  učiteljica  pri  Sv.  Petru.  Vadnal  Frančišek,  učitelj  pri  Sv.  Petru. 
Vončina  Adolf,  tajnik  okr.  zastopa  v  Kozjem,  -j-  Vtičar  Juri,  župnik 
na  Prevorju.  Št.  1  +  42  ==  43. 

Krakow:  Nedok  Jožef,  emer.  profesor.  Št.  1. 

Kranj :  Kohlnr  Anton,  mestni  župnik  in  dekan  v  Kranju. 
Majdič  Vinko,  tovarnar  in  posestnik  v  Kranju.  Omersa  Frančišek, 
trgovec  in  posestnik  v  Kranju,  dr.  Perne  Frančišek,  c.  kr.  gim.  pro- 
fesor v  Kranju.  Savnik  Karol,  lekarnar,  župan  in  posestnik  v  Kranju 
(poverjenik).  Urbančič  Alojzija,  graščakinja  na  Turnu.  Barle  Ivan, 
kaplan  v  Kranju.  Blagne  Antonija,  trgovka  v  Št.  Jurju.  Bralno 
društvo  slovensko  v  Kranju.  Čitalnica  narodna  v  Kranju,  dr.  Debevec 
Jožef,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Kranju.  Dokler  Anton,  c.  kr.  gimn.  pro- 
fesor v  Kranju.  Florijan  Karol,  trgovec  in  posestnik  v  Kranju, 
dr.  (ilobočnik  Edvard,  dež.  okr.  zdravnik  in  posestnik  v  Kranju. 
Globočnik  Mihael,  trgovec  in  posestnik  v  Vogljah.  Grafenauer  Ivan, 
C.  kr.  gimn.  profesor  v  Kranju,  dr.  Herle  Vladimir,  c.  kr.  gimn.  pro- 
fesor v  Kranju,  f  Hubad,  Jožef,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj  v  Kranju.  Jarc 
Evgen,  C.  kr.  gimn.  profesor  v  Kranju.  Jugovic  Franja,  mestna  nad- 
učiteljica  v  Kranju.  Knific  Luka,  učitelj  na  Trsteniku.  Knjižnica 
C.  kr.  višje  gimnazije  v  Kranju.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Kranju. 
Kokalj  Rudolf,  gl.  zastopnik  „Dunava"  v  Kranju.  Kukelj  Anton,  župnik 
v  Št.  Jurju,  dr.  Kušar  Jožef,  odvetnik  v  Kranju.  Lampret  Ivan  Fr., 
tiskamar  v  Kranju.  Levičnik  Valentin,  c.  kr.  fin.  svetnik  v  p.  in 
})Osestnik  v  Kranju.  Luznar  Frančišek,  nadučitelj  na  Primskovem. 
•f  Majdič  Janko,  trgovec  v  Kranju.  Mayr  Peter,  gostilničar  in  po- 
sestnik v  Kranju.  Mikš  Ivan,  župnik  na  Trsteniku.  Nemec  Anton, 
župnik  v  Kokri.  Novak  Valentin,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Kranju. 
Paternost  Henrik,  nadučitelj  v  Predosljih.  Pavlin  Alojzij,  trgovec  in 
posestnik  v  Podbrezjah.  Pavčič  Frančišek,  kaplan  v  Naklem.  Pavšler 
Tomaž,  trgovec  in  posestnik  v  Kranju.    Pekovec  Andrej,  posestnik  v 


—   o()   — 

Mačah.  Pire  Alfonz,  c.  kr.  okr.  glavar  v  Kranju.  Pire  Ciril,  trgovec, 
dež.  poslanec  in  posestnik  v  Kranju.  Pirnat  Makso,  c,  kr.  gimn.  pro- 
fesor v  Kranju.  Pogačnik  Ivan,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Kranju.  Pokom 
Frančišek,  župnik  v  Besnici.  Eakovc  Ivan,  trgovec  in  posestnik  v 
Kranju.  Rooss  Marija,  mestna  učiteljica  v  Kranju.  Sajovic  Janko, 
trgovec  v  Kranju.  Seliškar  Alojzij,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Kranju. 
„Sokol  gorenjski",  telovadno  društvo  v  Kranju.  Sarec  Alojzij,  župnik 
v  Šmartnem.  dr.  Šavnik  Edvard,  c.  kr.  okr.  zdravnik  v  Kranju. 
Šlamberger  Anton,  c.  kr.  notar  in  posestnik  v  Kranju,  dr.  Štempihar 
Valentin,  odvetnik  in  posestnik  v  Kranju.  Valenčič  Ivan,  hranilnični 
tajnik  v  Kranju.  Zupan  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Kranju. 
Zupane  Ignacij,  župnik  v  Predosljih.  25  dijakov -naročnikov. 

Št.  6  4-  50  H-  25  =  81. 

Kranjska  gfOra:  Hudovemik  Janko,  c.  kr.  notar  v  Kranjski 
gori.  dr.  Jan  Rado,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Kranjski  gori.  Lavtižar 
Jožef,  župnik  v  Radečah.  Malgaj  Jožef,  žel.  uradnik  v  Kranjski  gori. 
Pečar  Ivan,  žel.  čuvaj  v  Radečah.  Peterlin  Frančišek,  c.  kr.  okr.  sodnik 
v  Kranjski  gori.  Petrovčič  Ivan,  nadučitelj  v  Kranjski  gori.  Sirovnik 
Frančišek,  c.  kr.  zemlj.  knjigovodja  v  Kranjski  gori.  Škufca  Ludovik, 
župnik  v  Kranjski  gori.  dr.  Tičar  Jožef,  dež.  okr.  zdravnik  v  Kranjski 
gori  (poverjenik).  Zupan  Frančišek,  c.  kr.  davkar  v  Kranjski  gori. 
Zupančič  Janko,  nadučitelj  v  Radečah.  Št.  12. 

Krk :  dr.  Brovet  Otmar,  obč.  zdravnik,  dr.  Cukar  Marijan, 
e.  kr.  davčni  nadzornik.  Lašič  Andrej,  c.  kr.  okr.  glavar,  dr.  Mahnič 
Anton,  škof,  itd.  Pribil  Dragotln,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik  (pover- 
jenik). Št.  5. 

Krško :  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Krškem.  Adlešič  Juri, 
mestni  nadučitelj  v  Krškem.  Anžiček  Ferdinand,  odvetn.  konc.  uradnik 
v  Krškem  (poverjenik).  Ažman  Simon,  župnik  na  Studencu.  Borštner 
Jožef,  župnik  na  Raki.  Čitalnica  narodna  v  Krškem.  Gregorič  Fran- 
čišek, gostilničar  in  posest,  v  Krškem,  vitez  Gspan  Alfonz,  c.  kr.  evid. 
geometer  v  Krškem,  dr.  Hočevar  Janko,  odvetn.  kandidat  in  vele- 
posestnik v  Krškem,  dr,  Hrašovec  Silvin,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Krškem. 
Humek  Karol,  mešč.  učitelj  v  Krškem,  Jugovic  Amalija,  pos.  soproga 
v  Krškem,  dr.  Kaisersberger  Anton,  zdravnik  v  Krškem.  Kos  Avgust, 
pom.  uradnik  v  Krškem.  Lapajne  Ivan,  mešč.  ravnatelj  v  p.  v  Krškem. 
Levičnik  Alfred,  e.  kr.  sodni  pristav  v  Krškem.  Lunder  Frančišek, 
nadučitelj  na  Raki.  dr.  Maurer  Vilko,  not.  kandidat  v  Krškem, 
dr.  Mencinger  Ivan,  odvetnik  in  posestnik  v  Krškem.  Občinska  knjiž- 
nica v  Krškem.  Pfeifer  Viljem,  veleposestnik,  dež.  in  drž.  poslanec  v 
Krškem,  dr.  Pucko  Juri,  c.  kr.  notar  v  Krškem.  Renier  Ivan  Nep., 
mestni  župnik  v  Krškem,  dr.  Romih  Tomaž,  mešč.  ravnatelj  in  župan 
v  Krškem.  Rozman  Florijan,  mestni  učitelj  v  Krškem.  Schvveiger 
Frančišek,  dekan  in  duh.  sv6tnik  v  Leskoveu,  Stancer  Henrik,  trgovec 
in  posestnik  v  Krškem.  Stiasnj  Ludovik,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik 
v  Krškem.  Šolska  knjižnica  v  Leskoveu.  Tavčar  Karol.  c.  kr.  davkar 
v  Krškem.    Vari  Tomaž,    kaplan    na    Raki.    Žener    Vinko,    obč.  hran. 


—  61  — 

tajnik   in   posi'stnik   v   Krškem.    ZniderŠir   Božidar,    c.  kr.  davčni   kon- 
trolor  v   Krškem.   Žust  Jakob,  mestni   kaplan   v   Krškem. 

Št.  1  -f  3'd  =  34. 

Kutjevo:  Halaš  z.,  Boenel  Viktor.  Čitaonica  hrvatska.  Čuk 
Ivan.  Griinvvald  Jožef.  pl.  Gvozdanovir  Tomo.  Hauptfeld  R.  Konrad 
Vatroslav.  Maloir  Vatroslav.  Markovič  Jožt^f.  Pavlorič  Ivan.  Selak 
Jožef,  (poverjenik).  Smodek  Frančišek.  Smodek  Mirko.  Šola  ljudska. 
Štefanovič  (iustav.  Švrljuga  Jernej.  Turkovič  Davorin.  Vlastelinstvo. 
Zuber  Janko.  Št.  20. 

Laab :  dr.  Šanda  Ivan,  duhovnik.  Št.  1. 

La-Saale :  Podgoršek  Anton,  duhovnik  Št.  1. 

Laški  trg":  Bralno  društvo  na  Dolu.  Bralno  društvo  v  Laškem 
trgu.  Cimperšek  Karol,  trgovec  v  Laškem  trgu.  dr.  Dimnik  Ivan, 
odvetn.  kandidat  v  Mariboru.  Doberšek  Ivan,  trg.  correspondent  v 
Laškem  trgu.  Elsbacher  Konrad,  trgovec  v  Laškem  trgu.  Erjavec 
Peter,  župnik  v  Trbovljah.  Katoliško  slovensko  izobraževalno  društvo 
v  Loki.  dr.  Kolšek  Jožef,  odvetnik  v  Laškem  trgu  (poverjenik).  Končan 
Fortunat,  kaplan  v  Laškem  trgu.  Kukec  Edvard,  ravnatelj  pivovarne 
v  Laškem  trgu.  Roš  Ferdinand,  veleposestnik,  dež.  poslanec  ia  žnpan 
v  Hrastniku.  Slovenska  šola  v  Laškem  trgu.  Šolska  knjižnica  v 
Jurkloštru.  Učiteljsko  društvo  za  celjski  in  laški  okraj.  Zorko  Štefan, 
trgovec  v   Laškem   trgu.  Št.  16. 

Sv.  Lenart  -  Sv.  Benedikt:  Zmazek  Frančišek,  župnik  pri 
Sv. Benediktu.  Župnija  Sv.  Bolfenka.  Alt  Ivan,  kaplan  pri  Sv. Lenartu. 
Bralno  društvo  pri  Sv.  Ani.  Bralno  društvo  v  Negovi.  Čitalnica  pri 
Sv.  Lenartu.  Gomilšek  Frančišek  Sal.,  kaplan  pri  Sv.  Benediktu  (po- 
verjenik), dr.  Goriše.k  Milan,  odvetn.  kandidat  pri  Sv.  Lenartu.  Jan- 
žekovič  Jožef,  župnik  pri  Sv.  Lenartu.  Katoliško  bralno  in  gospodarsko 
društvo  pri  Sv.  Benediktu.  Katoliško  slovensko  izobraževalno  društvo 
pri  Sv.  Bolfenku.  Kopic  Jakob,  nadučitelj  pri  Sv.  Lenartu.  Krener 
Rudolf,  kaplan  pri  Sv.  Rupertu.  Krisper  Frančišek,  not.  kandidat  pri 
Sv.  Lenartu,  dr.  Kronvogel  Jožef,  c.  kr.  sod.  svetnik  pri  Sv.  Lenartu. 
Mavric  Jožef,  nadučitelj  pri  Sv.  Trojici.  Panič  Jožef,  kaplan  pri 
Sv.  Ani.  Pajtler  Ivan,  župnik  pri  Sv.  Rupertu.  Samostan  frančiškanski 
pri  Sv.  Trojici.  Štupica  Frančišek,  c.  kr.  notar  pri  Sv.  Lenartu,  dr.  Suhač 
Anton,  župnik  in  dekan  pri  Sv.  Ani.  Škrlec  Frančišek,  trgovec  pri 
Sv.  Benediktu.  Štukelj  Jožef.  hran.  in  pos.  knjigovodja  pri  Sv.  Lenartu, 
dr.  Tiplič  Frančišek,  zdravnik  pri  Sv.  Lenartu.  Troha  Jožef,  učitelj 
pri  Sv.  Benediktu.  Trstenjak  T^oman,  c.  kr.  sodni  pristav  pri  Sv.  Lenartu. 
Urek  Ivan,  učitelj  pri  Sv.  Lenartu.  Žemljic  Anton,  trgovec  pri 
Sv.  Lenartu.  Št.  2  -f-  26  =  28. 

Lesko vec  v  Halozah:  Kavčič  Peter,  nadučitelj  pri  Novi 
cerkvi.  Samec  Frančišek,  učitelj  na  Leskovcu.  Stopajnik  Jožef,  posestn. 
na  Leskovcu.  Šalamun  o.  Bernardin,  kaplan  pri  Sv.  Vidu.  Šola  narodna 
na    Leskovcu.  Vrunkar    Radoslav,    učitelj    na    Leskovcu    (poverjenik). 

Št.  6. 


—   52  — 

Litija:  Svetec  Luka,  ckr. notar,  vitez  Fr.- Jož.  reda  in  posestn. 
v  Litiji  (poverjenik).  Gioljmajer  Jožef,  župnik  na  Viičah.  Jenko  Ivan, 
načelnik  žel.  postaje  v  p.  in  posestnik  v  Litiji.  Jeretin  Martin,  c.  kr. 
okr.  tajnik  v  Litiji.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Litiji.  Kozlevčar 
Anton,  načelnik  žel.  postaje  v  Litiji.  Novak  Ivan,  trgovec  v  Dolih. 
Rajar  Ivan,  c.  kr.  okr.  živinozdravnik  v  Gradcu  pri  Litiji.  Slane 
Frančišek,  posestnik  v  Litiji.  Slovensko  bralno  društvo  v  Litiji, 
pl.  Wurzbach  Franja,  pos.  soproga  v  Litiji.  Zupančič  Jernej,  duhovnik 
v  p.  v  Litiji.  Št.  1  +  11  =  12. 

Ljubljana:  Arce  Hajko,  c.  kr.  poštni  blagajnik  v  p.  Auerjevi 
dediči,  tov.  in  posestniki,  dr.  vitez  Bleiiveis  -Trsteniški  Karol,  pod- 
župan, č.  meščan,  itd.  Čitalnica  narodna,  pl.  Detela  Oton,  deželni 
glavar,  vitez  žel.  krone  III.  reda  in  graščak.  Dolenec  Oroslav,  svečar 
in  posestnik.  Fabian  Ivan,  posestnik.  Fabiani  o.  Placid,  frančišk. 
gvardijan.  vitez  G ariholdi  Anton,  zasebnik.  Gomilšek  Jožef,  žel.  višji 
oticijal.  Grasselli  Peter,  dež.  poslanec  in  odbornik,  vitez  žel.  krone 
III.  reda,  itd.  Heidrich  Karol,  misj.  duhovnik  v  p.  in  zlatomašnik. 
Hranilnica  kranjska.  Hren  Frančišek,  veletržec  in  graščak.  dr.Hudnik 
Matija,  odvetnik,  dr.  Jeglič  Anton  Bonaventura,  knezoškof.  Kadilnik 
Frančišek,  trg.  blagajnik  v  p.  Klemenčič  Jožef,  c.  kr.  učit.  profesor 
v  p.  Ktijižnica  frančiškanska.  Knjižnica  c.  kr.  moškega  učiteljišča. 
Kokalj  o.  Rajnerij,  frančiškan,  dr.  Kosler  Jožef  posestnik.  Kržič 
Anton,  C.  kr.  učit.  profesor  in  katehet.  Kuralt  Ivan,  c.  kr.  sod.  pristav 
v  p.  Lah  Evgen,  mag.  svetnik  (poverjenik),  dr.  Lesar  Jožef,  sem. 
ravnatelj  in  č.  kanonik.  Leveč  Frančišek,  c.  kr.  dež.  š,  nadzornik. 
Ličan  Aleksander,  trg.  potnik,  dr.  Majaron  Danilo,  odvetnik,  dež. 
poslanec,  itd.  Mali  t/  Frančišek,  tovarnar  in  posestnik.  Martinak 
Jožef  c.  kr.  sod.  nadsvetnik  v  p.  in  vitez  Fr.  -  Jož.  reda.  dr.  Munda 
Frančišek ,  posestnik.  Murnik  Ivan,  trg.  zborn.  tajnik  v  p.,  vitez 
P>.-Jož.  reda  in  oes.  svetnik.  Nabernik  Ivan,  c.  kr.  sod.  svetnik  v  p. 
Petričič  Vašo,  veletržec,  vitez  Fr.-Jož.  reda  in  posestnik.  Pfeifer 
Frančišek,  c.  kr.  rač.  nadsvetnik  v  p.  in  vitez  Fr.-Jož.  reda.  Pintar 
Luka,  C.  kr.  lic.  skriptor  in  profesor.  Pire  Gustav,  ravnatelj  „ Kme- 
tijske družbe",  itd.  Plantan  Ivan,  c.  kr.  notar,  drž.  poslanec,  posest- 
nik, itd.  Pleteršnik  Maks,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p.  in  vitez  Fr.-Jož. 
reda.  dr.  Požar  Lovro,  c.  kr.  gimn.  profesor,  š.  ravnatelj  in  posestnik. 
Prosenc  Jožef  zav.  reprezentant  in  posestnik.  liohrmann  Viktor, 
trgovec,  gostiln,  in  posestnik.  Rozman  Ivan  Nep.,  m.  župnik,  č.  ka- 
nonik in  prelat.  Sajovic  Ivan,  st.  prost.  Skubic  Anton,  c.  kr.  gimn. 
profesor  v  p.  „Sokol^,  tel.  društvo.  Souvan  Ferdinand,  veletržec  in 
graščak.  Souvan  Frančiček  Ks.,  veletržec  in  posestnik,  dr.  Starb 
Jožef,  c.  kr.  fin.  prok.  pristav  in  posestnik.  Stare  Jožef,  kr.  realčni 
ravnatelj  v  p.  in  posestnik,  dr.  Svetina  Ivan,  c.  kr.  gimn.  profesor  in 
katehet.  Subicivan,  c.  kr,  ravnatelj  umetno- strokovnih  šol  in  vitez 
Fr.-Jož.  reda.  Sunian  Jožef,  c.  kr.  dež.  š.  nadzornik  v  p.  in  dv.  svetnik. 
dr.  Tavčar  Ivan,  odvetnik  in  posestnik,  dež.  poslanec  in  odbornik, 
drž.  poslanec  itd.  dr.  pl.  Valenta  Alojzij,    dež.  primarij    in    ravnatelj 


—  53   - 

dež.  bolnice  v  p.,  vi.  svetnik,  profesor  in  posestnik.  Vilhnr  Ivan,  za- 
sebnik.  Vrhocnik  Ivan,  trn.  župnik.  Ztnvcjec  Andrej,  stolni  dekan, 
vitez  žel.  krone  III.  reda,  itd.  Znm/rfa  J/fl^i/a,  dež.  nadsvetnik.  Zupan 
Tomo,  C.  kr.  fjinin.  profesor  v  p.,  msgr.,  konz.  svetnik,  itd.  Žužek 
Frančiftek,  o.  kr.  višji  ingenieur  v  p.  in  posestnik.  Abulner  Franči-šek, 
m.  hran.  pristav.  Albert  Anton,  gostilničar.  Alojzijevišče,  knezošk. 
dij.  zavod.  Andolšek  Frančišek,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik.  Arko  Miitko, 
trgovec.  Aškerc  Anton,  mestni  arhivar.  Avšič  Jakob,  zav.  podravnatelj. 
Babic  Frančišek,  trgovec  in  posestnik.  Babnik  Ivan,  trg.  agent. 
Bahovec  Jernej,  trgovec.  Ban  Frančišek,  tiskarn,  upravitelj.  Bartel 
Anton,  c.  kr.  ginin.  profesor.  Bartol  Anton,  not.  kandidat.  Bavdek 
Helena,  posestnica.  Bayr  Oton,  blagajnik  „Kraetijske  posojilnice". 
Beg  Ante,  urednik.  Bele  Ivan,  mestni  učitelj.  Bernot  Ivan,  c.  kr. 
strok,  učitelj.  Bezenšek  Ernest,  zav.  uradnik,  dr.  Bezjak  Janko,  c.  kr. 
gimn.  profesor  in  š.  svetnik.  Bezlaj  Jožef,  mestni  učitelj.  Bonač  Ivan, 
tovarnar  in  posestnik.  Borštner  Vincenc,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p. 
Bradaška  Ferdinand,  mestni  blagajnik  v  p.  Brce  Anton,  župnik  v  p. 
Breskvar  Frančišek,  knjigovez.  Bulovec  Anton,  c.  kr.  dež.  sod.  pristav. 
Bulovec  Mihael,  urš.  spiritual.  Celestina  Jožef,  c.  kr.  učit.  profesor  v  p. 
Ciuha  Viktor,  mag.  pisarn,  pomočnik.  Cadež  Anton,  mestni  katehet. 
Čadež  Viktor,  bogoslovec.  dr.  Čekal  Ferdinand,  stolni  kanonik.  Cešnik 
Janko,  trgovec.  Čitalnica  glinško- viška.  Črnagoj  Frančišek,  mestni 
nadučitelj.  Črnivec  Anton,  c.  kr.  učit.  ravnatelj.  Dacar  Jožef,  trg. 
sotrudnik  in  posestnik.  Debevec  Terezija,  menj.  blagajnika  soproga. 
Dečman  Anton,  tovarnar  in  posestnik,  dr.  Demšar  Jernej,  praktični 
zdravnik,  dr.  Detela  Frančišek,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj  v  p.,  šolski  in 
vladni  svetnik.  Dežman  Jožef^  knjigovez.  Dimnik  Jakob,  mestni  nad- 
učitelj itd.  Dobida  Jožef,  c.  kr.  fin.  nadsvetnik.  dr.  Dolar  Simon,  gimn. 
profesor.  Dolenc  Ivan,  bogoslovec.  dr.  Dolenec  Jožef,  sem.  profesor. 
Dostal  Jožef,  dvorni  kaplan.  Drahsler  Pavel,  zasebnik.  Dralka  Jožef, 
C.  kr.  dvorni  svetnik  v  p.  in  posestnik.  Drenik  Frančišek,  zavar.  za- 
stopnik. Društvo  knjigovezov  na  Kranjskem.  Društvo  tiskarjev. 
Družba  rokodelskih  pomočnikov.  Duffe  Ivan,  mestni  stavbni  svetnik. 
Einspieler  Tomaž,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik,  vitez  Fr.-Jož.  reda  in  po- 
sestnik. ■\  Endlicher  Rudolf,  c.  kr.  okr.  tajnik  v  p.  Erjavec  Zvonimir, 
bogoslovec.  Fajdiga  Ignacij,  c.  kr.  gimn.  profesor,  dr.  Ferjančič  Andrej, 
C.  kr.  sod,  nadsvetnik,  dež.  in  drž.  poslanec  itd.  Ferjančič  Frančišek, 
sem.  podravnatelj.  Flere  Jožef,  c.  kr.  poštni  kontrolor  in  posestnik, 
Flis  Ivan,  st.  kanonik  in  gen.  vikar.  Foerster  Jaroslav,  ingenieur  in 
c.  kr.  strok,  profesor.  Franchetti  Engelbert,  brivec.  Franke  Ivan,  c,  kr. 
realčni  profesor  in  ces,  svetnik.  Frisch  Ivan,  trgovec  in  posestnik. 
Fantek  Anton,  c.  kr.  učit.  profesor  in  urednik.  Furlan  Jakob,  mestni 
učitelj,  dr.  Furlan  Jožef,  odvetnik.  Ciabršek  Frančišek,  mestni  nad- 
učitelj. Garbas  Frančišek,  c.  kr.  car.  oficijal.  dr.  Geiger  Ivan,  žel. 
zdravnik.  Giontini  I.  R.,  trg.  tvrdka.  (Ijud  Aleksander,  brivec  in  po- 
sestnik. Gorečan  Jožef,  c.  kr.  tel.  učitelj.  Goričnik  Frančišek,  zasebni 
uradnik,  Govekar  Frančišek,  mag.  koncipist  in  urednik.    Grampovčan 


—   54  — 

o.  Klemen,  frančiškan,  dr.  Gregorič  Vinko,  dež.  primarij  in  posestnik. 
Gričar  Ivan,  trgovec,  dr.  Gruden  Jožef,  sem.  profesor.  Gutuik  Anton, 
načelnik  m.  zglaš,  urada.  Hafner  Jožef,  m.  rač.  oficijal.  Hilbert  Julij, 
C.  kr.  višji  ingenieur  in  posestnik.  Hrast  Ivan  Ev.,  m.  hran.  tajnik. 
Hren  Jakob,  c.  kr.  sod.  nadsvetnik  v  p.  Hribar  Dragotin,  tovarnar  in 
posestnik.  Hribar  Ivan,  mestni  župan,  č.  meščan,  dež.  poslanec,  itd, 
dr.  Hribar  Ivan  Milan,  odvetnik.  Hubad  Frančišek,  c.  kr.  dež.  šolski 
nadzornik.  Hubad  Matej,  konc.  vodja.  Hudovernik  Aleksander,  c.  kr. 
notar  in  posestnik.  Hybašek  Vojteh,  mestni  kaplan,  dr.  Ilešič  Fran- 
čišek, C.  kr.  učit.  profesor.  Jagodic  Avgust,  trg.  sotrudnik.  Janežič 
Gašpar,  c.  kr.  sod.  pis.  oficijal.  dr.  Janežič  Ivan,  sem.  profesor  in  konz. 
svetnik.  Jebačin  Ivan,  trgovec,  f  Jeglič  Jožef,  trgovec  in  posestnik, 
dr.  Jenko  Ivan,  dež.  boln.  asistent,  dr.  Jenko  Ludovik,  prakt.  zdravnik. 
Jenko  Marija,  zas.  uradnica.  Jerman  Ivan,  c.  kr.  rač.  revident.  Jerši- 
novic  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Juh  Jožef,  c.  kr.  fin.  rač.  oficijal. 
Juvančič  Friderik,  c.  kr.  realčni  profesor.  Kadivec  Antonija,  trg.  in 
posestnica.  Kalan  Andrej,  stolni  kanonik,  posestnik,  itd.  Kanduč  Fran- 
čišek, bogoslovec.  dr.  Kapus  Albin,  odvetnik,  dr.  Karlin  Andrej,  stolni 
kanonik,  itd.  Karlin  Martin,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p.  Katoliška 
bukvama.  Kavčič  Edmund,  trgovec  in  posestnik.  Kavčič  Jožef,  c.  kr. 
davkar  v  zač.  p.  Kavčič  Vincenc,  bogoslovec.  Kavčnik  Ivan,  c.  kr. 
dež.  sod.  svetnik.  Kecelj  Alojzij,  mestni  učitelj.  Kenda  Eobert,  gimn. 
profesor.  Kilar  Jernej,  c.  kr.  rač.  revident.  Kimovec  Frančišek,  alojz. 
prefekt.  Klemene  Frančišek,  zav.  uradnik.  Klemenčič  Ivan,  c.  kr. 
poštni  blagajnik.  Klemenčič  Janko,  bogoslovec.  Klinar  Anton,  dež. 
stavbni  svetnik.  Knez  Ivan,  veletržec  in  posestnik.  Knific  Frančišek, 
posojilu,  tajnik.  Knjižnica  bogoslovska.  Knjižnica  domobranskih  pod- 
častnikov. Knjižnica  c.  kr.  I.  drž.  gimnazije.  Knjižnica  c.  kr.  II.  drž. 
gimnazije.  Knjižnica  okrajna  učiteljska.  Knjižnica  c.  kr.  višje  realke. 
Knjižnica  c.  kr.  ženskega  učiteljišča.  Knjižnica  župnije  trnovske. 
Kobalj  Frančišek,  gimn.  profesor.  Koechler  Viktor,  trnovski  kaplan. 
dr.  Kokalj  Alojzij,  odvetnik.  Kollmann  Frančišek,  veletržec,  posestnik, 
podpredsednik  trg.  zbornice,  predsednik  m.  hranilnice,  itd.  Komlanec 
Anton,  bogoslovec.  f  dr.  Kopfiwa  Ivan,  mestni  fizik.  dr.  Korun 
Valentin,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Kostanjevec  Jožef,  c.  kr.  vadn.  učjtelj. 
dr.  Košenina  Peter,  dež.  okr.  zdravnik.  Košmerlj  Jožef,  zasebnik. 
Kovač  o.  Veselko,  misijonar.  Kragl  Viktor,  bogoslovec.  Krajec  Matija, 
dež  ingenieur.  dr.  Krajec  Otmar,  mestni  fizik.  Kramaršič  Ivan,  c.  kr. 
stotnik.  Krapež  Frančišek,  kavarnar.  Krapež  Milko,  urar.  dr.  Krek 
Ivan,  sem.  profesor  in  dež.  poslanec.  Kremžar  Andrej,  nadupravitelj 
dež.  dobrodelnih  zavodov,  dr.  Krisper  Valentin,  odvetnik  in  posestnik. 
Kristan  Frančišek,  uradnik  pri  „  Vzajemnem  podpornem  društvu".  Kruleč 
Ivan,  C.  kr.  vadn.  učitelj.  Kune  Matija,  posestnik.  Kuralt  Jožef,  mestne 
hran.  pristav,  dr.  Kušar  Valentin,  c.  kr.  učit.  profesor.  Lampe  Evgen, 
st.  vikar  in  urednik.  Lassnik  Peter,  trgovec  in  posestnik.  Lavrenčič 
Jožef,  blagajnik  m.  užitn.  zakupa,  itd.  dr.  Leben  Matija,  sem.  profesor 
v  p.  in  č.  kanonik.  Ledenik  Alfred,  zav.  zastopnik.  Lederhas  Ludovik, 


—    00    — 

e.  kr.  giniii.  profesor.  Legvart  .Jakol),  dež.  popotni  uritelj.  Lenarčič 
Auton,  C.  kr.  liu.  iiadsvetnik.  Lenče  Jožef,  trgovec  in  posestnik, 
dr.  Leskovar  Jožef,  odvetn.  kandidat.  Levičnik  Albert,  c.  kr.  dež.  sod. 
predsednik,  dr.  Levičnik  Alfonz,  c.  kr.  ginin.  profesor  in  katehet.  Lilleg 
Alojzij,  trgovec  in  posestnik.  Lindtner  llinko,  dež.  rač.  revident. 
dr.  Lisjak  Andrej,  zsebnik.  Lončar  Ivan,  c.  kr.  tin.  svetuik  v  p.  in 
posestnik,  dr.  Lončar  Karol,  realčni  profesor.  Lozar  Jožef,  zasebnik. 
Labec  Dragotin,  c.  kr.  dvorni  svetnik  in  tin.  ravnatelj.  Macher  Ivan, 
C.  kr.  gimn.  profesor.  Magdič  Pavel,  trg.  poslovodja.  Malir  Artur,  lastnik 
trg.  učilišča  in  posestnik.  Malenšek  Jožef,  posojiln.  asistent.  Marolt 
Frančišek,  mestni  učitelj.  Marovt  Marija,  mestna  nadučiteljica.  Maselj 
Frančišek,  c.  kr.  rač.  stotnik  v  p.  Mazi  Frančišek,  trg.  potnik.  Medic 
Frančišek,  trg.  sotrudnik.  Mojač  Ivan,  trgovec.  Milavec  .Jožef,  c.  in  kr. 
podpolkovnik  v  p.  Milčinski  Frančišek,  c.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Mlakar 
Janko,  mestni  katehet.  iAIodic  Jzidor,  velikošolec.  Modic  Jožef,  c.  kr. 
rač.  svetnik,  Moos  Julija,  mestna  nadučiteljica  v  p.  dr.  Miiller  Fer- 
dinand, odvetn.  kandidat.  Mulaček  Frančišek,  mag.  pis.  pomočnik. 
Mulaček  Frančišek,  trg.  poslovodja,  dr.  Murnik  Viktor,  trg.  zborn.  tajnik. 
„ Narodna  tiskarna".  Novak  Frančišek^  c.  kr.  gimn.  profesor,  dr.  Novak 
Frančišek,  odvetnik.  Novak  Friderik,  hotelier.  Ogorelec  Janko,  to- 
varnar in  posestnik,  dr.  Opeka  Mihael,  c.  kr.  realčni  profesor  in 
katehet.  dr.  Oražen  Ivan,  zdravnik  in  posestnik.  Orožen  Frančišek, 
C.  kr.  učit.  profesor.  Pajk  Milan,  c.  kr.  realčni  profesor,  dr.  Papež 
Frančišek,  odvetnik  in  posestnik,  dr.  Papež  Oton,  c.  kr.  dež.  sod. 
tajnik.  Pavlin  Alfonz,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Pavlin  Alojzij,  c.  kr.  vet. 
nadzornik.  Pavlin  Frančišek,  c.  kr.  stavbni  svetnik  in  posestnik.  Pavlin 
Frančišek,  zemlj.  uradnik,  dr.  Pečjak  (iregor,  c.  kr.  gimn.  profesor  in 
katehet.  Perdan  Ivan,  trg.  tvrdka.  Peric  Ludovik,  pravnik.  Perko 
Jožef,  žel.  višji  oficijal  v  p.  Perme  Leopold,  bogoslovec.  Perušek 
Rajko,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Petelin  Martin,  c.  kr.  gimn.  profesor. 
Petrovčič  Anton,  c.  kr.  rač.  revident.  dr.  Pipenbacher  Jožef,  c.  kr. 
gimn,  profesor,  dr.  Pire  Maks,  odvetnik  in  posestnik.  Piščanec  Just, 
C.  kr.  car.  nadkontrolor.  Platner  Jožef,  trg.  potnik,  dr.  Poček  Fran- 
čišek, odvetnik  in  posestnik.  Podgornik  Ivan,  c  kr.  poštni  oticijal. 
Podkrajšek  Frančišek,  žel.  oticijal  v  p.  Podrekar  Ana,  učiteljica  na 
Viču.  Pogačnik  Janko,  dež.  blagajnik  in  posestnik,  dr.  Pogačnik  Jožef, 
sekundarij  in  posestnik.  Pogorelec  Ivan,  c.  kr.  poštni  pristav  v  p. 
I*oklukar  Jožef,  tiskarnar  in  posestnik,  dr.  Polec  Janko,  c.  kr. 
avskultant.  Polec  Julij,  c.  kr.  dež.  sod.  nadsvetnik.  Poljanec  Alojzij, 
ravnatelj  dež.  pris.  delavnice,  dr.  Ponebšek  Janko,  c.  kr.  fin.  tajnik. 
Povše  Frančišek,  dež.  in  drž.  poslanec,  dež.  odbornik,  vitez  žel.  krone 
III.  reda,  itd.  Praprotnik  Miroslav,  c.  kr.  orožn.  narednik,  dr.  Praunseis 
Alojzij,  zobozdravnik.  Pretnar  Frančišek,  m.  hran.  blagajnik.  Pretnar 
Jakob,  mestni  učitelj.  Pustoslemšek  Rasto,  urednik,  f  Ramovš  Peter, 
c.  kr.  višji  žel.  nadzornik  v  p.  Kavnihar  Marijan,  posojiln.  asistent, 
dr.  Ravnihar  Vladimir,  odvetnik.  Ravnikar  Alojzij,  c.  kr.  poštar  in 
posestnik,  Reich  Anton,  c,  kr.  blag.  ravnatelj.    Robida  Ivan,  mag.  pol. 


—   56  — 

komisar,  dr.  Robida  Ivau,  zdravnik.  Rode  Matija,  časnikar.  Rogel 
Leon,  posojiln.  blagajnik,  dr.  Rogina  x\nton,  c.  kr.  drž.  pravdn.  namestnik. 
Roštan  Ivan,  c.  kr.  fin.  rac.  olicijal.  dr.  Rudež  Vladimir,  prakt.  zdravnik. 
Sancln  Lovro,  c.  kr.  poštni  asistent.  Sbrizaj  Ivan,  dež.  višji  ingenieur 
in  posestnik.  Schaschel  Feliks,  c.  kr.  dvorni  svetnik  v  p.  dr.  Schmidinger 
Karol.  C.  kr.  notar  in  posestnik.  Schwarz  Teodor,  c.  kr.  dež.  predsednik, 
itd.  dr.  Schwcitzer  Viljem,  odvetnik  in  dež.  poslanec.  Schwentner 
Leopold,  knjigotržec.  Selan  Frančišek,  odvetn.  uradnik.  Senčar  Jožef, 
C.  kr.  sod.  pristav  v  p.  Senekovič  Andrej,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj,  itd. 
Sevar  Hinkn,  mag.  pisarn,  pomočnik.  Sič  Albert,  učitelj  na  ces.  Fr.- 
Jož.  mestni  višji  dekliški  šoli.  Sikošek  Jožef,  c.  kr.  car.  asistent. 
Simon  Karol,  mestni  učitelj.  Sinko vič  Davorin,  c.  kr.  učit.  profesor. 
Skaberne  Adela,  trgovka  in  posestnica.  Skaberne  Viktor,  dež.  ingenieur. 
„ Slavec"  del.  pevsko  društvo.  Slovensko  žensko  izobraževalno  društvo. 
Smolnikar  Luka,  stolni  vikar.  Smrekar  Jožef,  sem.  profesor  v  p. 
konz.  svetnik  in  č.  kanonik.  Snoj  Ivan,  zasebnik.  Stenovec  Robert, 
zasebnik,  dr.  Sterger  Stanko,  c.  kr.  san.  nadzornik  v  p.  Sterle  Fran- 
čišek, načelnik  žel.  postaje  v  p.  Steska  Henrik,  c.  kr.  dež.  vi.  konc, 
praktikant.  Steska  Viktor,  kuezošk.  kancelar.  Stroj  Alojzij,  sem. 
spiritual.  Sturm  Karol,  dež.  stavbni  pristav.  Suher  Frančišek,  c.  kr. 
učit.  profesor.  Supin  Karol,  bogoslovec.  Sušnik  Ivan,  stolni  kanonik, 
itd.  Svetek  Anton,  c.  kr.  fin.  rač.  nadsvetnik,  itd.  Svetlič  Janko,  pisarn, 
pomočnik.  Svetlin  Janko,  mag.  rač.  asistent.  Swatek  Jožef,  urar  in 
trafikant.  Šarabon  Andrej,  trgovec  in  posestnik.  Šarabon  Mavrilij, 
mestni  katehet.  Šega  Karol,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Šemrov  Frančišek, 
c.  kr.  poštni  oficijal.  Sesek  Ivan,  m;ig.  svetnik.  Simnic  Edvard,  bogo- 
slovec. Šinkovec  Karol,  c.  kr.  sod.  pis.  oficijal.  Sircelj  Jožef,  c.  kr.  fin. 
rač.  asistent.  Šiška  Jožef,  stolni  kanonik.  Šivic  Anton,  gozdni  pristav 
v  Murau.  Škof  Anton,  trgovec.  Škulj  Karol,  bogoslovec.  dr.  Šmid 
Waller,  muz.  kustos.  Šola  mestna  višja  dekliška.  Šola  I.  mestna  deška 
petrazredna.  Šola  III.  mestna  deška  petrazredna.  Šola  mestna  slovenska 
dekliška,  Šola  c.  kr.  umetno- strokovna.  Šoli  uršulinski  notranji.  Šoli 
uršulinski  vnanji.  Šola  zasebna  dekliška  v  Licht.  sirotišču.  Štrekelj 
Anton,  črkostavec.  Štritof  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor,  itd.  Šulc  Anto- 
nija, kontoristka.  Šusteršič  Anton,  m.  hran.  pristav,  dr.  Švigelj  Anton, 
odvetn.  kandidat.  Tavčar  Alojzij,  c.  kr.  realčni  profesor,  dr.  Tekavčič 
Frančišek,  odvetnik.  Toman  Marija,  zasebnica,  Tomažin  Jožef,  c.  kr. 
poštni  oficijal.  Tomec  Jakob,  mestni  nadkomisar  in  lastnik  zl.  zasl. 
križca  s  krono.  dr.  Torainšek  Jožef,  c.  kr.  gimn.  profesor,  dr.  Toplak 
Jakob,  C.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Tratnik  Leopold,  pasar  in  posestnik, 
dr.  Trauner  Martin,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik  in  posestnik.  Trdina  Fran- 
čišek, mestni  knjigovodja,  dr.  Triller  Karol,  odvetnik,  itd.  Trost  Fran- 
čišek, mestni  untelj.  Trstenjak  Anton,  m.  hran.  kontrolor,  itd.  Tršan 
Jakob,  C.  kr.  gimn.  profesor.  Trtnik  Franja,  dež.  blag.  vdova  in  po- 
sestnica. dr.  Trtnik  Janko,  c.  kr.  gimn.  profesor.  Tschurn  Karol, 
hran.  višji  knjigovodja  v  p.  Turk  Filip,  trg.  sotrudnik.  Turk  Hugon, 
agent.  Turk  Jakob,  ing.  in  asistent  na  kem.  preskuševališču.  Učiteljsko 


1 


—   57   - 

društvo  slovensko,  dr.  Ušeiiičnik  Aleš.  nem.  profesor  in  iiriMliiik.  Vajda 
Frančišek,  realčni  profesor.  Valentinčič  If^nacij,  nadzornik  ni.  užitn. 
zakupa  in  posestnik.  Vašič  Ludovik,  trg;,  sotrudnik.  Vedernjak  Fran- 
čišek, C,  kr.  dež.  sod.  svetnik.  Velkovrh  Ivan,  zasol)nik  in  posestnik, 
itd.  \'encajz  Ivan,  c.  kr.  sod.  svetnik  v  p.  in  odvetnik.  Verbič  Jožef, 
C.  kr.  učit.  profesor.  Verce  Jožef,  bofroslovec.  Verhunc  Anton,  trgovski 
poslovodja.  Vernik  Alojzij,  c.  kr.  poštni  oficijal.  Vernik  Ivan,  trgovski 
potnik.  Vidmar  Ivan,  c.  kr.  poštni  kontrolor,  \odnik  Alojzij,  kamnosek 
iu  posestnik.  Vodušek  Matej,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p.  Vončina  Ivan, 
mag.  ravnatelj  in  vitez  Fr -Jož.  reda.  Wenger  Karol,  c.  kr.  dež.  sod. 
svetnik  v  p.  Wessner  Marija,  mestna  nadz.  dama.  Wester  Avguštin, 
C.  kr.  gimn.  profesor  v  p.  in  posestnik.  Wester  Jožef,  c.  kr.  gimn. 
profesor.  Widmayer  Vojteii,  uradnik  banke  „  Sla  vi  je".  Wiesthiiler 
Frančišek,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj.  Zabret  Frančišek,  bogoslovec.  Zabu- 
kovšek  Ivan,  odvetn,  kandidat.  Zajec  Albin,  c.  kr.  fin.  rač.  asistent. 
Zajec  Avguštin,  c.  kr.  vi.  rač.  asistent  in  posestnik.  Zajec  Rudolf,  dež. 
ingenieur.  dr.  Zarnik  Miljutin.  mag.  tajnik.  Zavod  za  gluiioneme. 
dr.  Zbašnik  Frančišek,  dež.  svetnik  in  urednik.  Zorko  Frančišek, 
kaplan  pri  sv.  Petru.  Zottmann  Karol,  c.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Zupan 
Agneza,  mestna  učiteljica.  Zupan  Matko,  c.kr.  poštni  asistent,  dr.  Zupane 
Frančišek,  c.  kr.  vi.  san.  referent,  itd.  Zupančič  Anton,  msgr.,  sem. 
profesor  in  konz.  svetnik.  Zupančič  Vilibald,  c.  kr.  učit.  profesor  in 
okr.  šolski  nadzornik.  Zupančič  \'ita,  učiteljica  v  gluhonemnici.  ,,Zveza 
pekovskih  pomočnikov  v  Avstriji",  krajna  skupina  Ljubljana,  pl.  Žagar 
Ivan,  C.  in  kr.  major  v  p.  Žakelj  Friderik,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p. 
in  šolski  svetnik.  Zebre  Alojzij,  c.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Ženko  Fran- 
čišek, pravnik.  Zerjov  Amalija,  c.  kr.  okr.  sodnika  vdova  in  posestnica. 
Žitnik  Frančišek,  bogoslovec.    dr.  Žmavc    Jakob,  c.  kr.  gimn.  profesor. 

v  v 

Znidaršič  Ciril,  dež.  stavbni  praktikant.  Zupnek  Frančišek,  c.  kr.  dež. 
vi.  tajnik  in  posestnik.  Žvan  Frančišek,  mestni  kaplan.  En  dijak- 
naročnik.  Št.  62  -f  390  -)-  1  =-  453. 

Ljutomer :  Božič  Anton,  posestnik  v  Radoslavcih.  Bralno 
društvo  pri  Sv.  Križu.  Bralno  društvo  za  ljutomersko  okolico, 
dr.  Chloupek  Karol,  zdravnik  v  Ljutomeru.  Čitalnica  narodna  v 
Ljutomeru,  dr.  Grossmann  Karol,  odvetnik  v  Ljutomeru.  Ivančič  Nina, 
učiteljica  v  Ljutomeru.  Karba  Janko,  učitelj  in  posestnik  v  Ljutomeru 
(poverjenik).  Kmetijsko  bralno  društvo  pri  Mali  nedelji.  Kociper  Ivan, 
kaplan  v  Ljutomeru.  Kralj  Ivan,  posestnik  v  Ilijaševcih.  Kukovec 
Ivan,  veleposestnik  itd.  v  Ljutomeru,  dr.  Lebar  Jožef,  zdravnik  pri 
Sv.  Križu.  Mavric  Karol,  učitelj  pri  Sv.  Križu.  Ostre  Alojzij,  pos. 
v  Buučanih.  Pušenjak  Tomaž,  nadučitelj  na  Cvenu.  Schneider  Fran- 
čišek, nadučitelj  v  Cezanjevcih.  Sever  Frančišek,  posestnik  v  Ljuto- 
meru. Sršen  Frančišek,  trgovec  v  Ljutomeru.  Škamlec  Ognjeslav, 
kaplan  v  Ljutomeru.  Tomažič  Ivan,  nadučitelj  na  Stari  cesti.  Uči- 
teljsko društvo  za  ljutomerski  okraj.  Zacherl  Frančišek,  učitelj  v 
Ljutomeru.  Št.  23. 

Lobosice:  Lah  Jakob,  knežji  asistent.  Št.  1. 


-■    o8  — 

Logfatec :  Bralno  društvo  v  (lorenjem  Logatcu.  Brezovšek 
Pav]a,  učiteljica  v  Rovtih.  Dolenc  Anton,  žel.  mojster  v  Dol.  Logatcu, 
Domicelj  Silvij,  c.  kr.  okr.  komisar  v  Gor.  Logatcu,  de  Gleria  Anton, 
trgovec  in  posestnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Gostiša  Frančišek,  trgovec 
in  posestnik  v  Gorenjem  Logatcu.  Gostiša  Mihael,  posestnik  na  Kalcih. 
Grill  Frančišek,  davčni  eksekutor  v  Gorenjem  Logatcu.  Hamerlitz 
Rudolf,  C.  kr.  fin.  str.  načelnik  in  posestnik  na  Čevicah.  Hladnik 
Frančišek,  posestnik  na  Brodu.  Hladnik  Ivan,  trgovec  in  posestnik 
v  Dolenjem  Logatcu.  Hodnik  Frančišek,  posestnik  v  Dol.  Logatcu. 
Kastelic  Anton,  posestnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Knjižnica  okrajna 
učiteljska  v  Gorenjem  Logatcu.  Kogoj  Ivan,  posestnik  v  Gorenji 
vasi.  dr.  Kraut  Štefan,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Gorenjem  Logatcu. 
Kremenšek  Janko,  c.  kr.  okr.  glavar  v  Gorenjem  Logatcu.  Kune 
Anton,  gostilničar  in  posestnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Lapuh  Jožef, 
zasebnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Lavrič  Jožef,  župnik  v  Gor.  Logatcu. 
Lenassi  Julij,  župan,  trgovec  in  posestnik  v  Gorenjem  Logatcu. 
Majdič  Frančišek,  c.  kr.  okr.  živinozdravnik  v  Gorenjem  Logatcu. 
Marinko  Ivan,  posestnik  na  Kalcih.  Meze  Ivan,  gostilničar  in  posestnik 
v  Dolenjem  Logatcu.  Možina  Ivan,  župnik  v  Rovtih.  Mulley  Adolf, 
c.  kr.  poštar,  župan  in  posestnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Nagode  Fran- 
čišek, čevljar  v  Gorenjem  Logatcu.  Petelin  Anton,  c.  kr.  deželno- 
brambni  evid.  asistent  v  Gorenjem  Logatcu.  Petrič  Martin,  posestnik 
v  Dolenjem  Logatcu.  Preveč  Jožef,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Gorenjem 
Logatcu.  Puppis  Rudolf,  trgovec  in  posestnik  v  Gorenjem  Logatcu. 
Rihar  Ivan,  trgovec  in  posestnik  v  (ilorenjera  Logatcu.  Sežun  Alojzij, 
nadučitelj  v  Rovtih.  Sicherl  Ivan,  trgovec  in  posestnik  na  Čevicah. 
Smole  Jožef,  posestnik  in  trgovec  v  Dolenjem  Logatcu.  Sušnik  Ivan, 
gostilničar  v  Gorenjem  Logatcu.  Semrov  Frančišek,  posestnik  v 
(lorenji  vasi.  Šola  ljudska  v  (iorenjem  Logatcu,  Tollazzi  Tomaž, 
trgovec  in  posestnik  v  Dolenjem  Logatcu.  Urbas  Frančišek,  klobučar 
in  posestnik  v  Gorenjem  Logatcu.  Vehovec  Alojzij,  j.  žel.  uradnik  v 
Dolenjem  Logatcu.  Vončina  Valentin,  c.  kr.  sod.  pis.  oficijal  v  p.  v 
Gorenjem  Logatcu  (poverjenik).  Vrabec  Matija,  posestnik  na  Kalcih. 
Zaplotnik  Ignacij,  kaplan  v  (lorenjem  Logatcu.  Št.  44. 

Log-aves-RoŽek :  Česky  Ivan,  provizor  v  Lipi.  Lavrinc  Ferdo, 
župnik  na  Strmcu.  Loigge  Ivan,  župnik  na  Pečnici.  Lučovnik  Ivan, 
kaplan  v  Št.  Jakobu.  Ražun  Matej,  župnik  v  Št.  Jakobu.  Singer 
Štefan,  župnik  v  Logivesi  (poverjenik).  „Slavček",  pevsko  in  izobr. 
društvo  v  Škofičah.  Šlajhar  Mihael,  gostilničar  in  občinski  tajnik  v 
Logivesi.    Ulbing  Tomaž,    kaplan  v  Št,  Ilju.  Weis  Matej,    bogoslovec. 

Št,  10. 

Št.  Lovrenc  na  Dravskem  polje:  Ozmec  Jožef,  župnik  v 
Št,  Lovrencu  (poverjenik).  Kociper  Anton,  kaplan  v  Št.  Lovrenca. 
Lenart  Martin,  duhovnik  v  zač.  p.  v  Št,  Lovrencu,  Malajner  Karol, 
kaplan  v  Majšbergu,  Marinič  Jakob,  župnik  v  Majšbergu.  Palir  Jakob, 
kaplan  na  Črni  gori.  Trtinek  Matej,  župnik  na  Črni  gori,  Zorko 
Melhijor,  kaplan  v  Cirkovcah,  Št.  1  -j-  7  =  8. 


—  B9  — 

Št.  Lovrenc  nad  Mariborom:  Krašovic  Micika,  zasebnica  v 
Št.  Lovreucu.  Kmetsko  bralno  društvo  v  Št.  Lovrencu.  Plrnat  Miuka, 
veleposestn.  hči  v  Št.  Lovrencu  (poverjenica).  Schatz  Jožef,  učitelj  v 
Št.  LiivTcncu.  Schell  Henrik,  učitelj  v  Mariboru.  Skerbinjek  Julika, 
veleposostnica  v  Št.  Lovrencu.  Sok  Terezika,  veleposestnica  v  Možganeih. 
Šlavs  Jullka,  pos.  hči  v    Lehnu.  Št.  8. 

Št.  Lovrenc  v  Slov.  g-oricah:  Farkas  Ivan,  nadučitelj  v 
St.  Lovrencu.  Flere  Franči.šek,  učitelj  v  St.  Lovrencu.  Flere  Pavel, 
učitelj  pri  Sv.  Marku,  (iorup  .Jožef,  učitelj  na  Polenšaku.  Kansky 
Janko,  kaplan  v  Št.  Lorencu.  Koser  Frančišek,  c.  kr.  poštar  v  Jur- 
šincih.  Kukovič  Anton,  nadučitelj  na  Polenšaku.  Sinko  .ložef,  župnik 
v  Št.  Lovrencu  (poverjenik).  Strelec  Ivan,  nadučitelj  pri  Sv.  Andražu. 
Valenko  Frančišek,  župnik  ni  Polenšaku.  Vnuk  Frančišek,  trsničar 
v  Št.  Lovrencu.  Št.  11. 

Lož:  Lah  Gregor,  c.  kr.  poštar,  posestnik,  itd.  v  Ložu  (pover- 
jenik). Pellegrini  Jožef,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Ložu.  Picek  Edvard, 
C.  kr.  sodni  pristav  v  Ložu.  Žnidaršič  Alojzij,  gostilničar,  župan  in 
posestnik  v  Ložu.  Št.  4. 

Lučane  :  Majcen  Alojzij,  nadučitelj  pri  Sv.  Duhu.  Savel  Fran- 
čišek, župni  upravitelj  na  Kajilji.  Tomažič  Alojzij,  kaplan  v  Lučanah 
(poverjenik).  Št.  3. 

Makole :  Cilenšek  Alojzij,  župnik  v  Poličanah.  Cedš  Jožef, 
župnik  v  Studenicah.  Kaučič  Frančišek,  trgovec  v  Studenicah. 
Koropec  Frančišek,  veleposestnik  v  Studenicah.  Kramaršič  Alojzij, 
kaplan  v  Makolah.  Lendovšek  Mihael,  župnik,  itd.  v  Makolah  (pover- 
jenik). Mahor  Feliks,  nadučitelj  v  Makolah.  Mahorič  Karol,  gostil- 
ničar in  župan  v  Poličanah.  Majhen  Jožef,  nadučitelj  v  p.  v  Stude- 
nicah. Skrbs  Roman,  kaplan  v  Poličanah.  Šolska  knjižnica  v  Makolah. 
Vobič  Oton,  nadučitelj  v  Studenicah.  Vodenik  Frančišek,  trgovec  v 
Poličanah.  Št.  LS. 

Maria  Enzersdorf:  Pukl  Radoslav,  c.  in  kr.  nadporočnik  v 
evid.,  posestnik,  itd.  ^  Št.  1. 

Maribor  (mesto) :  Čitalnica  slovanska  v  Mariboru.  Ferk  Feliks, 
zdravnik  v  Mariboru,  dr.  Firhas  Frančišek,  c.  kr.  notar  v  Maribora. 
Knjižnica  gimnazijska  v  Mariboru.  Knjižnica  bogoslovniska  v  Mari- 
boru. Majciger  Ivan,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  p.  in  šolski  svetnik  v  Mariboru. 
(If.  Napotnik  Mihael,  knezoškof,  itd.  v  Mariboru,  dr.  Scrnec  Janko, 
odvetnik,  itd.  v  Mariboru,  dr.  Turner  Pavel,  zasebnik  v  Mariboru. 
Bahovec  Vekoslav,  c.  kr.  poštni  oficijal  v  Mariboru.  Belie  Ivan, 
dež.  pot.  učitelj  v  Mariboru.  Bohak  Frančišek,  stolni  kaplan  v  Mari- 
boru. Cižek  Alojzij,  veroučitelj  v  Mariboru.  Dolinšek  Rafael,  c.  kr. 
davkar  v  ^lariboru.  dr.  Feuš  Frančišek,  sem.  profesor  v  Mariboru, 
dr.  Glaser  Ivan,  odvetnik  v  Mariboru.  Gninšek  Vekoslav,  trgovec  v 
Mariboru.  Haubenreich  Alojzij,  knezošk.  konz.  upravitelj  v  Mariboru. 
7  Herg  Lovro,  st.  prost  v  Mariboru,  dr.  Hohnjec  Jožef,  sem.  profesor 
v  ^lariboru.  Hribovšek  Karol,  stolni  dekan  v  Mariboru,  dr.  Ipavic 
Karol,  zdravnik  v  Mariboru.  Janežič  Rudolf,  sem.  spiritual  v  Mariboru. 


—  60  — 

dr.  Janežič  Viljem,  c.  kr.  sodni  tajnik  v  Mariboru.  Jentl  Bernard, 
zasebnik  v  Mariboru,  dr.  Jerovšek  Anton,  c.  kr.  realčni  profesor  v 
Mariboru.  Jerovšek  Frančišek,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Mariboru.  Joseck 
Ludovik,  C.  kr.  poštni  oficijal  v  Mariboru,  dr.  Kac  ^'iktor,  zobozdravnik 
v  Mariboru.  Kadetska  šola  c.  in  kr.  v  Mariboru.  Kavčič  Jakob,  c.  kr. 
gimn.  ^profesor  v  Mariboru.  Knez  Alojzij,  c.  kr.  davčni  oiicijal  v 
Mariboru.  Knjižnica  c.  kr.  učiteljišča  v  Mariboru.  Kocbek  Anton, 
župnik  pri  Sv.  Križu.  Koprivnik  Ivan,  c.  kr.  učit.  profesor  v  Mariboru. 
Koprivšek  Leopold,  c.kr.  gimn.  profesor  v  p.  v  MaribDru.  Koroša  Ivan,  žel. 
uslužbenec  v  Mariboru,  dr.  Korošec  Anton,  drž.  poslanec  in  urednik 
v  Mariboru.  Košan  Janko,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Mariboru, 
dr.  Ivovačič  Frančišek,  sem.  profesor  in  urednik  v  Mariboru.  Krajnc 
Jožef,  kaplan  pri  Sv.  Petru.  dr.  Kruljc  Frančišek,  predmestni  kaplan 
v  Mariboru.  Lašič  M.,  c.  kr.  avskultant  v  Mariboru.  Lavtar  Luka, 
C.  kr.  učit.  profesor  v  Mariboru.  Lichtenw^allner  Frančišek,  učitelj  v 
Mariboru.  Majcen  Gabriel,  c.  kr.  vadn.  učitelj  v  Mariboru  (poverjenik). 
Majcen  Jožef,  st.  kanonik  in  sem.  profesor  v  Mariboru.  Marin  Jakob, 
C.  kr.  vadn.  učitelj  v  Mariboru.  Matek  Blaž,  c.  kr.  gimn.  profesor  v 
Mariboru,  dr.  Matek  Martin,  st.  kanonik  in  sem.  podravnatelj  v  Mariboru. 
dr.  Medved  Anton,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Mariboru,  dr.  Mlakar  Ivan, 
vodja  semenišča,  profesor  in  kanonik  v  Mariboru.  Moravec  Frančišek, 
kanonik  in  st.  župnik  v  Mariboru.  Peče  Ivan,  c.  kr.  poštni  oficijal  v 
Mariboru.  Petelinšek  Martin,  predmestni  kaplan  v  Mariboru,  dr,  Pipuš 
Radoslav,  odvetnik  v  Mariboru,  dr.  Pivko  Ludovik,  gimn.  profesor  v 
Mariboru.  Podpečan  Miroslav,  c.  kr.  poštni  uradnik  v  Mariboru.  Pokorn 
Ignacij,  C.  kr.  gimn.  profesor  v  Mariboru,  dr.  Poljanec  Leopold,  c.  kr. 
gimn.  profesor  v  Mariboru,  dr.  Potočnik  Matko,  c.  kr.  učit.  profesor  v 
Mariboru,  dr.  Povalej  Jožef,  c.  kr.  fin.  komisar  v  Mariboru.  Rakovec 
Alojzij,  j.  žel.  višji  oficijal  v  Mariboru.  Rant  Hubert,  c.  in  kr.  vojni 
kurat  v  Mariboru.  Reicher  Miško,  posojiln.  tajnik  v  Mariboru.  Robič 
Frančišek,  c.  kr.  učit.  profesor,  dež.  in  drž.  poslanec  v  Mariboru, 
dr.  Rosina  Frančišek,  odvetnik  in  dež.  poslanec  v  Mariboru,  dr.  Rozman 
Jožef,  v  Mariboru.  Schraoranzer  Jožef,  c.  kr.  okrajni  šolski  nadzornik 
v  Mariboru.  Schreiner  Henrik,  c.  kr.  učit.  ravnatelj  v  Mariboru. 
Simonič  Frančišek,  st.  vikar  v  Mariboru.  Spindler  Frančišek,  duhovnik 
in  knezošk.  uradnik  v  Mariboru.  Stajnko  Marko,  odvetn.  koncipijent 
v  Mariboru.  Stegnar  Feliks,  c.  kr.  kazn.  učitelj,  itd.  v  Mariboru. 
Stergar  Anton,  predmestni  kaplan  v  Mariboru.  Stern  Juri,  kov.  mojster 
in  posestnik  v  Mariboru.  Stuhec  Frančišek,  kaplan  pri  Sv.  Jurju  na 
Ščavnici.  Štrakl  Matej,  župnik  pri  Sv.  Petru.  dr.  Tomažič  Ivan, 
knezošk.  dvorni  kaplan  v  Mariboru,  dr.  Verstovšek  Karol,  c.  kr.  gimn. 
profesor  v  Mariboru.  Voh  Jernej,  st.  kanonik  v  Mariboru,  dr.  Vovšek 
Frančišek,  c.  kr.  sodni  nadsvetnik  in  drž.  poslanec  v  Mariboru.  Vreze 
Ivo,  C.  kr.  učit.  profesor  v  Mariboru.  Zidanšek  Jožef,  duh.  svetnik, 
bogosl.  profesor  in  ravnatelj  dij.  semenišča  v  Mariboru.  Št.  9  -(-  75  ^=  84. 
Maribor  (semenišče)  :  Stegenšek  Avgust,  profesor  bogoslovja. 
Bukovšek  Anton,    .Jurhar    Davorin,    Ratej    Miroslav  in  Šeško  Konrad 


—  61   _ 

(sem.  duhovniki).  Barbič  Mihael,  Božiček  Frančišek,  Bnitanič  liajmund, 
Erhartič  Davorin,  Geratič  Ivan,  Kodrič  Jožef,  Kmjnc  Jožef,  Kuhar 
Anton.  Lasbacher  Zvonimir,  Pavlic  Peter.  Pečnak  Jožef,  Kampre 
Frančišek,  Razl)oriiik  Ivan,  Skok  Peter.  Sketa  Ivan.  Skotic  Davorin, 
Šoba  Alojzij.  Toniažie  Davorin  (poverjenik),  Toplak  Jožef,  \\'dočnik 
Ivan,  Zmazek   Frančišek,   Žager  Ivan   (bogoslovci).  Št.  27. 

Marnberg":  Adlasnik  Frančišek,  kaplan  na  Muti.  Bračič 
Andrej,  župnik  pri  Sv.  Ožbaltu.  Črnko  Jožef,  župnik  v  Vuhredu. 
Haherman  Sr(M'ko,  posestnik  v  Broznem.  Hecl  Avgust,  dekan  v  Marn- 
bergu  (poverjenik).  Hurt  Frančišek,  župnik  na  Muti.  Krošelj  Fran- 
čišek, kaplan  v  Marnbergu.  Podvinski  Anton,  župnik  na  Remšniku. 
Raktelj  Rudolf,  župnik  v  Št.  Jerneju.  Slavič  F'rančišek,  župnik  pri 
Sv.  Antonu.  Smolž  Jožef,  nadučitelj  na  Remšniku.  Stole  Martin,  župnik 
v  Brezneni.  St.  12. 

Medana-Ločnik :  Blažko  Alfonz,  kurat  v  Mirniku.  Golob  Jožef, 
kurat  v  Podgori.  Gradnik  Rajko,  nadučitelj  v  Kozani.  Kazafura 
Ludovika,  učiteljica  v  Gledani.  Kurinčič  Ivan,  kurat  v  Medani  (pover- 
jenik). Pirih  Jakob,  vikar  v  Vipolžah.  Simčič  Ferdo.  učitelj-vodja  v 
Biljani.   Žnidarčič  Andrej,   vikar  v   Gradnem.  Št.  8. 

Medvode-Preska:  Brajec  Jožef,  župni  upravitelj  v  Sori. 
Brence  Ivan,  župnik  v  Preski  (poverjenik).  Pečar  Ivan,  načelnik 
postaje  v  Medvodah.  Starman  Ivan,  posestnik  v  Sori.  Šušteršič  Jožef, 
župan   in  posestnik  na  Seničici.  Št.  5, 

Melnik  :  Mestni  urad.  Št.  1. 

Mengiš:  Ktišar  Frančiček,  nadžupnik  v  ilengišu.  Preša  Jožefa 
župnik  v  p,  v  Trzinu.  Bralno  društvo  v  Mengišu.  Kandušar  Jožef, 
trgovec  v  Mengišu.  Letnar  Lovro,  nadučitelj  v  Mengišu  (poverjenik). 
Merkun  Anton,  kaplan  v  Mengišu.  Petrovec  Tomo,  nadučitelj  v  Jaršah. 

Št.  2  -i-  5  =  7. 

Metlika :  Čitalnica  narodna  v  Metliki,  dr.  Dereani  Mano,  dež. 
okr.  zdravnik  v  Jletliki.  Dostal  Stanko,  kaplan  n.  r.  v  Metliki.  Dovgau 
Frančišek,  župnik  n.  r.,  zlatomašnik  itd.  v  Metliki.  Erzar  Matija, 
župnik  in  dekan  v  Semiču.  Globočnik  Janko,  c.  kr.  notar  v  Metliki. 
Guštin  Frančišek  mL,  c.  kr.  poštar  v  Metliki.  Guštin  Frančišek  st.. 
trgovec  in  posestnik  v  Metliki.  Jutraš  Ludovik.  c.  kr.  davčni  pristav 
v  Metliki.  Kopinič  Julij,  gostilničar  v  Metliki.  Kurent  Alojzij,  kaplan 
v  Semiču.  Luuder  Frančišek,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Metliki.  Regallj 
Frančišek,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Metliki.  Rome  Jožef,  župnik  n.  r.  v 
Podzemlji.  Štrajhar  Ivan,  kaplan  v  Metliki.  Štular  Martin,  kaplan  v 
Semiču.  Vaha  Milan,  mag.  pharm.  v  Zagrebu.  Vukšinič  Davorin, 
upravitelj    „Komende  n.  reda"   v  Metliki  (poverjenik).  Št.  18. 

Miren:  Bobič  Leopold,  pravnik.  Peč  pri  Miruu.  Jakil  Andrej, 
tovarnar  v  Rupi.  Konjedic  Rudolf,  trgovec  v  Renčah.  Lokar  Ivan, 
tovarnar  v  Mirnu.  Pavletič  Gothard,  dekan  v  Št.  Petru.  Pavletič 
Jožef,  tovarnar  in  veleposestnik  v  Mirnu.  Podobnik  Ivan,  kaplan  v 
Mirnu.  Savnik  Ivan,  tovarnar,  župan  in  veleposestnik  v  Biljah.  Šuštie 


—   62   — 

Jožef,    v    Biljah.    Urbančič    Alojzij,    nadučitelj   v  Mirnu  (poverjt-nik). 
Urbančič  Jožef,  nadučitelj  v  Biljali.  Vilhar  Slavica,  učiteljica  v  Mirnu. 

Št.  12. 

Mokronog":  Bohinjec  Peter,  župnik  v  Škocijanu.  Benedičič 
Ivan,  nadučitelj  v  Škocijanu.  Bralno  društvo  v  Mokronogu,  dr.  Geršak 
Milan,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Mokronogu.  Hladnik  Ivan,  župnik  na 
Trebelnem.  dr.  Kuhar  Andrej,  c.  kr.  notar,  Mokronog-Trebnje.  Nagodfe 
Jožef,  kaplan  na  Trebelnem.  Sbil  Marija,  trgovka  v  Mokronogu. 
Strel  Peter,  trgovec  v  Mokronogu  (poverjenik).  Šircel  Rozalija,  trg. 
soproga  v  Mokronogu.  Šola  ljudska  v  Mokronogu.  Tratar  Jožef, 
učitelj  v  Mokronogu.  Vencajz  Edvard,  c.  kr.  davčni  kontrolor  v  Mo- 
kronogu. Zwitter  Davorin,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Mokronogu. 

Pt.  1  4-  13  --  14. 

Moravče:  Bizjan  Ivan,  dekan  v  Moravčah  (poverjenik). 
Hartman  Jožef,  kaplan  v  Moravčah.  Hribar  Anton,  župnik  v 
Št.  Gothardu.  Kepec  Frančišek,  župnik  v  Češnjicah.  Medved  Anton, 
župnik  na  Sv.  (iori.  Miiller  Ivan.  župnik  pri  Sv.  Heleni.  Sparovec 
Frančišek,  kaplan  v  Moravčah.  Švigelj  Jožef,  ekspozit  v  Vrhpolju. 
Toman  Janko,  nadučitelj   v  Moravčah.  Št.  9. 

Mostar:  Mikolji  Franjo,  fin.  svetnik,  dr.  Preindl  Ferdo,  fin.  konc. 
pristav.  Št.  2. 

Motnik:  Grabnar  Terezija,  posestnica.  Kribovšek  Antonija, 
C.  kr.  poštarica.  Kogoj  Frančišek,  posestnik.  Zupane  Jernej,  župnik 
(poverjenik).  Št.  4. 

Mozirje:  čitalnica  narodna  v  Mozirju.  Fischer  Anton,  župnik 
v  Mozirju,  dr.  Goričar  Jožef,  zdravnik  v  Mozirju.  Lipold  Marko  Jožef, 
posestnik  v  Mozirju.  Plaper  Ljudmila,  učiteljica  v  Mozirju.  Praprotnik 
Frančišek,  nadučitelj  v  Mozirju  (poverjenik).  Pušenjak  Ivan,  učitelj 
v  Šmihelu.  Šola  narodna  v  Mozirju.  Št.  8. 

Myto  visoke:  Mestni  urad.  Št.  1. 

Nabrežina :  Andre  Ana,  restavraterjeva  soproga  v  Nabrežini. 
€aharija  Ivan,  klesar  in  posestnik  v  Nabrežini.  Gruden  Frančišek, 
trgovec  v  Nabrežini.  Knjižnica  ljudska  v  Nabrežini.  Lupine  Alojzij, 
posestnik  v  Šempolaju.  Macarol  Alojzij,  učitelj  v  Šempolajn.  Medic 
Rado,  zas.  uradnik  v  Nabrežini.  Nemec  Frančišek,  trgovec  v  Nabrežini. 
Škerjanec  J.,  žel.  proge  mojster  v  Nabrežini.  Tance  Avgust,  učitelj 
v  Nabrežini  (poverjenik).    Tomšič    Frančišek,    nadučitelj   v  Nabrežini. 

Št.  11. 

Nova  cerkev :  dr.  Gregorje  Lavoslav,  kanonik  pri  Novi 
cerkvi  (poverjenik).  Kos  Alojzij,  župnik  pri  Sv.  Martinu.  Arzenšek 
Alojzij,  župnik  v  Vitanju.  Exel  Srečko,  učitelj  v  Vojniku.  Hribar 
Ivan,  kaplan  v  Vojniku.  Kovačič  Anton,  kaplan  pri  Sv.  Martinu. 
Munda  Ivan,  župnik  pri  Sv.  Joštu.  Presečnik  Gregor,  župnik  na 
Frankolovem.  Schreiner  Frančišek,  kaplan  na  Doberni.  \'odušek 
Andrej  župnik   v   \'ojniku.  dr.  Žižek  Anton,  zdravnik  v  Vojniku. 

Št.  2  +  9  =  11. 


—  6H   — 

Novo  mesto:  Holtcar  Anton,  posestnik  v  Novem  mestu, 
Rozman  Karol,  posestnik  v  Novem  mestu.  dr.  Volčič  hdvard,  c.  kr. 
sod.  svetnik  v  Novem  mestu,  Zlogar  Anton,  st.  kanonik  v  Novem 
mestu.  IJarhorič  Karol,  trjrovec  v  Novem  mestu.  Bertjant  \'alontin. 
župnik  v  Alirni  peči.  Berlec  Frančišek,  c.  kr.  orožn.  nadstražnik  v  p. 
v  Novem  mestu.  Bioudek  Leon,  c.  kr,  ingenieur  v  Novem  mestu. 
Bolnica  usmiljenih  bratov  v  Kandiji.  Bralno  in  pevsko  društvo 
„Toplice"  v  Toplicah.  Breznik  Frančišek,  <;.  kr.  ^jimn.  ravnatelj  v 
Novem  mestu.  Čitalnica  narodna  v  Novem  mestu.  Damisch  .Tožef, 
kavarnar  v  Novem  mestu,  dr,  Defranceschi  Peter,  primarij  in  okr, 
zdravnik  v  Novem  mestu,  Dolenc  Rihard,  vodja  kmetijske  šole  na 
(irmu.  Dolinšck  Blaž,  c,  kr,  sod.  svetnik  v  Novem  mestu.  dr.  Elbert 
Sfebastijan,  st.  prost,  itd,  v  Novem  mestu.  Frančiškanski  samostan  v 
Novem  mestu.  Gandini  Vajkard,  c.  kr.  sod.  svetnik  v  Novem  mestu. 
Gerdešič  Jožef,  c.  kr,  sod,  predsednik  v  p,  v  Novem  mestu.  Germ  Jožef, 
C,  kr.  jrimn,  profesor  v  Novem  mestu.  dr.  Globevnik  Jožef,  c,  kr. 
avsknltant  v  Novem  mestu.  Golia  Ljudevlt,  c,  kr.  sodn.  nadsviHnik  v 
Novem  mestu.  Guzelj  Avgust,  c.  kr.  gozdni  nadkomisar  v  Novem 
mestu,  Horvat  Urban,  knjigar  in  tiskarnar  v  Novem  mestu.  Jeglič 
Rado,  c.  kr.  poštni  oficijal  v  Novem  mestu,  Jeraj  Frančišek,  c,  kr, 
gimn.  profesor  v  Novem  mestu,  dr,  Kalan  Frančišek^  c.  kr,  avsknltant 
v  Novem  mestu.  Kastelic  Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Novem 
mestu,  dr,  Kavčič  Jakob,  c,  kr.  sodni  predsednik  v  Novem  mestu. 
Kenda  Frančišek,  trgovec  v  Novem  mestu.  Knjižnica  gimnazijska  v 
Novem  mestu.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Novem  mestu.  Knjižnica 
dež.  kmetijske  šole  na  Grmu,  Kozina  Juri,  c,  kr.  sod,  pristav  v  Novem 
mestu.  Krajec  Ivan,  posestnik,  itd,  v  Novem  mestu,  Krek  Julij,  c.  kr. 
gimn,  profesor  v  Novem  mestu,  Loschak  Jožef,  c,  kr.  sodn.  pisarn, 
predstojnik  v  Novem  mestu.  Majcen  Martin,  c,  kr,  gimn.  profesor  v 
Novem  mestu.  dr.  Marinko  Jožef,  c.  kr,  gimn,  profesor  in  katehet  v 
Novem  mestu,  Maselj  Ivan,  c.  kr.  gimn,  profesor  v  Novem  mestu. 
Mencinger  Janko,  c,  kr,  avsknltant  v  Novem  mestu,  Meršol  Simon, 
C.  kr,  fln,  str,  nadkomisar  v  Novem  mestu.  Mole  Vojeslav,  stud,  phil,  v 
Novem  mestu,  Moravec  Jožef,  trgovec  v  Novem  mestu,  Možina 
Frančišek,  posestnik  v  Novem  mestu.  Nemanič  Martin,  župnik  v 
Brusnicah,  Ogoreutz  Jožef,  trgovec  in  posestnik  v  Novem  mestu, 
Pauser  Adolf,  trgovec  v  Novem  mestu.  Perko  Frančišek,  trgovec  in 
posestnik  v  Novem  mestu,  Perko  Jožef,  c.  kr.  sod.  pis,  oficijal  v  Novem 
mestu,  Plevaneč  Ivan,  župnik  v  Soteski,  Podboj  Ivan,  župnik  v  Top- 
licah. Porenta  Jakob,  župnik  v  Stopičah.  Povše  Frančišek,  st,  kanonik 
v  Novem  mestu,  dr,  Poznik  Albin.  c.  kr.  notar  in  posestnik  v  Novem 
mestu.  Rohrmann  Viljem,  pristav  dež.  kmet,  šole  na  Grmu  (poverjenik). 
dr,  Schegula  Jakob,  odvetnik  in  posestnik  v  Novem  mestu.  Skale 
Otmar,  c.  kr,  okr,  višji  živinozdravnik  v  Novem  mestu.  Skalickj 
Bohuslav,  C,  kr.  vin.  nadzornik  v  Novem  mestu.  Sladovič  pl.  Sladoevid 
Simon,  lekarnar  in  župan  v  Novem  mestu.  dr.  Slane  Karol,  odvetnik 
in  posestnik  v  Novem  mestu,  Stefanovid  Demeter,  posestnik  v  Novem 


—   64  — 

mesta.  Žkerlj  Anica,  gospica  v  Novem  mestu.  Skerlj  Ljubivoj,  c.  kr. 
gimn.  profesor  v  Novem  mesta.  dr.  Šlebinger  Janko,  c.  kr.  gimn.  pro- 
fesor v  Novem  mestu.  Šola  ljudska  v  Stopičah.  Šuklje  Frančišek, 
C.  kr.  dvorni  svetnik  v  p.,  dež.  in  drž.  poslanec,  graščak  itd.  v  Novem 
mestu.  Turk  Jožef,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik  v  Novem  mestu. 
Vadnjal  Frančišek,  c.kr.  gimn.  profesor  v  Novem  mestu.  Virbnik  Alojzij, 
e.  kr.  gimn.  profesor  v  Novem  mestu.  Vojska  Vladimir,  posestnik  v 
Novem  mestu.  Watzl  Frančišek,  kapit.  vikar  v  Novem  mestu. 
Zakrajšek  Janko,  župnik  v  Vavti  vasi.  Zurc  Jožef,  župan  in  posestnik 
v  Kandiji.  dr.  Žitek  Vladimir,  odvetnik  v  Novem  mestu. 

Št  4  ^  72  =  76. 

Opčine:  Daneu  Ivan,  učitelj-voditelj  v  Bazovici.  Bratoš  Fran- 
čišek, učitelj  v  Bojanu.  Costantini  Avgust,  trgovec  na  Opčinah. 
Draščik  Marija,  gospica  na  Opčinah,  Ferluga  Ferdinand,  posestnik 
na  Opčinah.  Ferluga  Štefan,  učitelj-voditelj  na  Opčinah  (poverjenik). 
Fonda  Frančišek,  učitelj  v  Eojanu.  Furlan  Martin,  učitelj  na  Opčinah. 
Gorjup  Ivan,  dež.  poslanec  na  Opčinah.  Gorkič  Jožef,  učitelj  na 
Katinari.  Gregorič  Mara,  učiteljica  na  Katinari.  Grmek  Anton,  učitelj 
pri  Sv.  Ivanu.  Jamšek  Jožef,  c.  kr.  višji  car.  oficijal  na  Opčinah. 
pl.  K  einmavr  Ferdinand,  učitelj  v  Skednju.  Kosovel  Rafael,  učitelj 
pri  Sv.  Ivanu.  Kraševec  Ivan,  učitelj  v  Rojanu.  Logar  Emilija, 
učiteljica  na  Opčinah.  Malalan  Karol,  posestnik  na  Opčinah.  Marte- 
lanec  Frančišek,  učitelj-voditelj  na  Katinari.  Pakiž  Antonija,  učiteljica 
v  Trebčah.  Ražem  Anton,  trgovec  na  Opčinah.  Sabadin  Ivanka, 
učiteljica  v  Bazovici.  Slavec  Ivan,  župnik  in  dekan  na  Opčinah. 
Štrukelj  Jakob,  posestnik  na  Opčinah.  Urbančič  Jožef,  veleposestnik 
v  Bazovici.  Valentič  Anton,  ravnatelj  na  Opčinah.  Zelen  Frančišek, 
uradnik  v  Trsta.   >Zvon",  pevsko  društvo  na  Opčinah.  Št,  28. 

Ormož :  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Ormožu.  „Bodočnost", 
akad.  fer.  društvo  v  Ormožu.  Čitalnica  narodna  v  Ormožu,  dr.  Geršak 
Ivan,  C.  kr.  notar  in  posestnik  v  Ormožu  (poverjenik).  Korošec  Mihael, 
okr.  posojilne  knjigovodja  v  Ormožu,  dr.  Kristan  Oroslav,  okr.  zdravnik 
v  Ormoža,  dr.  Mohorič  Frančišek,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Ormožu- 
dr.  Omulec  Ivan,  odvetnik  v  Ormoža,  dr.  Presker  Ivan,  c.  kr.  sod, 
svetnik  v  Ormoža.  Veselic  Ivan.  trgovec  pri  Veliki  nedelji. 

Št.  1  ^  9  =  10. 

Osijek:  Kamnikar  Jožef,  zborovodja.  Št,  1, 

Oštrc:  Bučar  Viktor,  župnik.  Št.  1. 

Oxford:  Morfill  W.  R.,  kr.  vseuČ.  profesor.  Št,  1. 

Pardubice:  Mestni  urad.  Št,  1. 

Pariz:  Malovič  Janko,  zasebnik.  Št,  1. 

Št.  Pavel  (Amerika):   Solnce  Ivan  Metod,  misijonar.    Društvo 

^Baraga".  Št.  1  -j-  1  ^  2, 

Št.  Pavel  (Koroška) :  Pire  Frančišek,    prefekt  (knjige  J.  K,  v 

Ljubljani).  Št.  1 


—  66  — 

Št.  Pavel  (Štajersko);  Cvenkl  Anton,  trp:oveo  in  posestnik  v 
Št.  Pavlu.  Fisclier  Jožef,  naduritclj  v  Št.  Pavlu.  Hočevar  Ana,  poštna 
upraviteljica  v  Št.  Pavlu.  Katoliško  izobraževalno  društvo  v  Št.  Pavlu, 
dr.  Kunst  Anton,  zdravnik  v  Št.  Pavlu.  Marine  Ernest,  obč.  tajnik  v 
Št.  Pavlu.  Miklič  Julika,  učiteljica  na  (iomilskem.  Pečar  Srečko, 
učitelj  v  Št.  Pavlu.  Piano  Leopoldina,  učiteljica  v  Št.  Pavlu.  Piki 
Frančišek,  trgovec  v  Št.  Pavlu,  Plešuik  Mihael,  župnik  in  duh.  svetnik 
v  Št.  Pavlu.  Potočnik  Anton,  učitelj  v  Podsredi.  Sadnik  Julij,  učitelj 
in  posestnik  v  Št.  Pavlu.  Schmidt  Albin,  učitelj  v  Št.  Pavlu.  Šola 
ljudska  v  Orlivasi  pri  St.  Pavlu.  Vodenik  Marica,  zasebnica  v  Št.  Pavlu, 
dr.  Vidic  Frančišek,  c.  kr.  urednik  „Drž.  zakonika"  na  Dunaju.  Vidic 
Jožef,  nadučitelj  v  p.  itd.  v  Št.  Pavlu  (poverjenik),  Vodošek  Jožef, 
kaplan  v  Št.  Pavlu.  Vrečko  Frančišek,  knjigovodja  v  Št.  Pavlu.  Zanier 
Olga,  zasebnica  v  Št.  Pavlu.    Zotter  Janko,  nadučitelj   na  Gomilskem, 

Št,  22, 

Pazin :  dr,  Baltič  Vilko,  c,  kr.  okr,  komisar  v  Pazinu.  Bunc 
Ivan,  c.  kr,  okr,  šolski  nadzornik  v  Pazinu  (poverjenik),  Grašič  Jožef, 
župnik  v  Berma.  Hafner  Frančišek,  c.  kr.  poštni  upravitelj  v  Pazinu. 
Knjižnica  c.  kr.  gimnazije  v  Pazinu.  Marušič  Jožef,  c.  kr.  fin.  tajnik  v 
Pazinu,  Mrevlje  Miroslav,  c.  kr,  davčni  pristav  v  Pazinu.  Novljan 
Frančišek,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Pazinu.  Rebek  Pravdoslav,  c.  kr. 
okr.  živinozdravnik  v  Pazinu.  Šorli  Ivan,  c.  kr.  nam.  svetnik  v  Pazinu. 
dr.  Trinajstič  Dinko,  odvetnik,  obč.  načelnik  in  dež.  poslanec  v  Pazinu. 
Dvainštirideset  dijakov-naročnikov.  Št.  11  -j-  42  =  53. 

Št.  Peter  pri  Postojni :  Bole  Martin,  profesor  na  Ruskem 
(knjige  šoli  v  Slavini).  Abram  Anton,  kurat  v  Št.  Petru  (poverjenik). 
Dekleva  Frančišek,  trg.  v  Slavini,  Kalan  Mihael,  nadučitelj  v  Št,  Petru. 
Medica  Matej,  tovarnar  in  posestnik  v  Št.  Petru,  Mogolič  Jožef, 
c.  kr.  poštni  uradnik  v  Št.  Petru.  Nadrah  Ivan,  c.  kr.  poštni  uradnik  v 
Št,  Petru,  Pegan  Anton,  učitelj-voditelj  v  Matenji  vasi,  Pirnat  Bernard, 
organist,  itd.  v  Št.  Petru.  Prijatelj  Matija,  župnik  v  Slavini.  Sbrizaj 
Danilo,  c,  kr.  poštni  uradnik  v  Št,  Petru.  Šusteršič  Frančišek,  načelnik 
žel.  postaje  v  Št.  Petru.  Wester  Alojzij,  kaplan  v  Slavini. 

Št.  1  H-  12  =  13, 

St.  Petersburg":  Slavjanski  dobrodelni  komitet.  Št,  1. 

Piškorevci  v  Slavoniji:  Gerstner  Ferdo,  kaplan.  Crnič  J,, 
župnik.  Št.  2. 

Planina  pri  Rakeku:  Čitalnica  narodna.  Št.  1. 

Pliberk :  Bauer  Simon,  župnik  in  dekan,  duh.  in  konz.  svetnik 
v  Pliberku,  Božič  Frančišek,  provizor  v  Javorju,  Cebulj  Rudolf, 
kontorist  v  Prevaljah,  Glasenčnik  Ivan,  zasebnik  v  Razborju.  Godec 
Ferdinand,  zasebnik  na  Breznici  pri  Prevaljah,  Gostenčnik  Peregrin, 
posestnik  v  Prevaljah,  Gvaiz  Jožef,  c.  kr.  geometer  v  Pliberku. 
Hartman  Matej,  posestnik  v  Libučah.  Hojnik  Ivan,  župnik  v  Koprivni. 
Hornboeck  Ivan,  mestni  kaplan  v  Pliberku.  Jurkovič  Frančišek,  nad- 
učitelj v  Prevaljah.  Kesnar  Anton,  župnik  in  duh.  svetnik  v  Prevaljah. 
Kirchmajer  Karol,  župnik  v  Orni.  Krajgar  Ferdo,  p.  d.  Žlokar,  gostiln. 

5 


—  66  — 

v  Štebnu.  Kraut  Jožef,  p.  d,  Poltnik,  posestnik  na  Bistrici.  Kukačka 
Jožef,  župnik  v  Kazaznh.  Kušlan  Ivan,  blagajnik  v  Pliberku.  Malgaj 
Friderik,  profesor  v  Št.  Pavlu.  Marinič  Frančišek,  župnik  v  Šmihelu. 
Novak  Neža,  c.  kr.  poštna  odpraviteljica  v  Šmihelu.  Plešivčnik  Tomaž, 
gostilničar  in  posestnik  v  Pliberku.  Premru  Frančišek,  župnik  v 
Možici.  Eataj  Frančišek,  nadučitelj  v  Šmihelu.  Reš  Frančišek,  trgovec 
v  Drbešivesi.  Rozman  Ivan,  zas.  uradnik  v  Pliberku.  Rozman  Gregor, 
bogoslovec  v  Dolinčicah.  Serajnik  Peter,  kaplan  pri  Fari.  Silan  Ivan, 
not.  uradnik  v  Pliberku.  Sliutz  Sebastian,  obč.  tajnik  v  Pliberku. 
Smodej  Frančišek,  kaplan  pri  Fari.  Suhadolnik  Janko,  žel.  asistent  v 
Prevaljah.  Svetina  Anton,  c.  kr.  notar  v  Pliberku  (poverjenik).  Štangl 
Zdravko,  obč.  tajnik  v  Šmihelu.  Štingl  Frančišek,  župnik  v  Kotljah. 
Švikaršič  Zdravko,  šolski  vodja  na  Jezerskem.  Teul  Anton,  provizor 
v  Kokovem.  Valeš  Vaclav,  župnik  v  Guštajnu.  Vogrinc  Anton,  župnik 
v  Libeličah.  Št.  38. 

Plzen:  Mestni  urad.  Št.  1. 

PodgfPad :  Bralno  društvo  v  Podgradu.  Bubnič  Andrej,  trg. 
sin  v  Slivju.  Gobec  Dragotin,  posojiln.  tajnik  v  Podgradu  (poverjenik). 
Ivanovič  Anton,  učitelj  v  Tatrah.  Jenko  Slavoj,  trgovec  in  posestnik 
v  Podgradu,  Krančič  Jožef,  duhovnik  v  Slivju.  Logar  Eajmund, 
ekspozit  v  Pregarjah.  Rogač  Anton,  msgr.,  župnik  in  dekan  v  Hrušici. 
Šiškovič  Štefan,  nadučitelj  v  Herpeljah.  .\'elharticky  Jožef,  župnik  v 
Jelšanah.  Volk  Jožef,  trgovec  v  Podgradu.  Št.  11. 

Podnart:  Koželj  Mihael,  župnik  v  Podbrezjah.  Križaj  Nikolaj, 
župnik  na  Olšah.  Pogačnik  Anton,  župan  in  posestnik  v  Podnartu. 
Pogačnik  Jožef,  c.  kr.  poštar  in  posestnik,  drž.  in  dež.  poslanec  v 
Podnartu  (poverjenik).  Rauter  Janko,  načelnik  žel.  postaje  v  Podnartu. 

Št.  5. 

Podšenjuri  (Izlake) :  Celestina  Frančišek,  graščak  v  Mediji. 
Cukjati  Frančišek,  župan  in  posestnik  v  Št.  Gothardu.  Gregorič 
Rudolf,  župnik  v  Kolovratu.  Knol  Adolf,  župnik  na  Sv.  Planini. 
Kolenec  Valentin,  trgovec  in  posestnik  v  Cemšeniku.  Konšek  Fran- 
čišek, C.  kr.  poštar  in  veleposestnik  na  Trojanah.  Leveč  Micika, 
učiteljica  v  Kolovratu.  Lužar  Fortunat,  učitelj  v  Št.  Jurju.  Novak 
Jožef,  usnjar  in  posestnik  na  Trojanah.  Ocepek  Jožef,  kaplan 
v  Cemšeniku.  Omerzu  Janko,  trgovec  in  posestnik  v  Lokah  pri 
Zagorju.  Poček  Janko,  trgovec  v  Lokah  pri  Zagorju.  Sattler  Jožef, 
župnik  v  p.  v  Izlakah  (poverjenik).  Tavželj  Jožef,  učitelj-voditelj  v 
Cemšeniku.  Werbole  Anton,  trgovec  in  posestnik  v  Izlakah.  Zelnik 
Jožef,  župnik  v   Cemšeniku.  Št.  16. 

Podzemelj  :   Megušar  Rudolf,  nadučitelj.  Št.  1. 

Polhov  gradeč :  Benedičič  Jakob,  župnik  v  Črnem  vrhu. 
Majdič  Frančišek,  kaplan  v  Polh.  gradcu.  Tomšič  Frančišek,  c.  kr. 
poštar  v  Polh.  gradcu.  Št.  3. 

Poljane:  Debeljakova  hiša  v  Poljanah.  Raniovcš  Jernej, 
župnik  v  Poljanah  (poverjenik).  Čebašek  Ivan,  župnik  na  Trati. 
Jelovčan    Frančišek,    trgovec    v    Gorenji    vasi.    Kržišnik   Jožef,    stud. 


—  67  — 

phil.  na  Dunaju.  Miku/,  Ivan,  kaplan  v  Poljanah.  1'ipan  Ivan,  nad- 
učitelj   na  Trati.  Stržinar  Frančišek,   kmet.ski   fant  v  Žirovskoin   vrhu. 

Št.  2  H-  6  =  8. 

D.  M.  v  Polju:  Divjak  Apolonija,  zdravnikova  soproga  na 
Studencu.  Hlebec  Kami,  učitelj  pri  D.  M.  v  Polju.  Kavčič  Frančišek, 
nadučitelj  pri  D.  M.  v  Polju.  Kolar  Matija,  župnik,  itd.  pri  D.  M.  v 
Polju  (poverjenik).  Krajni  šolski  svet  pri  D.  ,M.  v  Polju.  Kuhar 
Leopold,  gostilničar  in  posestnik  pri  D.  M.  v  Polju.  Mcrcina  Ignacij, 
krojač  in  načelnik  kr.  š.  sveta  v  Ti^j;.  Kašlju.  Oranič  Frančišek,  kaplan 
pri   D.  M.  v   Polju.  Št.  M. 

Postojna:  dr.  pl.  Andrejka  Rudolf,  c.  kr,  dež.  vi.  koncipist  v 
Postojni.  Arko  Frančišek,  posestnik  in  dež.  poslanec  v  Postojni. 
Ažman  Andrej,  kaplan  v  Postojni.  Baraga  Andrej,  obč.  in  pos.  tajnik 
v  Postojni.  Burger  Alojzij,  posestnik  in  hotelier  v  Postojni.  Burja 
Ivan,  C.  kr.  evid.  oticijal  v  Postojni.  Čitalnica  nirodna  v  Postojni. 
Dereani  Dominik,  c.  kr.  davkar  v  Postojni.  Dietz  Anton,  vodja  c.  kr. 
poštnega  urada  v  Postojni.  Ditrieh  Anton,  trgovec  in  posestnik  v 
Postojni.  Ditrieh  Ludovik,  trgovec  in  posestnik  v  Postojni,  dr.  Dolenc 
Milan,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Postojni,  dr.  Eržen  Ivan,  okr.  zdravnik  v 
Postojni,  (iaspari  Ferdinand,  c.  kr.  okr.  višji  živinozdravnik  v  Postojni. 
Jurca  Frančišek,  veletržec  in  graščak  v  Postojni.  Knjižnica  okrajna 
učiteljska  v  Postojni.  Kogej  .lernej,  trgovec  in  posestnik  v  Postojni, 
dr.  Kotzmuth  .Julijan,  c,  kr.  okr,  zdravnik  v  Postojni.  Kraigher  Anton, 
pravnik  v  Postojni,  Kraigher  Peter,  trgovec  in  posestnik  v  Postojni. 
Knttin  Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Postojni.  Lapajne  Štefan, 
C.  kr.  okr.  glavar  v  Postojni.  Mladič  Anton,  c.  kr.  sodni  pristav  v 
Postojni.  Omahen  Gustav,  c.  kr.  notar  v  Postojni.  Piki  Gregor,  trgovec, 
župan  in  posestnik  v  Postojni  (poverjenik).  Smolič  Ivan,  načelnik 
žel.  postaje  v  Postojni.  Šeber  Makso,  fotograf  v  Postojni.  Šola  pet- 
razredna  ljudska  v  Postojni.  Šola  I.  slov.  meščanska  v  Postojni. 
Thuma  Ivan,  nadučitelj  in  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik  v  Postojni. 
Tratnik  Davorin,  učitelj  v  Postojni.  Vodopivec  Anton,  c.  kr.  poštar  v 
Postojni.  Št.  32. 

PoŽeg'a:  Ašner  Gejza,  gimn.  profesor  v  Požegi.  dr.  Barac 
Frančišek,  gimn.  veroučitelj  v  Požegi.  B.;uer  Frančišek,  gimn.  pro- 
fesor v  Požegi.  Cicak  Ivan,  kr.  fin.  tajnik  v  Požegi.  Delič  Dragan, 
duhovnik  v  Požegi.  pl.  Daničič  Ferdinand,  kr.  drž.  odvetnik  v  Požegi. 
Horat  Ignacij,  ravnatelj  nadbisk.  slrotišča  v  Požegi.  Hrvaška  čitalnica 
v  Požegi.  Knjižnica  gimn.  učencev  v  Požegi.  Knjižnica  okrajna 
učiteljska  za  požeško  okolico.  Kolar  Franjo,  fin.  perovodja  v  Požegi. 
Komlanec  Janko,  gimn.  profesor  v  p.  v  Požegi  Kondrat  Adolf,  gimn. 
profesor  v  Požtgi.  Koprinski  Robert,  gimn.  profesor  v  Požegi  (po- 
verjenik). Krnic  Bogoljub,  gimn.  profesor  v  Požegi.  dr.  Kuerschner 
Edo,  odvetnik  in  mestni  načelnik  v  Požegi.  Kuntarič  Maks,  gimn. 
profesor  v  Požegi.  Poič  Jožef,  profesor  v  Požegi.  Praputnik  Ivan, 
gimn.  profesor  v  Požegi.  Radoševič  Aleksander,  žup.  mjernik  v  Požegi. 
Rendjev  Frančišek,    fin.  činovnik  v  Požegi.    Sluga  Stanko,    gimn.  pro- 

5* 


—   68  — 

fesor    v    Požegi.    Virag    Aleksander,    gimn.  profesor  v    Požegi.    K.  J., 
dijak-naročnik  v  Požegi.  St.  23  -i-  1  =  24. 

Praga:  Češko- slovenski  spolek  v  Pragi.  „Adrija",  slov.  akad. 
društvo.  Berce  Janko,  stud.  iur.  Bernot  Zvonimir,  stud.  phil. 
Brelih  Peter,  stud.  techn.  Chodounska  Marija,  prof.  hči.  Gregorič 
Frančišek,  stud.  techn.  Gulič  Gvidon,  stud.  techn.  Hrovatin  Alfonz, 
stud.  techn.  .Jlirija",  slov.  akad.  društvo.  Jekovec  Ciril,  stud.  techn. 
Kacjan  Ivan,  stud.  iur.  dr.  Kadlec  Karel,  gled.  tajnik.  Klub  slov. 
tehnikov  (poverjenik).  Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča.  Kreč  Rudolf,  stud. 
iur.  Lah  Ivan,  stud.  phil.  Lipold  Frančišek,  stud.  iur.  Lotrič  Lenart, 
stud.  iur.  Lušin  Vekoslav,  stud.  techn.  Martelanec  Svetko,  stud.  techn. 
Prva  češka  splošna  delniška  družba  za  življenje.  Prvo  češko  vseobče 
dionicko  društvo  za  osiguranje  života.  Rus  Ivan,  stud.  techn.  Sink 
Štefan,  stud.  iur.  Špidlova  Ema.  Šporn  Gregor,  nadrevident  c.  kr.  drž. 
železnic.  Tomšič  Frančišek,  dež.  nadingenieur.  Vondraček  Otokar, 
stud.  tehn.  dr.  Zmavc  Ivan,  c.  kr.  amanuensis  v  vseučiliški  knjižnici. 
Žnidaršič  Bogumil,  stud.  techn.  St.  1  -|-  30  =  31. 

Predloka:  Kovač  Ivan,  župnik  v  Kubedu.  Sancin  Jožef,  župnik 
v  Predloki  (poverjenik).  Švegelj  Peter,  župnik  v  Movražu.     Št.  3. 

Prosek :  Goriup  Alojzij,  veletržec  in  dež.  poslanec  na  Preseku. 
Leban  Henrik,  c.  kr.  učitelj  na  Preseku  (poverjenik).  Luxa  Marino, 
veleposestnik  na  Proseku.  Matejčič  Frančišek,  c.  kr.  dež.  šolski  nad- 
zornik v  Trstu.  dr.  Milic  Karol,  c.  kr.  avskultant  v  Trstu.  Nekerman 
Ivan,  C.  kr.  okr.  šolski  nadzornik  v  Trstu.  Stoka  Jožef,  posestnik  na 
Kontovelu.  Št.  7. 

Ptuj :  Zelenik  Jožef,  posestnik  pri  Sv.  Urbanu.  Bralno  društvo 
pri  Sv.  Marjeti  niže  Ptuja.  Bratkovič  Kazimir,  c.  kr.  notar  v  Ptuju. 
dr.  Brumen  Anton,  odvetnik  v  Ptuju.  Cilenšek  Martin,  dež.  gimn. 
profesor  v  p.  in  posestnik  v  Ptuju.  Eferl  Matija,  kaplan  pri  Sv.  Marjeti, 
dr.  Gregorec  Anton,  zdravnik  v  Ptuju.  Grm  J.,  oskrbnik  v  Podlehniku. 
dr.  Horvat  Tomaž,  odvetnik  v  Ptuju.  Jaklič  Pavla,  učiteljica  pri 
Sv.  Marku.  dr.  Jurtela  Frančišek,  odvetnik,  dež.  poslanec,  itd.  v  Ptuju. 
Kajnik  Valentin,  učitelj  v  Ptuju.  Kavkler  Ivan,  nadučitelj  v  Ptuju. 
Knjižnica  gimnazijska  v  Ptuju.  Kokelj  Alojzij,  župnik  v  Vurbergu. 
Kolarič  Anton,  gimn.  profesor  v  Ptuju.  dr.  Komljanec  Jožef  B.,  dež. 
gimn.  profesor  v  Ptuju  (poverjenik).  Lorber  Miran,  odvetn.  uradnik 
v  Ptuju.  Marinič  Friderik,  učitelj  pri  Sv.  Marku.  Miki  Frančišek, 
trgovec,  in  posestnik  pri  Sv.  Marjeti  niže  Ptuja.  Muršec  Anica, 
gospica  v  Ptuju.  Pollak  Frančišek,  mag.  pharm.  v  Ptuju.  dr.  Stuhec 
Bela,  zdravnik  v  Ptuju.  Šuta  Alojzij,  župnik  pri  Sv.  Marjeti  niže 
Ptuja.  Trafenik  Jožef,  kaplan  na  Hajdini.  Učiteljsko  društvo  ptujskega 
okraja.  Wresnik  Jožef,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Ptuju,  Žemljic  Milan, 
C.  kr.  poštni  asistent  v  Ptuju.  Zupane  Jožef,  dež.  vin.  uradnik  v 
Ptuju.  Zupančič  Dragotin.  učitelj  in  veleposestnik  v  Ptuju.  Žiher 
Frančišek,  nadučitelj  v  Vurbergu.  Žirovnlk  o.  Peter,  min.  kaplan  v 
Ptuju.  Št.  I  +  31  H-  32. 


—  69   — 

Pu^j :  Golias  Ivan.  c.  ia  kr.  pom.  kom.  pristav.  Koršič  Iran. 
C  in  kr.  pom.  karat.  Pire  Jožef,  c.  ia  kr.  pom.  kom.  pri:Jtav  I.  vrste 
(poverjenik  >.  Št.  3. 

D.  M.  v  Puščavi- Kuraen  :  »iroesslioger  Ignacij,  nadučitelj  pri 
D.  M.  v  Puščavi.  Korman  Jožef,  posestnik  na  Kamena  (poverjenik). 
Korman  Pecer.  posestnik  v  Činžata.  Zrnko  Gašpar.  žapnik  pri  D.  M. 
v  Puščavi.  i^t.  4, 

Radeče  pri  Zidanem  mostu :  KHsper  Valentin,  tovarnar 
in  po««stnik  v  Radečah.  Hiersohe  Frančišek,  župnik  v  Radečah. 
dr.  Homan  Alojzij,  dež.  okr.  zdravnik  v  Radečah.  Kolaik  .\vgasta, 
učiteljica  r  Radečah.  Koprivec  Peter,  župnik  v  vSvibnem.  Kiissei 
Veodelln,  c  kr.  davkar  v  Radečah.  Lenard  Leopold,  kaplan  v  Radečah. 
Rosina  Anton,  e.  kr.  sodni  svetnik  v  Radečah.  Šolska  knjižnica  v  Ra- 
dečah. Zag^orjan   Ivan.  žapnik  v   p.  v  Radečah.       Št.  I   —  9  ^=  10. 

Radg^ona:  Cirio  Janko,  organist  v  Radgoni.  Dominkaš  Jari. 
učitelj  v  Radgoni.  Horvat  Frančišek,  slikar  v  Radgoni  (poverjenik). 
Kovač  Ivan.  trgovec  v  Radgoni.  Ovsenjak  Martin  župnik  v  Radgoni. 
dr.  Strelec  Frančišek,  c.  kr.  notar  v  Radgoni.  Sturm  Alojzij,  c.  kr. 
poštni  uradnik  v  Radgoni.  Vogiin  Ivan,  kaplan  v  Radgoni.    ?Jt.  8. 

Radovljica:  Trpm  Ivan  Krst.,  žapnik  v  Mošnjah.  Aljančič 
Valentin,  žapnik  na  Dobravi.  BIeiweis  Frančišek,  žapnik  v  Lešah. 
Balovec  Ivan,  trgovec  in  posestnik  v  Radovljici.  Caderman  Ivan. 
karat  v  Begunjah.  Eržen  (iabnel.  posestnik  v  Žapužah.  Fatur  Apo- 
lon^'a,  učiteljica  v  Mošnjah.  Ferk  Ernest.  c  kr.  sodni  svetnik  v 
Radovljici.  Frančiškanski  samostan  na  Brezjah.  Fnersager  Leopold. 
trgovec  v  Radovljici.  Hudovernik  Vinko.  hran.  knjigovodja  v  Radovljici. 
dr.  Jelovšek  Ignacij,  c.  kr.  okr.  višji  zdravnik  v  Radovljici.  Katoliško 
izobraževalno  društvo  v  Radovljici.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v 
Radovljici  Korošec  Jožtf,  nadučitelj  v  Mošnjah.  Košmelj  Ivan,  žapnik 
T  Begunjah.  Novak  Ivan.  mestni  župnik  in  dekan  v  Radovljici. 
Pogačnik  Filp,  gostilničar  na  Srednji  Dobravi.  Pohlin  Dragotin. 
posojilu,  knjigovodja  v  Radovljici.  Potočnik  Tomaž,  žapnik  na  Breznici. 
Resman  Vinko,  trgovec  in  posestnik  v  Radovljici.  Slovensko  pevsko 
in  bralno  društvo  „Triglav"  v  Radovljici,  dr.  Vilfan  Janko,  odvetnik 
in  župan  v  Radovljici  (poverjenik).  Vumik  Ivan.  podobar  in  posestn. 
v  Radovljici.  Zabavni  klub  v  Radovljici.  Zavrl  Valentin,  nadučitelj  v 
Begunjah.  Žun  Valentin,  c.  kr.  tin.  komisar  v  Radovljici. 

Št.  1  ^  26  =  27. 

Razbor:  Krajni  šolski  svet.  št.  1. 

Razdrto:  dr.  Doienec  Hinko,  c.  kr.  sodni  tajnik  v  p.  in  po- 
sestnik na  Razdrtem.  Občina  razdrška.  Chevvutta  Josue,  posestnik 
v  Lsndolu.  Curk  Minka.  učiteljica  na  Razdrtem.  Del-Linz  Edvard, 
trgoveo  Y  Hruševju.  Del-Linz  Lenart,  trg.  in  posestnik  na  Razdrtem. 
Kavčič  Miloš,  trgovec  na  Razdrtem.  Zupan  Ivan.  župnik  v  Hrenovicah. 

Št.  2  -t-  6  =  8. 

Rečica :  Deleja  Zdravko .  obč.  tajnik  na  Rečici  (poverjenik). 
Stermecki  Ignacij,  učitelj  pri  Sv.  Frančišku.    Šola  ljudska  na  Gorici. 


—    70   — 

Šola  ljudska  na  Rečici.    Šola    ljudska    pri  Sv.  Frančišku,   j  Šusteršič 
o.  Deodat,  frančiškan  v  Nazaretu.  Št.  6. 

Reka:  Bole  .Jožef,  trgovec  in  posestnik.  Št.  1. 

Renče -Št.  Peter:  Berlot  Anton,  župnik  na  Vogerskem,  Bre- 
zovšček  Ivan,  kaplan  v  Št.  Petru.  Orel  Jožef,  nadučitelj  v  Prvačini. 
Roječ  Ivan,  kurat  v  Biljsih.  Štrekelj  Edvard,  vikar  v  Vrtojbi.  Valen- 
tinčič  Ignacij,  župnik  v  Renčah  (poverjenik).  Vizintin  Rudolf,  nad- 
učitelj  v  Renčah.  Št.  7. 

Ribnica  (Kranjsko) :  Kljiinova  hiša  v  Slatniku.  Lesarjeva 
hiša  v  Hrvači.  Lesarjeva  hiša  v  Sušju.  Lovšin  Marija,  posestnica 
v  Jurjevici.  Anžik  Jožef,  lekarnar  v  Ribnici.  Betriani  Božidar,  učitelj 
v  Ribnici.  Blahna  Marija,  učiteljica  v  Ribnici.  Burger  Frančišek,  not. 
kandidat  v  Ribnici.  Burger  Marko,  strojar  in  posestnik  v  Ribnici. 
Fabjan  Anton,  c.  kr.  davčni  kontrolor  v  Ribnici.  Gregorač  Fn.nčišek, 
nadučitelj  v  Dolenji  vasi.  (iruntar  Ignacij,  c.  kr.  notar  v  Ribnici. 
Gunde  Vekoslav,  c.  kr.  orožn.  postajevodja  v  Ribnici.  Jenko  Frančišek, 
c.  kr.  davčni  pristav  v  Ribnici.  Juvanec  Avgust,  brivec  v  Ribnici. 
Klaus  Alojzij,  not.  uradnik  v  Ribnici.  Kljun  Jakob,  gostilničar  in 
posestnik  v  Ribnici.  Kljun  Jožef,  župan  in  trg.  v  Ribnici.  Knjižnica 
čitalniška  v  Ribnici.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Ribnici.  Kociper 
Tink  ),  orožnik  v  Ribnici.  Mejač  Anton,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Ribnici. 
Merhar  Iva.  učiteljica  v  Ribnici.  Mrhar  Ignacij,  župan  in  posestnik 
v  Dolenji  vasi.  Mrhar  Jožef,  trgovec  v  Dolenji  vasi.  Novak  Ivan, 
pek  in  posestnik  v  Ribnici.  Petek  Ivan,  mizar  v  Ribnici.  Plahutnik 
Ivan,  kaplan  v  Ribnici.  Podboj  Anika,  v  Ribnici.  Rakušček  Frančišek, 
orožnik  v  Ribnici.  Samotorčan  Helena,  učiteljica  v  Ribnici,  dr.  Schiffrer 
Anton,  dež.  okr.  zdravnik  v  Ribnici.  Spende  Anton,  c.  kr.  sod.  kancelist 
v  Ribnici.  Škrabec  Mihael,  obč.  tajnik  v  Ribnici.  Šmalc  Matej,  vrvar 
v  Ribnici.  Tavčar  Andrej,  c.  kr.  poštar  v  Ribnici.  Tomšič  Leopoldina, 
učiteljica  v  Ribnici.  Tomšič  Štefan,  nadučitelj  v  Ribnici  (poverjenik). 
Toporiš  Ivan,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Ribnici.  Višnikar  Frančišek,  c.  kr. 
sodni  svetnik  v  Ribnici.  Zupančič  Dragotin,  trgovec  v  Jurjevici. 

Št.  4  +  37  --  41. 

Ribnica  (Štajerska):  Bralno  društvo  v  Ribnici  (poverjenik). 
Fischer  Andrej,  župnik  v  Ribnici.  Hauptmann  Ulrik,  učitelj  v  Ribnici. 
Medved  Alojzija,  posestn.  hči  v  Lehnu.  dr.  Miglič  Peter,  c.  in  kr. 
polk.  zdravnik  v  p.  v  Ribnici.  Podlesnik  Roža,  vel^posestnica  v  Ribnici. 
Rebersnik  Dominik,  posestnik  v  Lehnu.  dr.  Škof  Friderik,  okr.  zdravnik 
v  KMbnici.  Urbane  Jakob,  župan  in  veleposestnik  v  Lehnu.  Zajec 
Ivan,  kaplan   v  Ribnici.  Zapečnik  Ivan,  pos.  sin   v  Ribnici.    Št.  11. 

Rog"atec :  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Rogatcu.  Berlisg 
Jožef,  trgovec  v  Rogatcu  (poverjenik).  Hren  Anton,  nadučitelj  v 
Stopercah.  Korošec  Frančišek,  župnik  pri  Sv.  Križu.  Merkuš  Anton, 
župnik  v  Žitulah.  Plepelec  Jožef,  kaplan  pri  Sv.  Hemi.  Šalamon 
Frančišek,  dekan  v  Rogatcu.  Trafenik  Luka,  nadučitelj  pri  Sv.  Flo- 
rijanu.  Višnar  Frančišek,  župnik  v  Kostrivnici.  Žekar  Jožef,  kaplan 
v  Rogatcu.  Št.  1  -1-  9  -    10. 


—  71   — 

Ruše:  Mraz  Tomaž,  dekan  v  p.  v  Selnici.  Brata  Srne,  trgovca 
v  Rušah,  (i laser  Viktor,  veleposestnik  na  Smolniku.  dr.  Gorišek  (iašpar, 
zdravnik  v  Rušah.  Grizold  Frančišek,  veleposestnik  na  Smolniku. 
Lasbacher  Jožef,  naduritelj  v  Rušah  (poverjenik).  Lesjak  Davorin, 
učitelj  v  Rušah.  Lichtenvvallner  Matija,  učitelj  v  Rušah.  Linfjelj 
Davorin,  veleposestnik  v  Rušah.  l'intarič  Anton,  kaplan  v  IJušah. 
Sernc  Jožef,  veleposestnik  na  Smolniku.  VVurzer  Matija,  župnik  v 
Rušah.  (i.  j.,  dijak-uaročnik   v  Rušah.  St.  1  -r    1 1    r   1  —    1^- 

Sarajevo:  Bedjanir  Martin,  gimn,  ravnatelj  v  Sarajevu,  liergant 
Bofivoj,  drž.  žel.  asistent  v  Sarajevu.  Cankar  Karol,  katehet  v  Sarajevu. 
Dolžan  Ivi.n.  kamnosek  v  Sarajevu.  Jamar  Frančišek,  rac.  revident 
v  Sarajevu.  Janež  Andrej,  podjetnik  v  Sarajevu.  Jenič  Vckoslav,  zav. 
zastopnik  v  Sarajevu.  Kneževič  Štefan,  rac.  oficijal  v  Sarajevu. 
Kobler  Karol,  c.  kr.  poštni  oficijal  v  Dolnji  Tuzli.  Kobler  Pavel,  drž. 
žel.  ingeuieur  v  Sarajevu.  Košuta  Jakob,  sedlar  v  Sarajevu.  Kralj 
Maks,  vladni  kancelist  v  Sarajevu.  Lah  Ifi;nacij,  hišni  posestnik  v 
Sarajevu.  Levstik  Beti,  zasebnica  v  Sarajevu.  Nemanič  Davorin, 
C.  kr.  vladni  svetnik  v  Sarajevu.  Peterlin  Anton,  rač.  oficijal  v 
Sarajevu.  Pezdirec  Anton.  rač.  oficijal  v  Sarajevu.  Požar  Matija, 
sedlar  v  Sarajevu.  Pravdič  Jožef.  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Sarajevu. 
Prerarov  Janko,  c.  kr.  rač.  svetnik  v  Sarajevu  (poverjenik).  Rozmarič 
Frančišek^  car.  nadprejemnik  v  Sarajevu,  dr.  Selak  Maks,  boln. 
asistent  v  Sarajevu.  Siekovec  Alojzij,  rač.  oficijal  v  Sarajevu.  Smodic 
Andrej,  rač.  oficijal  v  Sarajevu.  Stegnar  Ivan,  rač.  asistent  v  Sarajevu. 
Steinmetz  Frančišek,  trgovec  z  lesom  v  Sarajevu.  Urlep  Janko, 
učitelj  v  Sarajevu.  \"alpotič  Matija,  rač.  svetnik  v  Sarajevu.  Višnar 
Matej,  bančni  uradnik  v  Sarajevu.  Zemljarič  Franjo,  davčni  oficijal 
v  Sarajevu.  Zoreč  Ivan,  c.  kr.  sodni  svetnik   v   Sarajevu.        St.  31. 

Selca  :  Boncelj  Frančišek,  župnik  v  p.  v  Dražgoših.  Bralno 
društvo  slovensko  v  Selcih.  Demšar  Frančišek,  župan  in  dež.  poslanec 
na  Češnjici.  Eržen  Frančišek,  župnik  v  Zalem  logu.  Karlin  Juri, 
župnik  v  Sorici.  Pfajfar  Anton,  župnik  v  Dražgoših.  Rožnik  Tomaž, 
župnik  v  Selcih  (poverjenik).  Stanonik  Nikolaj,  nadučitelj  v  Selcih, 
Šliber  Frančišek,  trgovec,  c.  kr.  poštar  in  posestnik  v  Selcih.  Smid 
Frančišek,  župan  in  posestnik  v  Selcih.  Tavčar  Frančišek,  trgovec 
in  posestnik  v  Selcih.  Vrhunec  Ivan,  gostilničar  in  posestnik  v  Selcih.  St.  1 2. 

Senožeče:  Novak  Mihael,  c.  kr.  sodni  svetnik  v  Senožečah. 
Okorn  Ignacij,  župnik  v  Senožečah  (poverjenik).  Suša  Anton,  trgovec 
v  Senožečah.  Suša  Frančišek,  posestnih  v  Senožečah  Škcrjanc  Ivan, 
župnik  v  Vremali.  Zelen   Jožef,  posestnik  v  Senožečah.  St.  6. 

Sevnica:  Bralno  društvo  v  Sevnici.  Cajnkar  Tomaž,  c.  kr.  sodni 
svetnik  v  Sevnici.  Korber  Mihael,  c.  kr.  notar  v  Sevnici.  Kurent 
Damian,  obč.  tajnik  v  Sevnici.  Piši  Ivo,  učitelj  v  Sevnici  (poverjenik). 
Rot  Ivan,  c.  kr.  sodni  oficijal  v  Sevnici.  Starki  Mio,  c.  kr.  sodni  kan- 
celist v  p.  in  župan  v  Sevnici.  Smole  Ludovik,  trgovec  v  Sevnici. 
Srebrnič  Fran'išek,  nadučitelj  v  Zabukovju.  Šegula  Frančišek,  kaplan 
v  Sevnici.  Št.  10. 


—   72  — 

Sežana :  Notar  Anton,  ekspozit  v  Štorjih,  Bekar  \'ekoslav, 
učitelj-vodja  v  Štorjih.  Berginc  Anton^  šolski  vodja  v  Sežani. 
Biriraiša  Tomo,  c.  kr.  fin.  komisar  v  Sežani.  Čebokli  Frančišek,  okr. 
tajnik  v  Sežani.  Černe  Emil,  veleposestnik  v  Tomaju.  Čitalnica 
narodna  v  Sežani.  Fakin  Anton  mL,  učitelj  v  Temenici.  Fakin 
Anton  st,  nadučitelj  v  Repentabru.  Kante  Matko,  c.  kr.  okr.  šolski 
nadzornik  v  Sežani  (poverjenik).  Knavs  Jožef,  kaplan  v  Koprivi. 
Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Sežani.  Lah  Jožef,  pisarn,  pomočnik  v 
Sežani.  Mervič  Anton,  šolski  vodja  v  Lokvi.  Omers  Jožef,  župnik  v 
Sežani.  Pretnar  Rudolf,  kontrolor  v  Sežani.  Rebek  Anton,  c.  kr.  okr. 
glavar  v  Sežani.  Ryšlavy  Frančišek,  župnik  v  Repentabru.  Sila 
Matija,  msgr.,  č.  kanonik,  župnik  in  dekan  v  Tomaju.  Tomšič  Jožef, 
učitelj   v  Skopem.  Vovk  Milko,  nadučitelj   v  Povirju. 

Št.  1  -f  20  =  2L 

Sikirevci:  Cačič  Pajo,  župnik.  Št.  1. 

Slivnica:  Bralno  društvo  v  Framu.  Bralno  društvo  pri 
Sv.  Janžu.  Golob  Antrej,  nadučitelj  pri  Sv.  Marjeti.  Hirti  Frančišek, 
župnik  v  Slivnici  (poverjenik).  Hren  Anton,  nadučitelj  pri  Sv.  Janžu. 
Katoliško  bralno  društvo  v  Hočah.  Loh  Makso,  trgovec  v  Slivnici. 
Loparnik  Peter,  učitelj  pri  Sv.  Janžu.  Lovrec  Andrej,  kaplan  v 
Hočah.  Muršič  Frančišek,  župnik  v  Framu.  Pestevšek  Karoi,  nad- 
učitelj v  Slivnici.  Pišek  Frančišek,  veleposestnik  v  Hotinji  vasi. 
Posojilnica  v  Framu.  Snuderl  Jožef,  posestnik  pri  Sv.  Janžu.  Volčič 
Miroslav,  kaplan  v  Slivnici.  Št.  15. 

Slov.  Gradec :  Sovič  Jožef,  župnik  v  p.  v  Slov.  Gradcu.  Berk 
Anton,  kaplan  v  Šmartnem.  Božiček  Frančišt-k,  c.  kr.  sod.  kancelist  v 
Slov.  Gradcu.  Čitalnica  narodni  v  Slov.  (iradcu.  Erker  Jožef,  kaplan 
v  Starem  trgu.  Ferjan  Vladimir,  pom.  uradnik  v  Slov.  Gradcu. 
Gnamusch  Jerica,  trg.  so])roga  v  Št.  Janu.  Ješovnik  Jožef,  velepos. 
v  Starem  trgu.  Kac  Ferdo,  veleposestnik  in  lesotržec  v  Šmartnem. 
Korže  Ivan,  učitelj  v  Slov.  Gradcu  (okolica).  Košutnik  Silvester, 
šolski  vodja  v  Razborju.  Kristan  Filip,  veleposestnik  in  obč.  svetnik 
v  Legnu.  Krohue  Jožef,  župnik  v  Razborju.  Kunej  Anton,  c.  kr. 
davčni  pristav  v  Slov.  Gradcu.  Lenart  Ivan,  nadžupnik  v  Šmartnem. 
Mohorko  Ivan,  šolski  vodja  v  Selih.  Pečnik  Frančišek,  župnik  v 
Podgorju.  Pernat  Jakob,  veleposestnik  in  lesotržec  v  Št.  Janu.  Pernat 
Jernej,  župnik  v  Selih.  Rotovnik  Jožef,  župan  in  veleposestnik  v 
Legnu.  Schechel  Alojzij,  okr.  šolski  nadzornik  v  Slov.  (iradcu. 
Schoendorfer  S.,  veleposestnik  v  Starem  trgu.  Stanič  Ivan,  c.  kr. 
davčni  pristav  v  Slov.  Gradcu.  Šlander  Anton,  dekan  in  duh.  svetnik 
v  Starem  trgu.  Šmid  Matija,  nadučitelj  v  Podgorju.  Vavpot  Lovro, 
hran.  knjigovodja  v  Slov.  Gradcu.  Vidic  Frančišek,  c.  kr.  kancelist 
v  Slov.  (Jradcu.  Vrečko  Frančišek,  nadučitelj  okoliške  šole  v  Slov. 
Gradcu  (poverjenik),  Vrunč  Frančišek,  not.  uradnik  v  Slov.  Gradcu. 
Žnidar  Jožef,  hran.  uradnik   v   Slov.  Gradcu.  Št.  1  -j-  29  =  30. 

Slovenska  Bistrica:  Hajšek  Anton,  dekan,  itd.  v  Slov. 
Bistrici    (poverjenik),    dr.  Vomjak    Jožef)    dež.  primarij    v    p.  in  po- 


—    73   — 

sestuik  v  Slov.  Bistrici.  Brezovšek  Martin,  župnik  pri  Sv.  Martinu. 
Čitalnica  v  Slov,  Bistrici.  Gregorc  Vsevlad,  župnik  pri  Sv.  Venčeslu. 
Grobolšok  Ivan.  kaplan  v  Slov.  Bistrici.  Heber  Franrišok,  župnik  na 
Sp.  Polskavi.  dr.  Loniož  Urban,  odvetnik  v  Slov.  Bi.strici.  Medved 
Martin,  župnik  v  Laporju.  Medvešek  Ivan,  župnik  v  Tinjah.  Požar 
Alfonz,  kaplan  v  Slov.  Bistrici.  Sagadin  Josipina,  služabnica  v  Slov. 
Bistrici.  Smeh  Ivan,  hran.  uradnik  in  posestnik  v  Slov.  Jiistrici. 
Veršič  Milan,  učitelj  v  Slov.  Bistrici.  \'idmaier  Frančišek,  župnik  na 
Zg.  Polskavi.  Založnik  Ignacij,  odvetn.  kandidat  v  Slov.  Bistrici. 

Št.  2  +  14  =  16. 

Sodražica:  Drobnič  Juri,  posestnik  v  Sodražici  (poverjenik). 
Fajdiga  Frančišek,  c.  kr.  poštar  v  Sodražici.  Ivane  Evgen,  trgovec  v 
Sodražici.  Lušin  Ivan,  trgovec  v  Sodražici.  Noč  Ivan,  kaplan  v  So- 
dražici. Oberster  Jožef,  trgovec  v  Sodražici.  Traven  Frančišek,  župnik 
v  Sodražici.  Vrbič  Mihael,  učitelj  v  Sodražici.  Žlindra  Primož,  po- 
sestnik v  Vinicah,  St.  9. 

Solčava :  Germel  Kristian,  gostilničar  v  Solčavi.  Lekše  Fran- 
čišek, župnik  v  Lučah.  Šmid  Miloš,  župnik  v  Solčavi  (poverjenik). 
Zabovnik  Peter,  gozd.  pristav  v  Lučah.  Zakošek  Ivan,  kaplan  v  Lučah. 

Št.  5. 

SostPO:  Zupan  Mihael,  župnik  v  Sostrem.  Bregant  Mihael, 
nadučitelj  v  Sostrem  (poverjenik).  Črne  Ivan,  posestnik  v  Zavogljem. 
Lipah  Frančišek,  trgovec  in  posestnik  v  Dobrunjah.  Pavčič  Lovro, 
tesar  in  posestnik  v  Zavogljem.    Selan  Ivan,  posestnik  v  Dobrunjah. 

Št.  1  -r^  5  =  6. 

Središče :  Shiko  Božidar,  župnik  v  p.  v  Središču.  Bratušek 
Frančišek^  kaplan  pri  Sv.  Nikolaju.  Dogša  Feliks,  trgovec  v  Središču. 
^Edinost",  bralno  društvo  v  Središču.  Golenko  Anton,  trg.  sotrudnik 
v  Središču.  Horvat  Feliks,  tržan  v  Središču.  Kočevar  Ivan,  trgovec 
in  dež.  poslanec  v  Središču.  Kolarič  Ivan,  tržan  v  Središču.  Kosi 
Anton,  učitelj  in  posestnik  v  Središču  (poverjenik).  Koželj  Frančišek, 
kaplan  v  Središču.  Poplatnik  Frančišek,  učitelj  pri  Sv.  Tomažu. 
Preindl  Jakob,  učitelj  pri  Veliki  nedelji.  Kobič  Maks,  trgovec  in 
posestnik  v  Središču.  Šalamun  Martin,  nadučitelj  pri  Sv.  Nikolaju. 
Sinko  Jožef,  župan  v  Središču.  Unger  Ema,  učiteljica  ročnih  del  v 
Središču.  Zadravec  Jakol),  tovarnar  v  Središču.  Znidarič  Jakob,  enolog 
v  Središču.  Št.  1  4-  17  =  18. 

Stari  tPg"  ppi  Ložu:  Bencina  Ivan,  trgovec  in  posestnik  v 
Starem  trgu  (poverjenik).  Čitalnica  narodna  v  Starem  trgu.  Kandare 
Ivan,  gostilničar  in  posestnik  v  Danah.  Kovač  Karol,  mesar  in  po- 
sestnik v  Starem  trgu.  Mlekuž  Tomaž,  trgovec  in  posestnik  v  Starem 
trgu.  Strle  Tomaž,  posestnik  in  načelnik  mlekarne  v  Starem  trgu. 
Šolska  knjižnica  v  Starem  trgu.  Štritof  Ivan,  trgovec  in  posestnik  v 
Starem  trgu.  Wigele  Ferdo,  učitelj  in  posestnik  v  Stirem  trgu. 
Zakrajšek  Anton,  trgovec  in  posestnik  na  \'rhniki.  Žagar  Frančišek, 
tovarnar  in  veletržec  v  Marko vcu.  Žura  Ivan,  knežji  blagajnik  v 
Šneperku.  Št.  12. 


-    74  — 

Studeno :  Kobal  Alojzij,  trgovec  in  posestnik  v  Studenem 
(poverjenik).  Lipovec  Jožef,  učitelj  v  Bukovju.  Mežan  Mihael,  učitelj 
v  Studenera.  Vidrih   Ivan,  krojač  v  Strmci.  Št.  4. 

Šiška:  Bizjan  Frančišek,  slikar  in  posestnik  v  Zg.  Šiški. 
Čitalnica  v  Spodnji  Šiški.  Knjižnica  okrajna  učiteljska  za  ljubljansko 
okolico.  Mohar  Dragotin,  črkostuvec  in  posestnik  v  Sp.  Šiški  (pover- 
jenik). Okorn  Ivan,  pek  v  Sp.  Šiški.  PavšiČ  Ivan,  uradnik  v  Zg.  Šiški. 
Suvpa  Ivan,  tov.  delovodja  in  posestnik  v  Zg.  Šiški.  Škarjevec  Ivan, 
slikar  v  Sp.  Šiški.  Mlhar  Marija,  zasebnica  v  Sp.  Šiški.  Zakotnik 
Ivan,  župaU;  tesar,  in  posestnik  v  Zg.  Šiški.  St.  10. 

Skale:  Kovač  Jožef,  posestnik.  Št.  1. 

Skedenj  :  Čitalnica  slovenska.  Fonda  Just;  trgovec.      Št.  2. 

Škofja  Loka:  dr.  Arko  Anton,  dež.  okr.  zdravnik  v  Škofjl 
Loki.  Bralno  društvo  slovensko  v  Škofji  Loki.  Burdjcli  Ervin,  lekarnar 
in  posestnik  v  Škofji  Loki.  Čitalnica  narodna  v  Škofji  Loki.  Dev 
Oskar,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Škofji  Loki.  Dolenec  Frančišek,  župan 
in  posestnik  v  Stari  Loki.  Homan  Anton,  pek  in  pesestnik  v  Škofji 
Loki.  Karlin  Ivan,  kavarnar  v  Škofji  Loki.  Klobovs  Ivan,  c.  kr.  voj. 
superior  v  Inomostu.  Koceli  L  N ,  trgovec  v  Škofji  Loki.  Lavrič  Leon, 
trgovec  v  Škofji  Loki.  Lenček  Niko,  c.  kr.  notar  in  župan  v  Škofji 
Loki  (poverjenik).  Leskovec  Janko,  pravnik  v  Škofji  Loki.  Mali  Ivan, 
trgovec  in  posestnik  v  Škofji  Loki.  Nadrah  Ignacij,  urš.  spiritual  v 
Škofji  Loki.  Pecher  Konrad,  trgovec  v  Škofji  Loki.  Primožič  Leopold, 
c.  kr.  sodni  kancelist  v  Škofji  Loki.  Sušnik  Lovro,  posestnik  v  Škofji 
Loki.  Šinkovec  Avguštin,  mestni  župnik  v  Škofji  Loki.  Šola  deška 
ljudska  v  Škofji  Loki.  Šumer  Juri.  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Škofji  Loki. 
dr.  Zakrajšek  Karol,  zdravnik  v  Škofji  Loki.  Žigon  Matej,  trgovec  v 
Šk(fjiLoki.  Št.  23. 

Šmarije  (Goriška)  :  Basa  Frančišek,  učitelj  v  Dolenji  Branici. 
Bric  Jožef,  učitelj  v  Gaberju.  Gruntar  Albin,  posestnik  na  Svinem. 
Kavs  Janko,  nadučitelj  v  Šmarijah  (poverjenik).  Kranjec  Frančišek, 
župnik  v  Šmarijah.  Poljšak  Filip,  c.  kr.  poštar  in  veleposestnik  v 
Šmarijah.  „Školj",  bralno  in  pevsko  društvo  v  Šmarijah.  Turk  Marija, 
gospica  v  Šmarijah.  Št.  8. 

Šmarije  (Kranjsko):  Rus  Ivan  posestnik  na  Grosupljem.  Vole 
Alojzij,  kaplan   v   Šmariju.  St.  2. 

Šmarije  (Štajersko):  Knjižnica  okrajna  učiteljska  v  Šmariju. 
Cajnko  Avgust,  učitelj  v  Loki  pri  Žusmu.  Cerjak  Frančišek,  kaplan 
v  Šmariju.  Debelak  Ivan,  učitelj  v  Šmariju  (poverjenik),  dr.  Georg 
Jožef,  odvetnik,  načelnik  okr.  zastopa  in  posestnik  v  Šmariju.  Gromer 
Amand,  okr.  tajnik  v  Šmariju.  Jurko  Ivan,  provizor  na  Sladki  gori. 
dr.  Rakež  Jožef,  zdravnik  in  posestnik  v  Šmariju.  Rošker  Frančišek, 
nadučitelj  v  Loki  pri  Žusmu.  Strmšek  Vekoslav,  nadučitelj  pri 
pri  Sv.  Petru.  Štepic  Oton,  c.  kr.  davčni  pristav  v  Šmariju. 

Št.  1  -f-  10  =  11. 

Šmartno  pri  Litiji:  Sajb  Mihael  župnik  v  Štangi.  KnafliČ 
Frančišek,    tovarnar    v    Šmartnem.    Rihar    Matej,    župnik  in  dekan  v 


—   76  — 

Šmartnein   (poverjenik).    Šola   ljudska    v   Smartnem.    Vacak  Vinko,   za- 
sebnik v  Šmartneui.  Z(»r6  Ignacij,  pnsestnik  v  Črnem  potoka. 

Št.  1    i-  5  =  6. 

Šoštanj  :  Čitalnica  šaleška  v  Šoštanju.  Dvornik  Ivan,  posestn. 
v  Dražmirju.  Fekoiija  Andrej,  župnik  v  p.  v  Šoštanju.  Frass  Marko, 
C.  kr.  sodni  kanoelist  v  Šoštanju,  (ioričnik  Ivan,  posestnik  v  Smartnem 
na  Paki.  Goršek  Martin,  obč.  tajnik  in  posestnik  v  Šoštanju.  Hočevar 
Maks,  uritelj  v  Šoštanju.  Hrašovec  Henrik,  župnik  v  Pernicah. 
Irman  Frančišek,  posestnik  v  Smartnem  na  Paki.  Knjižnica  ljudska 
v  Šoštanju.  Kdlarič  Jožef,  župnik  v  Smartnem  na  Paki.  Kolšek  Vinko, 
C.  kr.  notar  v  Šoštanju  (poverjenik).  Koropec  Ivan,  učitelj  v  Šoštanju. 
Krušič  Jakob,  župnik  pri  Sv.  Andražu.  Lukman  Ivan,  učitelj  v 
Šoštanju,  dr.  Maver  Frančišek,  odvetnik  v  Šoštanju.  Rajšter  Frančišek, 
hotelier  in  župan  v  Šoštanju.  Rakun  Jožef,  posestnik  v  Rečiški  vasi. 
Volk  Jakob,  krojač  in  posestnik  v  Šoštanju.  Vošnjak  Ivan,  tovarnar 
in   veleposestnik   v   Šoštanju.  Zok  Anton,  solicitator  v  Šoštanju.  Št.  21. 

Tocopilla  (Južna   Amerika):  Huber  Karol,   posestnik.    Št.  1. 

Tolmin-Sv.  Lucija:  Čitalnica  narodna  v  Tolminu.  Knjižnica 
okrajna  učiteljska  v  Tolminu.  Batič  Valentin,  kaplan  v  Tolminu. 
Bevk  Frančišek  v  Zahojci.  Čitalnica  narodna  pri  Sv.  Luciji.  Fabijan 
Jožef,  župnik  pri  Sv.  Luciji  (poverjenik).  Fasan  Rudolf,  c.  kr.  evid. 
nadgeometer  v  T(dminu.  Gabršček  Oskar,  župan,  veleposestnik,  dež. 
in  drž.  poslanec  v  Tolminu.  Kenda  Matija,  nadučitelj  v  Volčah. 
Kovačič  Ignacij,  veleposestnik  pri  Sv.  Luciji.  Kovačič  Ivan,  župnik 
v  Podmelou.  Kragelj  Jožef,  msjir..  župnik  in  dekan.  itd.  v  Tolminu. 
Kragelj  \'alentin.  župnik  v  Podbrdu.  Lašič  Andrej,  c.  kr.  okr.  šolski 
nadzornik  v  Tolminu.  Leban  Albert,  kaplan  v  Tolminu.  Mikuž  Anton, 
gostilničar  pri  Sv.  Luciji.  Primožič  Matej,  c.  kr.  sod.  svetnik  v  Tolminu. 
Švara  Frančišek,  kaplan  pri  Sv.  Luciji.  Vrtovec  Stanko  v  Tolminu. 
Zarl  Anton,  župnik  v  Volčah.  Št.  2  -t    18  -{-  20. 

Trbovlje:  Dolničar  Anton,  restavrater  v  Trbovljah.  Goropevšek 
Jožef,  posestnik  v  Trbovljah.  Kajtna  Frančišek,  obč.  tajnik  v  Trbovljah. 
Krammer  Ivan.  trgovec  v  Trbovljah  (poverjenik).  Lebar  Frančišek, 
učitelj  v  Hrastniku.  N;iglav  Juro,  paznik  v  Trbovljah.  Šola  dekliška 
v  Trbovljah  na  Vodi.  Šola  deška  v  Trbovljah  na  Vodi.  Šola  ljudska 
pri  Sv.  Katarini.  Šola  ljudska  v   Trbovljah.  Št.  10. 

Trebnje:  Bernard  Jernej,  kaplan  v  Trebnjem.  Bralno  društvo 
v  Trebnjem.  Klobučar  Anton.  c.  kr.  sodni  svetnik  v  Trebnjem,  dr.  Kuhar 
Andrej,  c.  kr.  notar  v  Trebnjem.  Mervec  Ivan,  župnik  in  duh.  svetnik 
v  Št.  Rupertu.  Nagode  Ivan,  dekan  v  Trebnjem  (poverjenik).  Pavlin 
Alojzij,  posestnik  v  Trebnjem.  Pehani  Friderik,  šolski  vodja  v  Trebnjem. 
Radelj  Ivo,  mlinar  in  posestnik  v  Zgornjih  Ponikvah  pri  Trebnjem. 
Ruprecht  Janko,  lekarnar  v  Trebnjem.  Strmole  Alojzij,  c.  kr.  davčni 
kontrolor  v  Trebnjem.  Tomic  ^'ilko,  trgovec  in  posestnik  v  Trebnjem. 

Št.  12. 

Trnovo :  Bile  Ivan,  trgovec  v  Ilirski  Bistrici.  Brinšek  Ivan, 
trgovec  v  Trnovem.  Cesnik  Jtiri,  trgovec  v  Knežaku.  Doniicelj  Alojzij, 


—   7H   — 

trgovec  v  Zagorju.  Valeneič  Ivan,  tovarnar  in  posestnik  v  Trnovem. 
Cuderman  Jožef,  kaplan  v  Trnovem.  Čitalnica  narodna  v  Ilirski 
Bistrici,  dr.  Goršič  Frančišek,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Ilirski  Bistrici, 
dr.  Grasselli  Mirko,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Ilirski  Bistrici,  dr.  Kržlšnik 
Jožef,  dekan  v  Trnovem  (poverjenik).  Lampret  Fortunat,  učitelj  v 
Trnovem.  Lovšin  Ivan,  župnik  na  Premu.  Narodno  bralno  društvo  v 
Zagorju.  Oreliek  Andrej,  kaplan  v  Knežaku.  Ravnikar  Jernej,  nad- 
učit«lj  v  Trnovem.  Repinec  Valentin,  trgovec  na  Premu.  Samsa  Jožef, 
trgovec  in  tovarnar  v  Ilirski  Bistrici.  Sket  Vinko,  trgovec  v  Ilirski 
Bistrici.  Šola  deška  ljudska  v  Trnovem.  Tomšič  Ivan,  trgovec  v  Ilirski 
Bistrici.  Urbančič  Ivan,  gostilničar  v  Trnovem.  Val  Dragotin,  not. 
solicltator  v  Trnovem.  Zarnik  Martin,  nadučitelj  v  p.  v  Trnovem. 
Znidaršič  Andrej,  tovarnar  v  Ilirski  Bistrici.  Znidaršič  Anton,  tovarnar 
v  Ilirski  Bistrici.  Št.  5  -r  2J  =  25. 

Sv.  Trojica  v  Halozah:  Lešnik  Janko,  učitelj.  Potrč  o. Rafael, 
kaplan  (poverjenik).  Povalen  o.  Norbert  (župnik).  Št.  3. 

Trst:  Gorup  pl.  Slavinski  Jožef,  veletržec,  itd.  itd.  na  Reki. 
Kenda  Anton,  bančni  nadzornik  v  Trstu,  vitez  pl.  Klodič-Sabladoski 
Anton,  c.  kr.  dež.  š.  nadzornik  v  p.,  itd.  v  Trstu.  Semenišče  mladeniško 
v  Trstu.  dr.  Stanič  Jožef,  odv.  in  graščak  v  Trstu.  Abram  Ivan,  vse- 
učiliščnik  v  Trstu.  dr.  Abram  Jožef,  odv.  v  Trstu.  Ajdišek  Frančišek, 
poštni  uslužbenec  v  Trstu.  Bandel  Frančišek,  c.  kr.  nam.  prakt.  v  Trstu. 
Bartel  Gregor,  c.  kr.  poštni  kontrolor  v  Trstu.  Brodavec  Ivan,  zasebnik 
v  Trstu.  Čok  Anton,  kaplan  pri  Sv.  Ivanu.  Črnigoj  Venceslav.  Dejak 
Kristian,  veletržec  v  Trstu.  Delavsko  podporno  društvo  v  Trstu.  Dovgan 
Anton,  žel.  uradnik  v  Trstu.  Fabris  Dragotin,  msgr.in  st.  kanonik  v  Trstu. 
Flego  Peter,  msgr.  in  st.  kanonik  v  Trstu.  Foerster-Šabec  Antonija, 
zasebnica  in  posestnica  v  Berolinu.  Furlan  Vekoslav,  c.  kr.  rač.  svetnik 
v  Trstu,  f  Gomilšek  Jakob,  c.  kr.  realf^ni  profesor  v  p.  v  Trstu, 
dr.  Gregorin  Gustav,  odvetnik  in  dež.  poslanec  v  Trstu.  Gustin  Alojzij, 
C.  kr.  polic,  komisar  v  Trstu.  Gustin  Frančišek,  mestni  kaplan  v  Trstu 
(poverjenik).  Hrast  Anton,  c.  kr.  mešč.  učitelj  v  Trstu.  Klemenec  Jakob, 
trgovec  v  Trstu.  Klinar  Viktor,  c.  kr.  poštni  kontrolor  v  Trstu.  Knjiž- 
nica c.  kr.  državne  gimnazije  v  Trstu.  Korenčan  Frančišek,  c.  kr.  rač. 
ravnatelj  v  Trstu.  Kosec  Frančišek,  msgr.  in  st.  kanonik  v  Trstu. 
Krže  Davorin,  trgovec  v  Trstu.  „Ljudslii  oder"  v  Trstu.  MacAk 
Janko,  C.  kr.  fin.  koncipist  v  Trstu.  Mankoč  Ivan,  veletržec  v  Trstu, 
dr.  Mrhar  Ivan,  c.  kr.  gimn.  profesor  v  Trstu.  Muha  I.  H.,  trg.  knjigo- 
vodja v  Trstu.  Muha  Karol,  pravnik  v  Trstu.  dr.  Pertot  Simon,  san. 
svetnik  v  Trstu.  Podružnica  „ Pekovskega  društva"  v  Trstu.  Ponikvar 
Karla,  posestnica  pri  Sv.  Ivanu.  dr.  Protner  Matej,  odvetnik  v  Trstu. 
Prhavec  Jakob,  trgovec  v  Trstu.  Rešič  Frančišek,  železn.  uradnik  v 
Trstu.  dr.  Rybaf  Otokar^  odvetnik  in  dež.  poslanec  v  Trstu.  Selles 
Marija,  mestna  učiteljica  v  Trstu.  Sila  Jakob,  c.  kr.  katehet  v  Trstu. 
„SIovanska  čitalnica"  v  Trstu.  dr.  Stegu  Theo,  c.  kr.  sod.  tajnik  v 
Trstu.  Šolske  sestre  pri  Sv.  Jakobu  v  Trstu.  Sonc  Henrik,  vodja 
deškega    semenišča    v    Trstu.    dr.  Trnovec    Stanko,    c.  kr.  polic.  konc. 


—   77   — 

praktikant  v  Trstu.  Truden  Ante.  voletržec  v  Trstu.  dr.  Truden 
Mihael,  zasebnik  v  Trstu.  Tržaško  bralno  in  podporno  društvo.  Tul 
Ivan,  mestni  kaplan  v  Trstu.  Ulčakar  Jožef,  vodja  hraniln.  pisarne 
v  Trstu.  Wilfan  Jožef,  c.  kr.  višji  stavbni  svetnik  v  Trstu.  Zalokar 
Srečko,  c.  in  kr.  narednik  v  Trstu.  Zink  Andrej,  mestni  kaplan  v  Trstu. 
Žbona  Andrej,  žel.  postaje  podnačelnik  v  Trstu.  Živec  M.  V.,  c.  kr. 
višji  ingenieur  v  p.,  itd.  v  Trstu.  Trije  dijaki-naročniki  v  Trstu. 

Št.  5  -t-  56  +  30  =  91. 

Tržič:  /'oUak  Viljem,  zasebnik  v  Tržiču.  Ahačič  Frančišek, 
tovarnar  v  Tržiču.  Ahačič  Niko,  tovarnar  v  Tržiču.  Albrecht  Luka, 
učitelj  pri  Sv.  Ani.  vitez  pl.  Andriolli  Viktor,  c.  kr.  davkar  v  Tržiču. 
Bralno  društvo  slovensko  v  Tržiču.  Jelene  Ivan,  trgovec  v  Tržiču. 
Lončar  Matej,  trgovec,  gostilničar  in  posestnik  v  Tržiču.  Porenta 
Frančišek,  župnik  \  Križali.  Kozman  Juri,  župnik  v  Kovorju.  Špendal 
Frančišek,  župnik,  itd.  v  Tržiču  (poverjenik).  Zupan  Lenart,  kaplan 
v  Tržiču.  Št.  1  -I-  11  =  12. 

Turin :  Knjižnica  salezijanskega  zavoda.  Št.  1. 

Unec -Rakek:  Bole  Avgust,  posestnik  na  Uncu.  Domicelj 
Maks,  trgovec  in  posestnik  na  Rakeku.  Gnjezda  Frančišek,  trgovec 
in  posestnik  na  Uncu.  Leskovic  Bogomir,  mestni  učitelj  na  Dunaju. 
Likar  Hinko,  nadučitelj  v  Grahovem.  Modic  Anton,  trgovec  in  posestnik 
v  Ivanjem  selu.  Regen  Jožef,  župnik  na  Uncu.  Repič  Peter,  nadučitelj 
na  Uncu  (poverjenik).  Sebenikar  Matilda,  posestnica  na  Uncu.  Senčar 
Milan,  trg.  poslovodja  na  Rakeku.  Sterle  T.,  trg.  poslovodja  na  Rakeku. 
Ševar  Ludovik.  c.  kr.  poštar  v  p.  .n  gostilničar  na  Rakeku.  Šola  ljudska 
na  Rakeku.  Šola  ljudska  na  Uncu.  Štiberuik  J.,  trg.  poslovodja  na 
Rakeku.  Tanšek  Frančišek,  poštni  odpravitelj  na  Rakeku.     St.  16. 

Varaždin :  Cajnko  Valentin ,  mestni  katehet.  Košir  Teodor, 
nadarbenik  sv.  Vida  in  konz.  svetnik,  dr.  Križan  Jožef,  kr.  gimn. 
profesor  v  p.  (poverjenik).  Mllčetič  Ivan,  kr.  gimn.  profesor.  Raic 
o.  Ivan  Kapistran,  kapucin.  St.  5. 

VapeŠ :  Lipold  Madimir,  rudn.  komisar.  S.  1. 

Velika  dolina :  Dolinar  Frančišek,  posestnik  v  Veliki  dolini. 
Dolinar  Mijo,  trgovec  in  posestnik  v  Veliki  dolini  (poverjenik).  Radej 
Martin,  posestnik  na  Čatežu.  St.  3. 

Velike  Lašče:  Bergant  Jožef,  učitelj  -  voditelj  na  Turjaku. 
Doganoc  Ferdo,  trgovec  v  Velikih  Laščah.  Fink  Konrad,  učitelj- 
voditelj  na  Robu.  Grebene  Frančišek,  gostilničar  in  posestnik  v 
Velikih  Laščah.  Hartman  Jožef,  trgovec  v  Velikih  Laščah.  Hočevar 
Ivan,  mesar,  gostilničar  in  posestnik  v  Velikih  Laščah  št.  5,  Hočevar 
Ivan,  gostilničar  in  posestnik  v  Velikih  Laščah  št.  61.  Hočevar 
Matija,  župan  in  posestnik  v  Velikih  Laščah,  iliklavec  Jožef,  trgovec 
v  Velikih  Laščah.  Pešec  Frančišek,  župnik  na  Robu.  Peternel  Juri, 
trgovec  v  Velikih  Laščah.  Podboj  Štefan,  cand.  prof.  na  Adamovem. 
Pucelj  Ivan,  posestnik  v  Velikih  Laščah  (poverjenik),  dr.  Raznožnik 
Frančišek,  okr.  zdravnik  v  Velikih  Laščah.  Rozman  Ivan,  c.  kr.  sod. 
kancelist    v    Velikih    Laščah.    Skulj    Anton,    mlinar    in    posestnik    na 


—   78  — 

(iriču.  8modej  Jožef,  c.  kr.  notar  v  Velikih  Laščah.  Somrak  Uršula, 
gostilničarka  in  posestnica  v  Velikih  Laščah.  Sorglechner  Rudolf, 
C.  kr.  sodni  kancelist  v  Velikih  Laščah.  Šega  Leopold,  trgovec  in 
posestnik  v  Velikih  Laščah.  Štefančič  Frančišek,  nadučitelj  v  Velikih 
Laščah.  Tekavčič  Jožef,  c.  kr  sodni  pristav  v  \'elikih  Laščah.  Vardian 
Jožef,  C.  kr.  davčni  kontrolor  v  \'elikih  Laščah.  Virant  Jožef,  obč. 
tajnik  in  posestnik  v  Velikih  Laščah.  Žlindra  Jožef,  not.  uradnik  in 
posestnik  v   Velikih  Laščah.  St.  25. 

Velikovee:  dr.  Arnejc  Janko,  provizor  v  Vovbrah.  Čemer 
Simon,  mestni  župnik  in  dekan  v  Velikovcu.  Dobrove  Jožef,  kanonik 
v  Velikovcu.  Hraba  Knrol,  župnik  na  Djekšah.  Kindelman  Jakob, 
župnik  v  Grebinjskem  kloštru.  Kramer  Florian,  župnik  v  Grebinju. 
dr.  Kulterer  Juri,  odvetnik  v  Velikovcu.  Treiber  Frančišek,  župnik  v 
Velikovcu  (poverjenik).  Volavčnik  Ivan,  župnik  na  Rudi.  Št.  9. 

Št.  Vid  nad  Ljubljano:  Belec  Anton,  klepar,  župan  in  po- 
sestnik v  Št.  Vidu.  Čitalnica  narodna  v  Št.  Vidu.  Demšar  Jožef, 
gimn.  katehet  v  Št.  Vidu.  dr.  Gnidovec  Ivan,  gimn.  ravnatelj  v  Št.  Vidu. 
Jure  Anton,  gimn.  profesor  v  Št.  Vidu.  dr.  Knitic  Ivan,  gimn.  profesor 
v  Št.  Vidu.  Knjižnica  učiteljska  zas.  gimnazije  v  Št.  Vidu.  Lavtižar 
Frančišek,  nadučitelj  v  Šmartnem.  Lesar  Ivan,  župnik  v  Šmartnem. 
Logar  Jožef,  gimn.  prefekt  v  Št.  Vidu.  Malovrh  Gregor,  župnik  v 
Št.  Vidu.  Sever  Jožef  cand.  prof.  v  Št.  Vidu.  Šola  narodna  v  Št.  Vidu. 
Žirovnik  Janko,   nadučitelj   in  posestnik   v  Št.  Vidu  (poverjenik). 

Št.  14. 

Št.  Vid  pri  Vipavi :  Kavčič  Frančiček,  c.  kr.  poštar  in  po- 
sestnik v  Št.  Vidu.  Arh  Frančišek,  c.  kr.  davčni  kontrolor  v  Vipavi. 
Bralno  društvo  „Lipa"  na  Slapu.  Bralno  društvo  „Sloga"  v  Št.  Vidu. 
čitalnica  kmetijska  v  Podragi,  Hrovatin  Anton,  župan  in  posestnik 
v  Vipavi,  dr.  Kane  Pavel,  okr.  zdravnik  v  Vipavi.  Kranjc  Ludovik, 
učitelj  na  Lozicah.  Mercina  Frančišek,  učitelj  in  posestnik  v  Vipavi. 
Može  Ivan,  trgovec  v  Vipavi.  Napreduo  izobraževalno  društvo 
Vrabče-Polje.  Premrov  Frančišek,  trgovčev  sin  v  Št.  Vidu.  Rudolf 
Janko,  nadučitelj  in  posestnik  v  Št.  \'idu  (poverjenik).  Semenič  Ivan, 
posestnik  v  Podragi.  Skiila  Anton,  nadučitelj  v  Vipavi.  Žgur  Fran- 
čišek, trgovec  in  posestnik  v  Podragi.  Št.  1    f   15  =^  16. 

Videm- Raj henbupg":  Jankovič  Peter,  učitelj  v  Rajhenburgu. 
Juvančič  Avgust,  gostilničar  in  posestnik  v  Rajhenburgu.  Kacjan 
Frančišek,  c.  kr.  poštar  in  trgovec  v  Rajhenburgu.  Kline  Jožef, 
nadučitelj  v  p.  in  posestnik  na  Vidmu.  Knapič  Janko,  nadučitelj  na 
Vidmu  (poverjenik).  Kunej  Anton,  župan  in  posestnik  v  Stolovniku. 
Pavlovič  Ivan,  učitelj  na  Vidmu.  Scheligo  Štefanija,  učiteljica  na 
Vidmu.  dr.  Schmirmaul  Matija,  zdrnvnik  in  posestnik  v  Rajhenburgu. 
Šolska  knjižnica  na  \'idmu.  Vraber  Maks,  kaplan  na  Vidmu.  Zmavc 
Mihael,  trgovec  in  gostilnirar  v  Rajhenburgu.  Št.  12. 

Vipava:  Erjavec  Matija,  dekan,  itd.  v  Vipavi  (poverjenik). 
Tabor  Anton,  župnik  na  Erzelju.  Čitalnica  narodna  v  Vipavi.  Debevec 
Ivan,    župnik    v    Budanjah.    Demšar    Ivan,    župnik  v  Št.  Vidu.    Habe 


—  79  — 

Jožef,  veleposestnik  na  Goeali.  Janec;  Ivan.  župnik  na  Colii.  Koiler 
(iiistav,  župnik  v  l*odriif,'-i.  (irof  J^anlhieri  Karol,  grasčak.  itd.  v 
Vipavi.  Lavrič  Andrej,  župnik  na  Ciočaii.  Marčič  Valentin,  župnik  na 
Slapu.  Miiielič  Cividon,  c.  kr.  sodni  pristav  v  Vipavi.  Sušelj  Matej, 
kaplan   v  Zagorju.   Zupančič  Frančišek,  župnik   v   Ustju. 

Št.  2    i-  12   --=  14. 

Višnja  g"OPa:  Gnidovec  Karol,  kaplan  v  Št.  Vidu.  .Jenčič 
Alojzij,  C.  kr.  sod.  svetnik  v  Višnji  gori  (poverjenik).  Končina  Ivan, 
trg.  in  posestnik  v  (iorenji  vasi.  Pleiweiss  Karol.  c.  kr.  notar  v 
Višnji  gori.  Pristov  Simon,  benef.  v  Št.  Vidu.  dr.  Repič  Rudolf,  dež.  okr. 
zdravnik  v  Št.  Vidu.  Tekster  Konrad,  župnik  v  Višnji  gori.  pl.  Ter- 
buhovič  Evgen,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Višnji  gori.  Vidergar  Ivan,  župnik 
v  Št.  Vidu.  Št.  9. 

Vodice :  Zor  Lovro,  okr.  zdravnik  v  p.  na  Skaručini.  Bizjak 
Vekoslav,  c.  kr.  orožnik  v  Vodicah.  Ciuha  Frančišek,  učitelj  v  Mavčičah. 
Jenko  Ludovik.  župnik  v  p.  na  Skaručini.  Jerala  Jakob,  posestnik 
v  Polju.  Jereb  Ivan,  posestnik  v  Hrašah.  Keržič  Ivan,  posestnik  v 
Vodicah.  Kosec  Alojzij,  posestnik  na  Vojskem.  Kosec  Frančišek,  po- 
sestnik v  Vescah.  Kosec  Ivan,  posestnik  na  Skaručini.  Kosec  Ivan, 
posestnik  na  Selu.  Koželj  Frančišek,  duhovnik  v  Repnjah.  Krek  Vinko, 
učitelj  in  posestnik  v  Trbojah.  Lovretič  Jakob,  duhovnik  v  Trbojah. 
Rape  Andrej,  nadučitelj  v  Smledniku.  Seršen  Matej,  župan  in  posestnik 
na  Skaručini.  Slapšak  Julij,  nadučitelj  v  Vodicah  (poverjenik).  Siraj 
Andrej,  kaplan  v  Vodicah.  Šola  na  Skaručini.  Šporn  Ivan.  mlinar  in 
posestnik  v  Povodju.  Trost  Angela,  učiteljica  v  Vodicah. 

Št.  1  +  20  =  21. 

Volosko :  Basa  Ernest,  odv.  uradnik  v  Voloskem.  dr.  Janežič 
Konrad,  odvetnik  in  posestnik  na  Voloskem  (poverjenik).  Seršen  Rudolf, 
učitelj  na  Voloskem.  Sever  Frančišek,  c.  kr.  sod.  kaneelist  na  Voloskem. 
Vodopivec  Hilarij,  c.  kr.  fin.  tajnik  na  Voloskem.  Št.  5. 

Vransko :  Podružnica  kmetijska  na  Vranskem,  dr.  Vrečko 
Andrej,  c.  kr.  gimn.  profesor  (knjige  okr.  učit.  knjižnici  na  Vranskem). 
Bizjak  Jožef,  učitelj  na  Vranskem.  Čitalnica  na  Vranskem.  Florjančič 
Jožef,  kaplan  pri  Sv.  Jurju  ob  Tabrn.  Jakše  Ivan,  učitelj  na  Vranskem. 
Jezovšek  Mihael,  c.  kr.  notar  na  Vranskem,  dr.  Karba  Rihard,  zdravnik 
na  Vranskem..  Rotner  Jožef,  c.  kr.  sod.  8v6tnik  na  Vranskem  (po- 
verjenik). Sinko  Frančišek,  kaplan  na  Vranskem.  Vrabl  Rudolf, 
učitelj  na  Vranskem.  Zamuda  Alojzij,  kaplan  na  Vranskem.  Zdolšek 
Frančišek;  župnik  in  duh.  svetnik  pri  Sv.  Jurju  ob  Taboru. 

Št.  2-1-11  -=  13. 

Vrhnika :  Kotnikova  hiša  v  Verdu.  Čitalnica  narodna  na 
Vrhniki.  Dolenc  Frančišek,  gostilničar  in  posestnik  na  Vrhniki.  Flis 
Anton,  tov.  knjigovodja  v  Verdu.  dr.  Furlan  Anton,  c.  kr.  sod.  pristav 
na  Vrhniki.  Gantar  Lovro,  dekan  itd.  na  Vrhniki.  Hočevar  Jakob, 
lekarnar  in  posestnik  na  Vrhniki.  Jelovšek  Gabriel,  trgovec,  župan 
in  posestnik  na  ^'rhniki  (poverjenik).  Jelovšek  Karol,  tovarnar  in 
posestnik  na  Vrhniki.  ,Turca  Frančišek,    posojilu,  uradnik  na  Vrhniki. 


—  80  — 

Katoliško  društvo  rokodelskih  pomočnikov  na  Vrhniki.  Kobal  Bogdan, 
C.  kr.  sodni  svžtnik  na  Vrhniki.  Komotar  Anton,  c.kr.  notar  na  Vrhniki. 
Kunstelj  Jožef,  trgovec  in  posestnik  na  Vrhniki.  Lenarčič  Jožef, 
tovarnar,  veleposestnik  itd.  na  Vrhniki.  Laznik  Alojzij,  učitelj  na 
Vrhniki,  dr.  Marolt  Janko,  dež.  okr.  zdravnik  na  Vrhniki.  Matjan 
Jakob,  župnik  v  Zaplani.  Praznik  Štefan,  c.  kr.  davčni  pristav  na 
Vrhniki.  Pristov  Jožef,  župnik  v  Horjulu.  Šetinc  Davorin,  trgovec 
in  posestnik  na  Vrhniki.  Tomšič  Ignacij,  posestnik  na  Vrhniki.  Tomšič 
Ivan,  strojar  in  posestnik  na  Vrhniki.  Tomšič  Mihael,  posestnik  na 
Vrhniki.  Tršar  Frančišek,  strojar  in  posestnik  na  Vrhniki.  Verbič 
Jožef,  okr.  boln.  blagajnik  na  Vrhniki.  Št.  1   -[-  25  =  26. 

Vuhred :  Bralno  društvo  v  Vuhredu.  Pahernik  Frančišek,  gozd. 
ingenieur  v  Vuhredu,  Robič  Ivan,  učitelj  v  ^'uhredu  (poverjenik). 
Stibler  Miloš,  stud.  phil.  v  Fali.  Št.  4. 

Zader  :  dr.  Debeljak  Janko,  c.  kr.  fin.  komisar.  Endlicher  Rudolf, 
bančni  ravnatelj.  Katalinič- Jeretov  Rihard,  pisatelj.  Scarpa  Viktor, 
bančni  ravnatelj.  Vrečko  Jakob,  c.  kr.  pošni  komisar  (poverjenik). 
Zavadlal  Mihael,  c.  kr.  dež.  šolski  nadzornik.  Št.  6. 

Zag"Orje  ob  Savi:  Ahčan  Rudolf,  trg.  sotrudnik  v  Toplicah. 
Biroila  Janko,  solastnik  apnenice  v  Zagorju.  Firm  Ignacij,  rndn. 
uradnik  v  Toplicah.  Huth  Karol,  c.  kr.  poštar  v  Zagorju.  Jankovič 
Franja,  učiteljica  v  Toplicah.  Jerin  Leopold,  rudn.  uradnik  v 
Toplicah.  Kersnik  Frančišek,  obč.  tajnik  v  Zagorju.  Kozjek  Frančišek, 
učitelj  v  Toplicah.  Lazar  Mihael,  rudn.  uradnik  v  Zagorju.  Levstik 
Janko,  šolski  voditelj  v  Zagorju  (poverjenik).  Michelčič  Rihard,  trgovec 
in  posestnik  v  Toplicah.  Miiller  Berta,  trg.  hči  v  Zagorju.  Ndrodno 
bralno  drnštvo  v  Zagorju.  Pelko  Matija,  učitelj  v  Toplicah.  Pevski 
klub  v  Zagorju.  Poljšak  Ferdinand,  rudn.  uradnik  in  posestnik  v 
Zagorju.  Stepišnik  .Tanko,  učitelj  v  Zagorju,  Šola  ljudska  v  Zagorju. 
Tomazin  Ferdinand,  najemnik  v  Zagorju.  Weinberger  Frančišek, 
župan,  gostiln,  in  posestnik  v  Zagorju.  Weinberger  Marija,  gostiln,  in 
posestnica  v  Zagorju    dr.  Zamik  Tomo,  okr.  zdravnik  v  Zagorju. 

Št.  22. 

Zag"reb :  Jelovšek  Martin,  kr.  dež.  š.  nadzornik  v  p.  v  Zagrebu. 
Steklasa  Ivan,  kr.  realčni  profesor  v  Zagrebu.  Barle  Janko,  arhivar 
nadšk.  pisarne  v  Zagrebu,  dr.  Bauer  Anton,  kr.  vseuč.  profesor  v 
Zagrebu.  Benigar  Ivan,  kr.  gimn.  profesor  v  Zagrebu.  Čitalnica  grško- 
katoliškega  semenišča  v  Zagrebu.  Guštin  Jožef,  zasebnik  v  Zagrebu. 
dr.  pl.  Jarabrekovič  Ladislav,  kr.  gimn.  profesor  v  Zagrebu.  Knjižnica 
kr.  gimnazije  v  gor.  mestu  v  Zagrebu.  Kocijančič  Janko,  strok,  učitelj 
v  Zagrebu,  dr.  Kosirnik  Ivan,  primarij  in  zdrav,  svetnik  v  Zagrebu. 
Kostreučič  Ivan,  kr.  vseuč.  knjižničar  v  Zagrebu.  Magdič  Franjo, 
kr.  realčni  profesor  v  p.  v  Zagrebu.  Mervar  Alojzij,  trg.  sotrudnik  v 
Zagrebu,  dr.  Mušič  Avgust,  kr.  vseuč.  profesor  v  Zagrebu,  dr.  Ortner 
Stjepan,  kr.  fin.  tajnik  v  Zagrebu  (poverjenik).  Podgoršek  Jožef,  kr. 
realčni  profesor  v  Zagrebu.  Pollak  Friderik,  c.  'va  kr.  stotnik  pri 
79.  pešpolku  v  Zagrebu.  Rulic  Franjo,  tiskarnar  in  posestnik  v  Zagrebu. 


—  81   — 

Seigf»rsclinii(l  Matiju,  snpprior  usni.  spstr:'i  v  Zaf^rebii.  Smiriklns  Tadija, 
kr.  vseuČ.  profesor,  in  predsednik  ...lugosl.  akademijo"  v  Zagrebu. 
Starec  Anton,  dekan  in  prebondar  v  Zagrebu.  Stožir  Ivan,  kr.  realčni 
profesor  v  p.  v  Zagrebu,  dr.  Suk  Feliks,  prost  in  st.  kanonik  v  Zagrebu. 
Tomšič  Ljudevit,  knjigovodja  v  Zagrebu.  Št.  2  -(-  23  r.r-  25. 

Zenica  v   Bosni:   Cukale  Ivan,  rač,  ofidjal.  vŠt.  1. 

Zg-ornja  Ponikva  pri  Velenju:  Bralno  društvo.       Št.  1. 

Zabnice :  dr.  Amschl  Ivan,  župnik  v  Zabnicah  (poverjenik). 
Germ  Matej,  župnik  v  Rablju.  Holec  Frančišek,  župnik  v  Naborjetu. 
Križaj  Avgust,  župnik  na  Vratah.  Št.  4. 

Žalec:  Janežir  Jakob,  tovarnar  v  (irižah.  Belšak  Štefan, 
kaplan  v  Žalcu.  Klemenčič  Jožef,  nadučitelj  v  Galiciji.  Kmetijsko 
bralno  društvo  v  Grižali.  Kordisch  Terezija,  učiteljica  v  Žalcu. 
Nidorfer  Frančišek,  tovarnar  v  \rbju.  Petfiček  Anton,  nadučitelj  v 
Žalcu  (poverjenik).  Rupnik  Ivan,  nadučitelj  v  p.  v  Celju.  Sirca  Jožef, 
župan,   itd.   v  Žalcu.  Vrečar  Raj  ko,  učitelj   v  Žalcu. 

Št.  1  +  9  =  10. 

Železniki:  Benedik  Frančišek,  ključavničar  v  Železnikih. 
Boncelj  Jožef,  trg.  in  posestnik  v  Železnikih.  Bralno  društvo  v  Že- 
leznikih. Demšar  Frančišek,  trg.  in  posestnik  v  Zalem  logu.  Demšar 
Ivan,  trg.  in  posestnik  v  Železnikih.  Demšar  I.  C,  trg.  in  posestnik 
v  Železnikih.  Demšar  Jožef,  strojar  in  posestnik  v  Železnikih.  Drmota 
Jakob,  strojar  in  posestnik  v  Železnikih.  Globočnik  Anton,  tovarnar 
in  posestnik  v  Železnikih.  Hafner  Anton,  fuž.  vodja  in  posestnik  v 
Železnikih  (poverjenik),  dr.  Hiersche  Konstantin,  zdravnik  v  Železnikih. 
Košmelj  Frančišek,  posestnik  v  Železnikih.  Košmelj  Jožef,  jerhar 
in  posestnik  v  Železnikih,  Košmelj  Jožef,  mesar  in  posestnik  v 
Železnikih.  Levičnik  Jožef,  nadučitelj  v  p.  in  posestnik  v  Železnikih. 
Mihelčič  Ivan,  kaplan  v  Železnikih.  Miklavčič  Ivan,  c.  kr.  orožnik  v 
Železnikih.  Sonc  Anton,  nadučitelj  v  Železnikih.  Štupica  Ivan,  učitelj 
v    Dražgoših,    Thaler  (labriel,    gostilničar    in   posestnik  v  Železnikih. 

Št.  20. 

Žiri :  Vidmar  Jožef,  župnik  v  Žireh.  Jež  Ivan,  posestnik  v 
v  Zireh.  Knjižnica  „Prosvete''  na  Dobračevi.  Odsek  „Idrijskega 
Sokola"  v  Žireh.  Perko  Pavel,  kaplan  v  Žireh.  šile  Pavel,  nadučitelj 
v  Žireh.  Št.  1  +  5  =  6. 

Žužemperk :  Češarek  Frančišek,  župnik  v  Zagradcu.  dr.  Doljan 
Jakob,  C.  kr.  okr.  sodnik  v  Žužemperku.  Pehani  Frančišek,  gostilničar 
in  posestnik  v  Žužemperku.  Pezdir  Julijana,  učiteljica  v  Žužemperku. 
Plrnat  Ivan,  nadučitelj  na  Krki.  Tavčar  Mihael,  dekan.  č.  kanonik, 
itd.  v  Žužemperku  (poverjenik).  Verce  Josipina,  učiteljica  v  Žužemperku. 
Zore  Anton,  župni  upravitelj  na  Krki.  Zupančič  Ivan,  župnik  v 
Šmihelu.  Žavbi  Ivan,  kaplan  v  Žužemperku.  Št.  10. 

6 


—  82  — 

Skupno  število  društvenikov : 

a)  častnih <» 

h)  ustanovnih 208 

c)  letnih 3121 

č)  naročnikov 126 

Skupaj     .     .      3461 

Lani  je  štela   „ Slovenska   Matica"    3138   udov,   torej  se  je  letos 
število  udov   pomnožilo  za   'A2'd,  lani   pa  za   135. 


VIT. 


Umrli  ustanovniki: 


Tek. 
št. 

Naslov  ustanovnikov 

Datum  smrti 

Leto 

i 

360 

361 
362 

Kastelic  Frančišek,  c.  in.  kr.  stolnik  v  p.  v 

Ljubljani. 
Rožič  Alojzij,   župnik  v  p.  v  Školji  Loki. 
Krčon  Anton,   župnik    v  p.  v  Kamniku. 

15.  sušca 
28.  kimovca 
17.  listopada 

1 

1 

1906  1 

1906 

1906 

i 

VIU. 

s  ,, Slovensko  Matico"  zamenjujejo  knjige: 

1.  Matica  srbska  v  Novem  fcjadu.  (1864) 

2.  Malica  gališko-ruska  v  Lvovu.  (_1865) 

H.  Akademija  carska  v  St.  Petersbiirgu.  (I8661 

i.  Umžlecka  Heseda  v  l'ragi.  (1866) 

5.  Družba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  (^1866). 

6.  Srbsko  učeno  društvo  v  Belemgradu.  (1868) 

7.  Društvo  sv.  .leronima  v  Zagrebu.  (1869) 

8.  Matica  moravska  v   Hrnu.  il869i 

9.  Prvo  društvo  gabelsbergerskih  slenografov  v   l'ragi.  (1870) 

10.  .lugosl.  akademija  znanosti  in  umetnosti  v  Zagrebu.  (1874) 

11.  Hrvaški  pi-djgogijsko-književni  zbor  v  Zagrebu.  1^1878) 

12.  l^olgarako  književno  društvo  v  Sredcu.  (1882) 

13.  Matica  sorbska  v   Dudišinu.  1 1882) 

14.  Iniversiteta  imperatorska  v  Kijevu.  (1882) 

15.  Jednota  čeških  matematikov  v  Pragi.  (1884) 

16.  Kr.  češka  společnost  nauk  v  Pragi.  (1884) 

17.  Spolek  arhitektov  in  inženerjev  v  Pragi.  (1884) 

18.  Jednota  čeških  filolgov  v  Pragi.  (1884) 

19.  Češki  muzej  v  Pragi.  (1885) 

20.  Matica  hrvaška  v  Zagrebu.  (I88b) 

21.  Statistična  komisija  mesta  Prage.  (1889) 

22.  Muzealno  društvo  v  Ljubljani.  (1889) 

23.  Uredništvo  -Doma  in  Sveta^<  v  Ljubljani.  (1890) 

24.  Češka  akademija  v  Pragi.  (1893) 

25.  Rusko  geografsko  občestvo  v  St.  Petersburgu.  (1893) 

26.  Redakcija  hist.  kvartalnika  v  Lvovu.  (1894) 

27.  Ogrska  akademija  v  Budimpešti.  (1895) 

28.  Universiteta  imperatorska  v  Jurjev-Derptu.  (1895) 

29.  Hrvaško  arheološko  društvo  v  Zagrebu.  (1896) 

30.  Uredništvo  >Stenogral'a<  v  Zagrebu.  (1896) 

31.  Narodopisni  museum  češkoslovanski  v  Pragi.  (1897) 

32.  »Towarzysto  hidozna\vczc«  v  Lvovu.  (1897) 

33.  Srbska  kejiževna  zadruga  v  Belemgradu.  (1900) 

34.  Literarno  društvo  »Scvčenko«  v  Lvovu.  (1900) 

35.  Uredništvo  >~Prosvcte«  v  Zagrebu.  (1902) 

36.  Universiteta  imperatorska  v  Kazani.  (1902) 

37.  Historično-filološki  inštitut  v  Nježini.  (1903) 

38.  Zemska  knihovna  moravska  v  Brne.  (1903) 

39.  »Slovenska  šolska  Matica*  v  Ljubljani.  (1904) 

40.  Uredništvo  »Slovenskega  trgovskega  vestnika«  v  Ljubljani.  (1904) 

41.  Uredništvo  »Srbskega  književnega  Glasnika«  v  Belemgradu.  (1905) 

42.  »Slovansky  Pfehled^^  v  Pragi.  (1905) 

43.  Pedagogicke-rozhledv  v  Fraze.  (1905\ 


2* 


IX. 


Zaznamek  knjižne  zaloge 

..Slovenske  Matice"  in  kupna  cena  posameznim  iztisom. 


1. 

2. 
8. 
i. 

5. 
6. 

7. 

8. 

9. 
10. 
11. 
12. 
13- 
U. 
15. 
16. 
17. 
18. 
19. 
20. 
21. 
22. 
23. 
2i. 
25. 
2G. 
27. 
28. 
29. 
30. 
31. 
32. 
33. 
34. 
35. 
36. 
37. 
38. 
39. 
40. 
41. 
42. 


a)  Knjige: 

Tušek-Pletersnik :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1875 
Pleteršnik:  Letopis  ^Slovenske  Matice^<  za  i.  1876  .  .  . 
dr.  </.  Blehoeis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1877  . 
dr.  J.  Bleiiveis:  Letopis  »Slovenske  Matice«    za   1.  1878.  111 

in  IV.  del     

dr.  J.  Blehveis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1880 

dr.  J.  Bleiweis- vitez  Trsteniški :  Letopis  »Slovensko  Matice« 

za  1.  1881 

A.Barfel:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1891 
A.Bartel:  Letopis  >Slovenske  Matice«  za  1.   1896 
E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1899 
E.  Lah :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1900 
E.ImH:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1901 
E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1902 
E.  Lah  :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  L  1903 
E.JjOh:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1904 
E.Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1905 
E.  Ijoh:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1906 
L.  P/ntar :  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  I.  zvezek 
Ij.  Pintar:  Zbornik  -Slovenske  Matice«.  II.  zvezek 
L.  Pintar :  Zbornik  »Slovenske  Matice«^.  III.  zvezek 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  IV.  zvezek 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Malice«.  V.  zvezek 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  VI.  zvezek 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovensko  i\latice<.  VII.  zvezek 
L.  Pintar:  Zbornik    -Slovenske  Matice«.  VIII.  zvezek 


/.  Krsnik:  Zgodovina  avstrijsko-ogrske  monar 
Erben-Rebec:  Vojvodstvo  Koroško     .     .     . 
Slovenski  Štajer.  Spisali  rodoljubi.   1.  snopič 
Possinaessler-Tušek:  Štirje  letni  časi     .     . 
Felloecker- Erjavec:  Rudninoslovje     .     .     . 
Schpcdler- Zajec :  Mineralogija  in  geognozija 

/.  Žnidaršič:  Oko  in  vid 

/.  Vesel -Koseški:  Raznim  delom  dodatek   . 

V.  Urbas:  dr.  E.  H.  Costa 

J.  Mam:  Kopitarjeva  spomenica  .... 
M.  Cigale.  Znanstvena  terminologija  .  . 
J.  Šuman:  Slovenska  slovnica  po  Miklošičevi 

dr.  S.  Šubic:  Telegraf  ij  a 

Turgenjev- Remec;  Lovčevi  zapiski.  II.  del 
Različni:  Spomenik  o  šeststolelnici  habsburške 
/.  Križman:  Slovnica  italijanskega  jezika 
dr.  Fr.  Lampe:  Dušeslovjo.  11.  del      .     . 
dr.  Fr.  Kos:  Vzgojeslovje 


lije.    II 


primerjani 


vlade 


1  K  - 

1  »  — 

1  >^  — 


»  50  » 


50  » 
50  » 
60  » 
60  » 
60  » 
60  » 
60  . 
60  . 
70  . 
60  » 
60  » 
60  » 
50  » 
60  » 
60  » 
60  » 
60  . 
60  » 
40  * 
40  » 
50  « 
80  « 
80  » 
80  . 

» 

40  » 
80  - 

80  » 

» 

» 

60  » 


1  »  — 
3  .  — 

2  »  — 
2  »  — 
2  »  - 


—  85  — 

•iH.  /.  Vrhoric:  /godovin;i  Novega  mesla 1    •  60  » 

44.         47.  Slovenska  /einlja.  Opis  sloveiiskili   pokrajin: 

II.  del.  S.Kutar:  Samosvoje  mesto  Trsi  in  mejna  fiiofija 

Istra.  1.  snopič 1'  —  > 

m.  del.  iS'  Nutar:  Beneška  Slovenija 1   »  40  » 

IV.  del.  Fr.  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.  1.  zvezek     .     .  2  »  » 

IV',  del.  Fr.  Oroini:  Vojvodina  Kranjska    II.  zvezek  1   »  20   » 

48.  Anton  Bezeiišek:  Slovenska  stcn()gralija 2  •  —  » 

49.  r/r.  i*"/-.  Jfo.s:  Doneski  k  zgodovini  .Škofje  Loke  in  njenega  okraja  2  - 

50.  53.  dr.  K.  Glaser:  Zgodovina  slovenskega  slovstva: 

1.  del 1  »  60  . 

III.  del.  1.  zvezek 1  .  20  » 

IV.  del.  2.  zvezek 1  >^  20  » 

IV.  del.  3.  zvezek 1  »  20  » 

54.  —  61.  dr.  K.  Štrckelj:  Slovenske  narodne  pesmi: 

I.  zvezek.  1.  snopič 1  »  20  » 

I.  zvezek.  2.  snopič 1   '  20  » 

II.  zvezek.  5.  snopič       2  »  —  » 

II.  zvezek.  6.  soopič       ■ 2  »      -  » 

II.  zvezek.  7.  snopič       2  »  —  » 

III.  zvezek.  8.  snopič 1   »  30  » 

III.  zvezek.  9.  snopič 1  »  40  » 

III.  zvezek.  10.  snopič 1   »  40  x. 

62.  —  ()4.  dr.  Fr.  Simonič:  Slovenska  bibliogralija  : 

1.  del.  1.  snopič 1  »  60  » 

I.  del.  2.  snopič 1  »  50  » 

I.  del.  3.  snopič 1  »  50  » 

65.  Matija  Kračmanov-Valjavec:  Pesmi.  Uredil  Fr.  Leveč    .     .  2  »         » 

66.  —  67.  dr.  J.  Vomjak:  Spomini: 

I.  del 1  .  20  >^ 

II.  del       1  »  40  » 

68.  —  70.    Iz    svetovne    književnosti: 

I.  zvezek :  A.  Funtek :  Kralj  Lear —  »  80  » 

II.  zvezek:  O.  Zupančič:  Beneški  trgovec _  »  80  » 

III.  zvezek:  M.  Govčkar:  Moč  teme —  »  80  » 

71.  dr.  Fr.  llešič:  Hrvaška  knjižnica.  1.  snopič _  »  60  » 

72.-78.    Zabavna    knjižnica: 

XII.  zvezek:  Fr.  Malograjski:  Z  viharja  v    zavejije  2  »  —  » 

XIII.  zvezek:  /.  Prijatelj:  štiri  bajke  Sallikova  Ščedrina. 

—  P.  Bohinjec:   Za  staro   pravdo.    Povest   iz  1.  1515.       i    ,  _  » 

XIV.  zvezek:  dr.  Fr.  Deteta:  Učenjak.  Veseloigra  v  treh 
dejanjih.  —  F.  J.  Doljdn:  Sami  med  seboj.  Dramatični 

prizor ....     —  »  60  » 

XV.  zvezek:  F.  J.  Boljan:  Pogreb.  Slika .^  —  Pankracij 
Crregorc:  Brez  volje.  Fr.  Ks.  Meško:  Črtice:  1.  Ko  so 
zvonovi  plakali.  II.  Za  deveto  goro.  III.  Cilji  našega 
hrepenenja 1   »  20  » 

XVI.  zvezek:  Josip  Lavtižar:  Pri  Jugoslovanih       ...       1  »  4-0  » 

XVII.  zvezek:  B.  Peterlin:  Slavjanska  lira.  Fr.Ks.  Meško: 
Pot  spokornika.  Zofka  Kveder  -  Jelovškooa:  Pijanec. 
loo  Trošt:  Podoba  izza  mladosti.  Jos.  Planinec:  Drobne 

povesti —  »  80  » 

XVIII.  zvezek:  L.  Seršen:  Povest  o  litoratu.  —  Boman- 
Boiiianor:  Anina  prva  ljubezen.  Ivan  Cankar:  Smrt 
in  pogreb   Jakoba   Nesreče.  Ivan  Skilan:   Tesar  Aleš. 

—  Boman  -  Bomanov :    Diletant.    Jos.   Kostanjevec: 
Obsojena —  »  80  » 


—  86  — 

79.  —  88.  Ani.  Knezova  knjižnica.  Urednik  Fr.  Lovec: 

1'rvi  zvezek:  Fr.  Leveč:  Ani.  Knezova  uslanova  (s  po- 
dobo), dr.  Fr.  D.:  Gospod  Jiisec.  Povesi.  —  Bogdan 
Vened:  Zenitov  Ferdulfa  vojvodo.  Povesi  v  verzih      .     —  »  80 

Drugi  zvezek:  Ivan  Goreč:  Gorski  polcki.  Povesi.  — 
Pavlina  Fajkova:  Planinska  idila.  Povest.  —  Fr. 
Lerec:  Matija  Valjavec.  Životopis  s  podobo    ....  »80 

Trclii    zvezek:    Anton    Fiintek:    Smrt    epsko-lirske    slike. 

Fr.  Govekar:   Ljubezen  in  rodoljubjo.    Povesi     .     .     .     —  »80 

Sedmi  zvezek:  Fr.  Ks.  Meško:  Iz  mojega  dnevnika.  Pod- 
(joričan:  Za  možem.  dr.  Fr.  Zbašnik:  1'astirica. 
Joi>.  Kostanjevec:  Ciez  trideset  let.  ,/.  M.  Dovič: 
Z  diplomo  in  brez  diplome.  Iimn  Cankar:  Potovanje 
Nikolaja  Ni  kiča.  Fr.  Leveč:  dr.  Fr.  Prešeren    ....       1  »  — 

Osmj   zvezek:    Ivan   Cankar:    Tujci.  —   Fr.  Ks.  Meško: 

Otice.  F.  J.  Doljan:  Lajnar.  (Slika  iz  življenja)     .     .     —  »  80 

Oeveli  zvezek:  Ivan  Cankar:  Na^  klancu —  »80 

Deseti    zvezek:    Ivan    Cankar:    Življenje   in    smrt   Petra 

Novljana.  Josip  Ko.^ftanjevec:  Ella —  »  80 

Enajsti   zvezek:    Ivan   Cankar:   Križ   na   gori.    —  L.  Be- 

vetak:  Spomini  gospoda  Ignacija  Brumna —  »80 

Dvanajsti  zvezek:  Ivan  Cankar:  Potepuh  Marko  in  kralj 
Matjaž.  --  Ivan  Cankar:  V  mesečini.  —  Jos.  Ko- 
stanjevec:   Brez  zadnjega  poglavja —  »80 

Trinajsti  zvezek:  Ivan  Cankar :  Martin  Kačur  (Življenjepis 

idealista       —  »80 


h)  Zemljevidi : 

Kuekejevi  zemljevidi,  in  sicer: 

Azija,  Severna  in  Južna  Amerika,  Avstralija,  Rusija, 
Francija,  Turčija,  Velika  Hritanija  z  Irsko,  Skandinavija, 
Švica,  Španija  s  Portugalsko,  Nizozemska  z  Belgijo,  Italija 
in  Nemčija  —  komad  po —   »  20 


1 


(^SS] 


LIT0PI5 


SLOVENSKI  MATICE 


ZA  LETO  1907. 


-^- 


SESTAVIL   IN   UREDIL 


FRAN    PODKRflJSEK. 


ZALOŽILA   IN   IZDALA 


SLOVENSKA  MATICA. 


U  LJUBLJANI. 

NATISNILA  d.  BLASNIKOVA   TISKARNA. 

190  7. 


Usebina. 


Na  strani: 

I.  Upravništvo  »Slovenske  Matice«  za  upravno  leto  1907/8     .     .  1 — 2 
11.  Poročilo  o  delovanju  »Slovenske  Matiee«  za  dobo  od  1.  grudna 

lani  do  30.  listopada  letos 3 — 20 

III.  Računsko  poročilo 21 — 27 

IV.  1'overjeništva  in  poverjeniki 28 — 31 

V.  Imenik  društvenikov  »Slovenske  Matice«  za  leto  1907    .     .     .  32 — 78 

VI.  Umrli  ustanovniki 79 

VII.  Imenik  društev,  zavodov  in  časopisov,  ki  s  »Slovensko  Matico« 

zamenjujejo  knjige 80 

VIII.  Seznam    knjižne   zaloge    »Slovenske    Matice«    in    kupna   cena 

posameznim  iztisom 81—83 


Uppauništvo  ,, Slovenske  Matice" 

za  upravno  leto  1907/1908. 


Predsednik:   dr.  F  ran  1 1  ešič. 
Podpredsednika  :     I.  Grasselli   Peter. 

II.  Sušnik   Ivan. 
Blagajnik:    dr.  Dete la   Fran. 
Hišni  upravitelj  :   Sušnik   Ivan. 
Tajnik  In  knjižničar:   Podkrajšek   Fran. 
Ključarja:   dr.  Požar  Lovro    in    dr.  Z  basni  k  Fran. 
Pravdni  zastopnik:    dr.  Tavčar   Ivan. 


Odbor: 
a)  Ljubljanski  odborniki 


1. 

Bartel  Anton, 

16. 

Pleteršnik  Maks. 

2. 

dr.  Detela  Fran. 

17. 

dr.  Požar  Lovro. 

3. 

Dimnik  Jakob. 

18. 

Senekovič  Andrej. 

4. 

Govekar  Fran. 

19. 

Sušnik  Ivan. 

5. 

Grasselli  Peter. 

20. 

Šubic  Ivan. 

6. 

dr.  Gruden  Josip. 

21. 

dr.  Tavčar  Ivan. 

7. 

dr.  Ilešič  Fran. 

22. 

dr.  Torainšek  Josip. 

8. 

Kostanjevec  Josip. 

23. 

Trstenjak  Anton. 

9. 

Leveč  Fran.*) 

24. 

ing.  chem.  Turk  Jakob 

10. 

Macher  Ivan. 

25. 

dr.  Ušeničnik  Aleš. 

11. 

Milčinski  Fran. 

26. 

Vilhar  Ivan.**) 

12. 

dr.  Opeka  Mihael. 

27. 

Wiesthaler  Fran. 

13. 

Orožen  Fran. 

28. 

dr.  Zbašnik  Fran. 

14. 

Perušek  Rajko. 

29. 

Zupančič  Vilibald. 

15. 

Pintar  Luka. 

•=)  Izstopil  17.  julija  1907.     **)  Umrl  9.  junija  1907. 


—   2  — 


b)  Vnanji  odborniki 


1.  Fiužgar  Fran. 

2.  Gangl  Engelbert. 
S.  Koblar  Anton. 

4.  dr.  Kos  Fran. 

5.  dr.  Lončar  Dragotin. 

6.  Majciger  Ivan. 


7.  dr.  Murko  Matija. 

S.  Seidl  Ferdinand. 

9.  dr.  Sket  Jakob. 

10.  Svetec  Luka. 

IL  dr.  Šlebinger  Janko. 


Odseka: 
a)  Gospodarski  odsek: 


1.  dr.  Detela  Fran. 

2.  Grasselli  Peter. 

3.  Milčinski  Fran. 

4.  Senekovič  Andrej. 

5.  Sušnik  Ivan  (načelnik) 


6.  Šubic  Ivan. 

7.  dr.  Tavčar  Ivan. 

8.  Trstenjak  Anton. 

9.  ing.  chem.  Turk  Jakob. 


4 


h)  Knjižni  odsek 


1.  Bartel  Ant'in. 

2.  dr.  Detela  Fran. 

3.  Dimnik  Jakob. 

4.  Finžgar  Eran. 

5.  Govekar  Fran. 

6.  dr.  Gruden  Josip. 

7.  dr.  Ilešič  Fran. 

8.  Koblar  Anton. 

9.  Kostanjevec  Josip. 

10.  dr.  Lončar  Dragotin. 

11.  Macher  Ivan. 

12.  dr.  Opeka  Mihael. 

13.  Orožen  Fran. 

14.  Perušek  Raj  ko. 


1.0.  Pintar  Luka. 

16.  Pleteršnik  Maks, 

17.  dr.  Požar  Lovro. 

18.  Seidl  Ferdinand. 

19.  Senekovič  Andrej. 

20.  dr,  Slebinger  Janko. 

21.  Šubic  Ivan  (načelnik). 

22.  dr.  Tominšek  Josip. 

23.  Trstenjak  Anton. 

24.  ing.  chem.  Turk  Jakob. 

25.  dr.  Ušeničnik  Aleš. 

26.  Wiesthaler  Fran, 

27.  dr.ZbašnikFran(podnačelnik), 

28.  Zupančič  \'ilibald. 


II. 

Poročilo   o   delovanju  ,, Slovenske  Malice" 

v  dobi  od  1.  decembra  lani  do  HO.  novembra  letos. 


147.  odborova  seja,  v  petek  dne  21.  decembra  1906 

ob  petih  popoldne  v  društveni  pisarni. 

Navzočni:  Fr.Leoec  (predsednik) ;  dr.  Fr.  Deteta,  J.  Dimnik,  Fr.  Finžf/ar, 
P.  Grassetli,  dr.  I.  Chniden,  dr.  Fr.  IteHč,  A.  Koblar,  Fr.  Mitčimki,  Fr.  Orožen, 
B.  Perušek,  L.  Pintar,  dr.  L.  Požar,  A.  Senekovič,  dr.  J.  TOminšek,  A.  Trstenjak, 
J.  Tiirk,  dr.  At.  Ušeničnik,  Fr.  Wiesthaler,  dr.  Fr.  Zbašnik  in  V.  Zupančič 
(odborniki);  E.  Lah  (zapisnikar).  Skitjmj  21. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne,  v  prvi 
vrsti  vi.  svetnika  dr.  Detelo,  ki  se  je  zadnji  čas  nastanil  v  Ljub- 
ljani, proseč  ga,  naj  bi  društvo  in  odbor  krepko  podpiral  in 
svoje  izborno  pero  zastavil  za  Matico,  na  kar  se  odbornik 
dr.  Detela  zahvali  za  prijazni  pozdrav,  obetajoč,  da  bo  rad 
sodeloval  na  korist  in  prospeh  društva. 

Tajnik  poroča,  da  je  osrednja  vlada  društvu  vnovič  dovo- 
lila subvencijo  letnih   1000  K  za  dobo  1906-1908. 

Povodom  slavnosti  200 letnice  stavbene  šole  in  100 letnice 
češke  tehnike  v  Pragi  se  je  dnš  9.  listopada  slaviteljem  poslal 
brzojavni  pozdrav. 

Ob  smrti  pesnika  Simona  Gregorčiča,  dnš  24.  listopada  v 
Oorici,  je  društvo  razgrnilo  črno  zastavo,  položilo  na  krsto 
venec  s  trakovi,  bilo  pri  pogrebu  zastopano  po  odborniku 
•dr.  Gregorčiču  in  članu  A.  Gabrščku,  izrazilo  sožaljenje  sorodstvu 
in  prejelo  od  častnega  člana  Šandorja  pl.  Gjalskega  iz  Zagreba 
in  od  društva  „Ilirije"'  iz  Prage  brzojavni  kondolenci.  Sklene  se, 
počastiti  spomin  dičnega  pesnika,  ki  je  bil  16  let  Matičin 
odbornik  (1882 — 1898)  in  nekaj  let  tudi  poverjenik,  s  primernim 
sestavkom  v  »Zborniku". 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  profesor  dr.  Žmavc  pristopil 
pododseku  za  nabiranje  krajepisnih  imen. 

1* 


Preteklo  nedeljo  je  imela  „Matica  Hrvatska"  v  Žagrebn 
svoj  občni  zbor.  „Slovensko  Matico",  o  tem  zborovanju  brzo- 
javno obveščeno,  sta  pri  zborovanju  zastopala  odbornika  dr.  Ilešič 
in  Trstenjak.  Po  zborovanju,  na  katerem  sta  Matičina  odposlanca 
bila  navdušeno  pozdravljena,  je  došel  Matičinemu  predsedniku, 
brzojavni  pozdrav. 

Zapisnik  o  145.  odborovi  seji,  ki  sta  ga  pregledala  in 
potrdila  odbornika :  ravn.  Wiesthaler  in  prof.  Orožen,  se  odobri 
brez  ugovora.  Na  ogled  je  zapisnik  o  seji  knjižnega  odseka 
z  dn6  19.  grudna  t.  1. 

Današnjemu  zapisniku  bosta  overovatelja  odbornika  dr.  De- 
tela  in  Turk. 

Na  znanje  se  vzame  poročilo  o  delovanju  pododseka  za 
„Slovenski  zemljevid",  ki  je  imel  zadnji  čas  tri  seje,  namreč 
30.  vinotoka,  14.  listopada  in  7.  grudna,  in  se  sklene,  da  je  drž. 
poslancu  J.  Pogačniku  izreči  na  ljubeznivem  posredovanju  radi 
zemljevida  pri  osrednjib  oblastvih  na  Dunaju  pismeno  zahvalo. 
Zapisniki  so  na  ogled. 

Tudi  krajepisni  odsek  je  imel  zadnji  čas  dvoje  sej,  namreč 
7.  listopada  in  10.  grudna.  Poročilo  o  njegovem  delovanju  se 
vzame  na  znanje. 

Odobre  se  nagrade  pisateljem,  urednikom  in  korektorjem 
letošnjih  društvenih  knjig,  soglasno  in  neizpremenjeno  po  nasvetih 
knjižnega  odseka.  Knjige  —  osmero  jih  je  v  obsegu  83  tiskovnih 
pol  —  bodo  te  dni  izgotovljene  in  se  začno  prav  v  kratkem 
razpošiljati. 

Na  znanje  se  vzemč  nekatere  odredbe  knjižnega  odseka,, 
ki  se  tičejo  bodočega  društvenega  knjižnega  programa. 

Odobre  se  tajnikova  poročila  o  poverjeništvih,  društvenikih,, 
knjižni  zalogi  in  knjižnici. 

Nova  poverjeništva  so  se  osnovala  za  Buzet.Djakovo,  S\\  Tro- 
jico v  Halozah  in  za  Vinkovce.  Novega  poverjenika  je  dobila  Praga. 

Za  knjižna  darila  so  se  oglasili:  Šola  v  Šmihelu  pri 
Žužemperku,  Knjižnica  trga  Št.  Juri  ob  južni  železnici,  Dijaška 
knjižnica  kočevske  gimnazije,  Katoliško  slovensko  bialno  društvo 
v  Apačah,  Bralno  društvo  na  Zg.  Ponikvi  pri  Velenju,  vseuči- 
liščnika  Polovic  in  Bratina  v  Gradcu,  Kmetsko  bralno  društvo 
v  Rogoznici  pri  Ptuju,  in  Čitalnica  v  Ohicagi.  Vsem  prosilcem 
se  je  ustreglo;  društvo   je  dobilo  od  njih  več  pismenih  zahval. 

Za  lansko  leto  je  plačalo  Matici  2977  letnikov  udnino,  za 
letos  doslej  3097  ;  ker  bo  200 — 300  udov  prispevek  še  vplačalo, 
je  pričakovati  nad  300  udov  prirastka.  Od  zadnje  seje  je  društvu 
pristopilo  na  novo  ali  vnovič  217  društvenikov. 

Knjižni  zalogi  je  prirastlo  od  zadnje  seje  30  knjig,  zvezkov 
in  časopisov :  2  podarjeni  in  28  zamenjanih. 

V  odsek  za  ..Zemljevid"  je  mesto  predsednika,  ki  n& 
utegne,  povabiti  prof.  Kendo. 


—   5   — 

Na  znanje  se  končno  vzame,  da  so  se  jele  za  tisek  moč- 
neje potezati  tudi  tiskarne  po  deželi. 

Predsednik  naznani,  da  se  je  za  tajniško  službo  oglasilo 
8  prosilcev,  prečita  njih  imena  in  predlaga,  naj  se  izvoli  iz 
odbora  ])ododsek  ">  (''laiiov,  ki  bo  prošnjo  preudaril  in  o  pode- 
litvi službe  poročal  v  prihodnji  seji,  ki  bodi  okoli  2U.  prosinca. 
V  pododsek  petorice  se  izvolijo  gg.  Leveč,  Grasselli,  Sušnik. 
iŠubic  in  dr.  Detela. 


148.  odborova  seja,  v  ponedeljek  dne  28.  januarja  1907 

ob  pelih  popoldne. 

Nuvzof^ni:  Gy.  Fr.  Leveč  (predseda/h);  A.  Bartel,  dr.  Fr.  Detela,  J.  Dimnik, 
Fr.  Finžfjar,  Fr.  Govekar,  P.  Graaselli,  dr.  J.  Gruden,  dr.  Fr.  Ilešič,  dr.  M. 
Opeka,  Fr.  Orožen,  R.  Perušek,  L.  Pintar,  M.  Pleteršnik,  A.  Senekovič, 
1.  Sušnik,  I.  Šuhic,  dr.  J.  Tomin.^ek,  A.  Trstenjak,  J.  Tiirk,  dr.  Al.  U.šaničnik, 
F.  W/esthaler,  dr.  F.  Zbašniic  in  V.  Zupančič  {odborniki);  E.  Lah  [zapisnikar). 

Skupaj  25. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne  in  da 
besedo  zapisnikarju. 

Zapisnikar  poroča,  da  je  društvo  od  rektorata  češke  tehnike 
v  Pragi  prejelo  slavnostno  knjigo  v  spomin  na  praznovanje 
lanskega  slavlja  z  dne  9.  listopada,  in  predlaga,  da  se  rektoratu 
za  darilo  izrazi  pismena  zahvala.  (Sprejeto.) 

Zapisnik  o  147.  odborovi  seji,  ki  sca  ga  pregledala  in 
potrdila  odbornika  dr.  Detela  in  Turk,  se  odobri  brez  ugovora. 
Današnjemu  zapisniku  bosta  overovatelja  odbornika  dr.  Opeka 
in  Dimnik. 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  v  pododsek  za  „Slovenski 
zemljevid"'  vstopil  prot.  Kenda.  Ta  pododsek  je  imel  9.  dne  t.  m. 
sejo,  v  kateri  se  je  sklenilo,  sprejeti  ponudbo  „Vojaškega  geo- 
grafskega zavoda  na  Dunaju",  ki  napravi  ,,Slovenski  zemljevid" 
v  6000  izvodih,  izvod  po  2  K  v  dobi  IV2  do  2  let  na  4  listih, 
vsak  list  v  velikosti  ^4  normalnih  listov  vojaške  generalne 
karte  v  merilu  1  :  200.000.  Pričeti  se  ima  s  severovzhodnim 
delom  in  se  je  s  pripravljalnim  delom  že  pričelo. 

V  imenu  pododseka  adhoc  poroča  odbornik  ravn.  §ubic 
-o  razpisani  službi  društvenega  tajnika,  pojasni  pododsekovo 
stališče,  prečita  kompetenčno  tabelo  8  prosilcev  in  predlaga,  naj 
se  imenuje  društvenim  tajnikom  z  letno  plačo  1800  K  za  dobo 
enega  leta  od  1.  sušca  počenši  prosilec  Fr.  Podkrajšek,  žel. 
oficijal  v  p.  Po  kratkem  razgovoru,  ki  se  ga  udeležita  odbornika 
dr.  Fr.  Zbašnik  in  Fr.  Finžgar,  za  njima  pa  še  poročevalec,  se 
preide  po  nasvetu  odbornika  Pleteršaika  na  glasovanje  z  listki. 
Skrutinij  prevzameta  odbornika  Dimnik  in  Trstenjak.  Za  tajnika 
je  s  17  glasovi  izvoljen  Fr.  Podkrajšek. 


Tajnikovo  poročilo  o  poverjeništvili,  knjižni  zalogi,  knjižnici 
in  društvenikih  se  vzame  na  znanje. 

Od  zadnje  seje  je  prirastlo  knjižnici  74  knjig,  zvezkov  in 
časopisov:  2  podarjeni,  72  zamenjanih. 

Letnih  udov  je  za  lansko  leto  plačalo  udnino  3163,  za 
letos  41,  za  prihodnje  leto  4.  Od  zadnje  seje  jih  je  pristopilo 
43  na  novo  ali  vnovič. 

Knjige,  ki  so  se  radi  tiskarn  zakasnile  za  mesec  dni,  se 
prično  razpošiljati  še  ta  teden.  Prejmo  jih  le  društveniki,  ki  sO' 
poravnali  udnino.  Izda  jih  Matica  osem  v  obsegu  83  tiskovnih  pol. 

Glede  znižanja  ustanovnine  hrvatskim  udom  „Slovensk& 
Matice''  se  sklene,  da  ustanovnine  za  noben  slučaj  ne  kaže 
znižavati,  ker  bi  bilo  to  tudi  proti  pravilom. 


149.  odborova  seja,  v  sredo  dne  13.  marca  1907 

ob  petih  popoldne. 

Navzočni:  Gg.  F.  Leveč  (predsednik) ;  dr.  F.  Betela,  J.  Dimnik,  F.  Govekar,. 
P.  Grasselli,  dr.  F.  Ilešič,  J.  Kostanjerec,  F.  Orožen,  R.  Perušek,  L.  Pintar,. 
M.  Pleteršnik,  A.  Senekovič,  J.  Stišnik,  dr.  J.  Torninšek,  A.  Trstenjak,  J.  Turk,^ 
dr.  A.  Ušeničnik,  F.  IViesthaler,  dr.  F.  Zbamik,  V.  Zupančič  (odborniki)^ 
F.  Podkrajšek  (zapisnikar).  Skupno:  21. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne  ter 
predstavi  novega  društvenega  tajnika  F.  Podkrajška,  ki  je 
vstopil  s  1.  marcem  t.  1.  in  ki  bo  tudi  društveni  poverjenik  za 
Ljubljano.  Nato  se  s  toplimi  besedami  spominja  prejšnjega 
tajnika,  mag.  svet.  Evgena  Laha,  ki  se  je  po  22 letnem  službo- 
vanju odpovedal;  naglašajoč  njegovo  vestnost,  točnost  in  delav- 
nost v  prilog  Matici,  predlaga,  da  se  mu  zato  izreče  pismena 
zahvala.  (Soglasno  sprejeto.) 

Za  overovatelja  današnjemu  zapisniku  določi  predsednik 
odbornika  Dimnika  in  Trstenjaka. 

Zapisnik  o  148.  odborovi  seji  sta  pregledala  in  potrdila 
odbornika  Dimnik  in  dr.  Opeka. 

Zapisnikar  poroča,  da  je  1.  marca  zboroval  odsek  za  na- 
biranje krajepisnih  imen,  7.  marca  pa  knjižni  odsek. 

Na  znanje  se  vzame,  da  je  došlo  več  rokopisov,  med  njimi 
prof.  Seidlnova  monografija :    „Kamniške  ali  Savinske  planine*'. 

Muzealnemu  društzu  za  Kranjsko  se  dovoli  uporabljanje 
druge  sobe  Matičinih  prostorov  do  dobe,  ko  se  licejska  knjižnica 
preseli  iz  deželnega  muzeja.  Tam  se  potem  naseli  »Muzejsko 
društvo". 

Tajnikovo  poročilo  o  prošnjah  raznih  društev  in  poedincev 
za  podaritev  društvenih  knjig,  o  knjižni  zalogi,  knjižnici,  društ- 
venikih in  razpečavanju  publikacij  za  leto  1907,  se  vzame  na 
znanje. 


—   7   — 

Za  lansko  leto  je  vplačalo  udnino  3267  letnikov,  za  tekoče 
9H  in  za  prihodnje  5.  Od  zadnje  seje  je  društvu  pristopilo  na 
novo  ali  vnovič  55  udov. 

Od  1.  januvarja  1. 1.  počenši,  je  prirastlo  društveni  knjižnici 
57  knjig,  zvezkov  in  časopisov  ;  izmed  teh  je  eden  podarjen  in 
56  zamenjanih. 

Sklene  se,  da  se  vrši  letošnji  občni  zbor  v  sredo  29.  maja, 
ob  šestih  zvečer  v  ,.Mestnem  Domu". 

Odbornik  dr.  llešič  predlaga,  da  tiskaj  Matica  društvene 
publikacije  v  večjem  številu  nego  letos. 

Predsednik  Leveč  predlaga,  da  se  za  letošnje  leto  tiskaj 
3800  garnitur  društvenih  knjig. 

Odbornik  Sušnik  naglasa,  da  preti  Matici  deficit,  če  se 
tiskajo  publikacije  v  večjem  številu,  ker  od  dijakov  in  Hrvatov 
ne  dobivamo  polne  članarine.  Tiskarne  so  že  zdaj  za  25  »/o 
dražje  nego  v  prošlem  letu,  cene  se  bodo  pa  še  dvignile,  ker 
so  tarifi  za  stavce  višji  in  se  je  podražil  papir.  Vpoštevati  je, 
da  se  deficit  lahko  vgnezdi  trajno.  Ne  kaže  drugo:  ali  redu- 
cirati število  knjig  ali  pa  povišati  članarino. 

Sklene  se,  da  ?e  število  knjig  za  leto  1907.  določi  v 
prihodnji  seji. 


150.  odborova  seja,  v  petek  dne  19.  aprila  1907 

ob  pol  šestih  popoldne. 

Naozočni:  G(j.  Fr.  Leveč  (predsednik);  A.  Bartel,  dr.  Fr.  Detelu,  J.  Dimnik, 
Fr.  Finžgar,  P.  G-rasselli,  dr.  J.  Gruden,  dr.  Fr.  llešič,  Fr.  Milčinski, 
dr.  M.  Opeka,  Fr.  Orožen,  B.  Perušek,  L.  Pintar,  dr.  L.  Požar,  J.  Sušnik, 
dr.  J.  Tominšek,  A  Trstenjak,  J.  Turk,  Fr.  Wie.sthaler,  V.  Zupančič 
[odborniki);  Fr.  Podkrajšek  (zapisnikar).  Skupaj:  21. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne  ter 
naznani,  da  se  vrši  letošnji  občni  zbor  dne  29.  maja  t.  1. 

Za  overovatelja  zapisniku  določi  odbornika  dr.  Detelo  in 
dr.  Tominška. 

Zapisnik  o  149.  odborovi  seji  sta  pregledala  in  potrdila 
odbornika  Dimnik  in  Trstenjak. 

Tajnik  poroča,  da  je  gospa  vdova  po  Janu  Legu  podarila 
Matici  kaseto  s  slovarskimi  beležkami. 

Isti  poroča,  da  je  Matica  9.  t.  m.  pozdravila  v  Ljubljani 
mudečega  se  srbsko-lužiškega  učenjaka  prof.  dr.  Muko. 

Odboru  za  nabavo  spominske  plošče  slovenskemu  slov- 
ničarju  Fr.  Metelku  v  Škocijanu  se  dovoli  K  100' —  prispevka. 

Nadalje  poroča  tajnik  o  zadevah,  tičočih  se  izdaje  letošnjih 
publikacij  in  slovenskega  zemljevida. 

Zgodovinsko  društvo  za  slovenski  Štajer  je  izrazilo  željo, 
da  bi  z  Matico  zamenjavalo  svoja  izdanja.  —  Sprejeto. 


—   H   — 

Tajnikovo  poročilo  o  prošnjah  raznih  društev  in  poedincev 
za  podaritev  knjig  in  tozadevne  zahvale  se  vzamejo  na  znanje. 

Nove  poverjenike  so  dobili:  Senožeče  (sodn.  kancelist 
Novak);  Višnja  gora  (notar  Pleiweis);  Divača  (želez,  uradnik 
Kocijančič);  Jesenice  na  Gorenjskem  (posojiln.  tajnik  Špičar); 
Volosko-Opatija  (sodn.  kancelist  Sever).  Novo  poverjeništvo  se 
je  osnovalo  v  Cirkvenici,  Hrvatsko  Primorje  (poverjenik  učitelj 
Galič).  Snuje  se  novo  poverjeništvo  za  Hrastnik  (Štajerska). 
Polhov  gradeč  in  Razdrto-Hrenovice. 

Za  tekoče  leto  je  poravnalo  društvenino  269  članov,  za 
leto  1908  —  4.  Na  novo  jih  je  pristopilo  10. 

Knjižnici  je  prirastlo  50  časopisov,  zvezkov  in  knjig. 

Poročilo  o  13.  in  19.  t.  m.  izvršeni  reviziji  knjig,  računov 
in  prilog  ter  o  škontraciji  blagajne  se  vzame  na  znanje.  —  Veri- 
ficirani računi  se  dajo  v  tisk. 

Nadaljnja  razprava  o  izdaji  in  tiskanju  letošnjih  knjig  se 
odloži  do  prihodnje  seje. 

Sklene  se,  v  letošnjem  „Zborniku"  priobčiti  življenjepis 
f  Jana  Lega. 


151.  odborova  seja,  v  ponedeljek  dne  13.  maja  1907.  1. 

ob  petili  popoldne. 

Navzočni :  Gg.  Fr.  Leveč  (predsednik) ;  dr.  Fr.  Deteta,  J.  Dimnik,  Fr.  Govekar, 
P.  Grasselli,  dr,  J.  Gruden,  Fr.^  Orožen,  R.  Perušek,  L.  Pintar,  M.  Pleteršnik, 
dr.  L.  Požar,  J.  Smnik,  J.  Šidjic,  dr.  J.  Tomimek,  ing.  J.  Tiirk,  dr.  A. 
Ušeničnik,  Fr.  \Viesthaler  (odborniki) ;  Fr.  Podkrajšek  (tajnik-zapisnikar). 

Skupaj  18. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  naznani,  da  sta  odbornika 
dr.  Ilešič  in  dr.  Šlebinger  opravičila  svojo  odsotnost,  ter  javi, 
da  je  mestni  magistrat  ljubljanski  društvu  prepustil  veliko 
dvorano  v  „ Mestnem  domu"  za  29.  t.  m.  vršeči  se  občni  zbor, 
ki  se  je  objavil  po  novinah  27.,  ozir.  28.  p.  m. 

Za  overovatelja  zapisniku  današnje  seje  določi  odbornika 
J.  Dimnika  in  ing.  J.  Turka. 

Zapisnik  o  150.  odborovi  seji  z  dne  19.  raal.  travna  1. 1.  sta 
pregledala  in  overovila  odbornika  dr.  Detela  in  dr.  J.  Tominšek. 

Tajnik  poroča  o  seji  knjižnega  odseka  z  dne  10.  t.  m. 

Odbor  za  spomenik  slov.  slovničarju  in  pisatelju  Fr. 
Metelku  v  Škocjanu  je  poslal  pismeno  zahvalo  za  prispevek 
100  K. 

Odbornik  dr.  V.  Šmid  se  je  odpovedal  odborništvu. 

Tajnik  poroča  o  došlih  rokopisih. 

Isti  poroča  o  prošnji  dveh  društev  za  podaritev  društvenih 
knjig.  Se  vzame  na  znanje. 


—  9  — 

Novo  poverjeništvo  za  Hrastnik  jo  prevzel  Fr.  Jjobar, 
vakantno  v  ['olliovem  gradcii  -lanko  Oepoii :  poverjeiiišlvo  v 
Karlovcu  prevzame  Jos.  Absac,  ono  v  Zagrebu  prof.  dr.  A.  Bazala. 

Za  tekoče  leto  je  poravnalo  udnino  šele  319  udov.  za 
1.  n>(»8.  štirje.  Na  novo  je  pristopilo  5  udov.  Knjižnici  je 
prirastlo  4i  knjig,  zvezkov  in  časopisov. 

Pri  odkritju  spominske  plošče  pisatelju  in  uiodniku  Lj. 
Tomšiču  na  Vinici  19.  in  20.  t.  m.  bo  zastopal  ,,Slov.  Matico"' 
njen  poverjenik,  dr.  Jos.  Malerič,  okr.  zdravnik  v  Črnomlju. 

Sprejra6  se  določila  glede  izdaje  letošnjih  publikacij. 

Sklene  se,  da  se  za  „Zbornik"',  Prevode  iz  svetovne 
knjižnice,  „Zabavno"  in  ^Hrvatsko"  knjižnio  razpiše  tiskarnam 
natečaj.  V  poštev  pridejo  le  ljubljanske  tiskarne.  Letopis  se  bo 
izdajal,  kakor  do  zdaj,  neizpremenjen  ter  se  tiskal  v  Blasnikovi 
tiskarni. 

Glede  uredništva  poedinim  publikacijam  se  sprejme  predlog : 

Knjigam,  ki  imajo  več  spisov,  ostanejo  redaktorji,  kakor 
doslej.  Knjigam  pa,  ki  imajo  samo  enega  pisatelja,  se  navadno 
ne  določi  poseben  redaktor ;  v  slučaju  potrebe  sklepa  o  tem  odbor. 

Sprejme  se  lista  kandidatov  za  občni  zbor  in  določi 
njega  spored. 

XLin.  redni  občni  zbor,  v  sredo  dne  29.  maja  1907 

ob  šesti  uri  popoldne  v  veliki  dvorani  »Mestnega  doma«. 

Navzočnih  je  40  društvenikov  ;  predseduje  c.  kr.  deželni 
šolski  nadzornik  Fran  Leveč. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  omeni,  da  je  bil  občni 
zbor  javljen  po  novinah  dne  27.,  ozir.  28.  malega  travna,  po- 
zdravi vse  udeležence,  posebno  še  častito  odposlanstvo  „Matice 
Hrvatske",  in  sicer  njenega  podpredsed.,  prot.  Vekoslava  Klaiča, 
in  tajnika,  dr.  Ante  Radiča.  V  svojem  nadaljnjem  govoru  omenja 
literarne  zveze,  ki  obstoji  dve  leti  med  ,.Slovensko"  in  „Matico 
Hrvatsko"  in  ki  je  lani  obrodila  prvi  sad.  Veliko  zanimanje  za 
izdani  publikaciji,  slovensko,  ki  jo  je  izdala  ,,Matica  Hrvatska", 
in  hrvatsko,  ki  jo  je  izdala  „Slov.  Matica,  je  dokaz,  da  ta  lite- 
rarna vez  ni  izšla  iz  kratkega  navdušenja  in  da  bi  bila  le  kratke 
dobe,  ampak  da  ostane  trajna  v  čast  in  srečo  obema  narodoma. 
Govornik  se  zahvali  odposlancema  za  njiju  požrtvovalnost  in 
trud.  da  sta  prišla  k  zborovanju,  predstavi  novega  društvenega 
tajnika  Frana  Podkrajška  in  se  v  prisrčnih  besedah  spominja 
prejšnjega,  magistratnega  svetnika  Evgena  Laha,  ki  je  22  let 
vestno  in  točno  opravljal  svoje  posle  in  jih  moral  pustiti 
zaradi  preobilega  drugega  dela.  Nerad  ga  je  odbor  izpustil  iz 
službe.   Izreče   mu  zahvalo  za  vse,  kar  je  storil  za  ,.Slovensko 


—   10  — 

Matico".  Nadalje  se  '/alivali  vsem  pisateljem,  ki  so  v  preteklem 
letu  sodelovali  pri  društvu,  vsem  ocenjevalcem  rokopisov,  članom 
odsekov,  slovenskemu  časopisju,  občinstvu  in  poverjenikom  ter 
županu  stolnega  mesta  Hribarju,  ki  je  brezplačno  prepustil 
dvorano  za  pričujoče  zborovanje,  imenuje  za  overovatelja  zapis- 
nika gg-.  ravnatelja  Wiestlialerja  in  nadučitelja  Dimnika  ter 
pozove  tajnika,  da  poroča  o  odborovem  in  društvenem  delovanju 
v  dobi  od  1.  vel.  travna  1906.  do  15.  vel.  travna  1907.;  poročilo 
se  glasi  tako-le: 

Slavni  zbor ! 

Poročati  mi  je  o  društvenem  in  odborovem  delovanju  za 
dobo  od  1.  vel.  travna  lanskega  do  15.  vel.  travna  t.  1. 

Lanski,  to  je  XLIL  občni  zbor  se  je  vršil  v  teh  prostorih 
16.  velikega  travna.  Pri  dopolnilnih  volitvah  so  bili  v  odbor 
voljeni  gg.  profesorji  dr.  Jos.  Gruden,  dr.  Janko  Šlebinger  in 
dr.  Jos.  Tominšek. 

Bivšim  odbornikom  gg.  dr.  Ivanu  Janežičii,  Franu  Novaku 
in  Franu  Šukljeju  se  je  izrekla  za  njih  mnogoletno  marljivo 
delovanje  iz  odbora  pismena  zahvala. 

Odborniku  dr.  Jos.  Staretu,  ki  je  bil  15  let  vesten  Matičin 
blagajnik  in  hišni  upravitelj  in  ki  je  radi  bolezni  odložil  ta  svoj 
odgovorni,  težavni  posel,  se  je  istotako  izrekla  pismena  zahvala 
za  njegov  mnogoletni  požrtvovalni  trud. 

Glede  upravništva  je  v  zadnji  upravni  dobi  ostalo  večinoma 
pri  starem.  V  144.  odborovi  seji  dne  1.  rožnika  1.  1.  se  je  z 
vzklikom  volil  dosedanji  predsednik  Fr.  Leveč  vnovič  za  pred- 
sednika ;  istotako  sta  bila  z  vzklikom  izvoljena  dosedanja  pod- 
predsednika Peter  Grasselli  za  prvega  in  Ivan  Sušnik  za  drugega. 

Za  blagajnika  in  hišnega  upravitelja  se  je  izvolil  tedanji 
blagajnik-namestnik,  II.  podpredsednik  Ivan  Sušnik. 

Za  ključarja  sta  se  z  vzklikom  potrdila  odbornika  dr.  Lovro 
Požar  in  dr.  Fran  Zbašnik. 

Po  22  letnem  službovanju  se  je  g.  Evgen  Lah  odpovedal 
tajništvu.  Iz  odbora  se  mu  je  za  njegovo  dolgoletno,  vestno, 
točno  in  marljivo  delovanje  izrekla  prav  topla  zahvala.  Tajništvo 
se  je  podelilo  poročevalcu,  ki  je  obenem  knjižničar  in  poverjenik 
za  Ljubljano.  Svoje  mesto  je  nastopil  z  dnem  1.  sušca  1. 1. 

Gospodarskemu  odseku  sta  se  privzela  za  obolela  člana 
dr.  Jos.  Stareta  in  Iv.  Vilharja  še  odbornika  Andrej  Senekovič 
in  ing.  Jakob  Turk  ;  književnemu  mesto  izstopivših  odbornikov 
dr.  Ivana  Janežiča  in  Fr.  Novaka  novi  odborniki  dr.  Josip  Gruden, 
dr.  Janko  Šlebinger'in  dr.  Josip  Tominšek;  odseku  za  nabiranje 
krajepisnih  imen  namesto  predsednika  dr.  Jos.  Tominšek;  folklor- 
skemu  odseku  se  je  privzel  še  odbornik  dr.  Janko  Šlebinger  in 
končno  v  odsek  za  izdajo  slov.  zemljevida  gg.  profesorja  dr.  Dra- 
gotin  Lončar  in  dr.  Jakob  Žmavc  in  letos  še  prof.  Robert  Kenda. 


—  11  — 

Odbor  je  imel  v  z;ulnii  upiavni  dolji  8  sej.  vršečih  se 
1.  rožuika,  17.  vinotoka,  21.  listopada,  21.  griulna  laiLskega  ter 
26.  prosinca,  13.  sušca.  19.  malega  in  13.  vel.  travna  t.  1.  — 
Knjižni  odsek  je  zboroval  petkrat,  namreč :  30.  vel.  travna. 
26.  kimavca,  19.  grudna  lanskega  ter  7.  sušca  in  10.  vel. 
travna  t.  1.;  gospodarski  odsek  dvakrat,  in  to  2'^.  nial.  travna 
in  6.  rožnika  1.  1. 

Odsek  za  tehniški  slovar  je  imel  v  prošli  dobi 
13.  rožnika  1.  1.  sejo.  Za  ekscerpiranje  si  je  nal)avil  Deinhardtov 
tehniški  slovar.  Akaderaična  slov.  tehniška  društva  v  Pragi,  na 
Dunaju  in  v  Gradcu  so  se  naprosila,  da  prevzemi  ekscerpiranje 
cenovnikov  ter  deželnih  in  državnih  zakonov.  Razne  trgovske 
tvrdke  so  se  naprosile,  da  pošljejo  za  ekscerpiranje  svoje  cenov- 
nike ;  odzvali  sta  se  pa  samo  dve,  Majdič  v  (.'elju  in  Schneider 
&  Verovšek  v  J^jubljani.  —  Marljivo  se  ekscerpira  tudi  W()lt- 
Pleteršnikov  slovar. 

Kraje  pisni  odsek,  ki  se  mu  je  privzel  še  profesor 
dr.  Žmavc,  je  imel  svoje  seje  7.  listopada  in  10.  grudna  lanskega 
in  1.  sušca  t.  1.  Nabavil  si  je  vnovič  1500  izvodov  pozivov  in 
vzorcev  za  nabiranje  krajepisnih  imen  ter  naprosil  „Slov.  pla- 
ninsko društvo"  in  ,,Ui-iteljsko  društvo"  kakor  tudi  razne  rodo- 
ljube, da  bi  nabirali,  ozir.  agitirali  za  nabiranje  krajepisnih  imen. 
Gg.  slovenski  profesorji  so  se  naprosili,  naj  v  tem  oziru  vplivajo 
tudi  na  dijake. 

Folklorski  odsek  je  zboroval  30.  vel.  travna,  30.  mal. 
srpana  in  27.  kimavca  1.  1.  —  Odsek  za  izdajo  slov.  zemljevida 
je  imel  svoje  seje  štirikrat  in  sicer  30.  vinotoka,  14.  listopada  in 
7.  grudna  lanskega  ter  9.  prosinca  tekoč.  1.  ,.Genera]ni  zemljevid 
slovenskih  pokrajin"  izide  na  osmih  listih  v  merilu  1  :  200.000. 
—  G.  državni  poslanec  Pogačnik  je  na  odborovo  prošnjo  lju- 
beznivo posredoval  pri  osrednjih  oblastvih  na  Dunaju  ter 
izposloval,  da  se  bo  tiskal  zemljevid  v  c.  in  kr.  vojaško-geograf- 
skem  zavodu.  Za  to  veliko  uslugo  se  je  g.  drž.  poslancu  iz 
odbora  izrekla  pismena  zahvala.  —  Imenovani  zavod  je  nedavno 
poslal  ,.Matici"  po  eden  črn  in  po  dvoje  modrih  odtiskov  vseh 
osmih  listov  zemljevidovih  za  prevod  nomenklature.  To  delo 
se  sedaj  prav  marljivo  izvršuje. 

Tudi  agitacijski  in  reklamski  odsek  sta  se  sešla 
nekolikokrat  ter  ukrepala,  kako  pridobiti  novih  udov. 

Lansko  leto  je  izdala  ,.Matica"  osraero  knjig  v  obsegu 
83  tiskanih  pol,  in  sicer :  Letopis  za  1.  1906.;  VIII.  zvezek 
,.Zbornika";  10.  snopič  ,,Slovenskih  narodnih  pesmi";  Vošnja- 
kove  ,.Spomine",  II.  del;  tretji  zvezek  ,.Prevodov  iz  svetovne 
književnosti";  18.  zvezek  „Zabavne  knjižnice";  13.  zvezek 
,.Knezove  knjižnice"  in  1.  zvezek  „Hrvatske  knjižnice".  Tiskalo 
se  je  3600  garnitur  po  osem  knjig,  kar  da  28.800  izvodov. 


—    12  — 

Izmed  izdanih  knjig-  mi  je  še  posebej  omeniti  ,.Hrvatske 
knjižnice",  ki  jo  je  pričela  izdajati  „Matica"  pod  uredništvom 
odbornika  dr.  Ilešiča  kot  povračilo  za  ..Slovensko  knjižnico", 
s  katere  izdajo  je  istotako  lani  pričela   „Matica  Hrvatska". 

Občinstvo  je  sprejelo  knjige  z  ugodno  kritiko,  —  dokaz, 
da  so  ugajale. 

Dasi  pa  se  je,  kakor  rečeno,  lani  tiskalo  3600  garnitur 
društvenih  publikacij,  so  nam  do  kunca  raal.  travna  že  popol- 
noma pošle.  Le  par  posameznih  eksemplarjev  je  še  v  zalogi. 
Ko  so  bile  knjige  že  dutiskane  in  broširane,  oziroma  pod 
konec  svečana  t.  1.  razposlane,  so  se  jeli  oglašati  novi  udje, 
ki  se  jim  je  postreglo,  dokler  je  bilo  zaloge.  Novim  udom 
se  mora  odgovarjati  negativno.  —  Da  ,.Matica"  v  bodoče  ne 
zaide  v  enako  nepriliko,  usojal  bi  se  opozarjati  tako  gg.  pover- 
jenike kakor  ude  ter  jih  prositi,  da  vplačajo  oziroma  dopošljejo 
udnino,  kakor  določa  §  3,  alin.  II.  društvenih  pravil,  pravo- 
časno, t.  j.,  v  prvi  polovici  leta.  L3  na  ta  način  je  „Matičinemu" 
odboru  mogoče,  točno  določiti  število  knjig,  ki   se  ima   tiskati. 

Knjižni  dar  „Slovenske  Matice"  za   1.  1907.  je  naslednji : 

1.  Zbornik;  2.  4.  snopič  „Prevodov  iz  svetovne  književ- 
nosti" (Gorski  venec  v  Peruškovem  prevodu  s  komentarjem) ; 
3.  14.  zvezek  ..Knezove  knjižnice";  4.  11.  snopič  „Slov.  narod' 
nih  pesmi"  ;  5.  19.  zvezek  ,,Zabavne  knjižnice"  ;  6.  II.  zvezek 
„Hrvatske  knjižnice";  7.  Letopis  in  8.  Ferdinand  Seidlnove 
monografije  „Kamniške  ali  Savinske  planine"  I.  del.  Na  zadnje 
imenovana  knjiga  izide  ilustrirana.  Strokovnjaki  so  se  izrekli 
o  njej  kaj  laskavo,  trdeč,  da  je  po  vsebini  in  obliki  taka.  da 
bo  ,,Matici"  služila  v  čast.  V  strokovnem  prirodopisnem  oziru 
stoji  spis  na  višku,  v  turistovskem  priča,  kako  pozorno  je 
pisatelj  tudi  sam  prepotoval  opisane  kraje.  Knjiga  je  pisana 
poljudno,  živahno,  mestoma  naravnost  poetično,  a  vendar  nikjer 
vsiljivo. 

„Matica"  je  v  knjižni  zvezi  s  43  društvi.  Letos  je  sklenila 
zvezo  z  ..Zgodovinskim  društvom  za  slov.  Štajer",  s  katerim 
bo  zamenjavala  svoje  publikacije. 

Knjižnica  se  je  lani  pomnožila  za  331  knjig,  zvezkov 
iu  časopisov.  Teh  je  bilo  35  podarjenih  in  296  zamenjanih.  Po 
jeziku  je  bilo  119  čeških,  84  ruskih,  33  srbskih,  31  slovenskih, 
26  hrvatskih,  15  nemških,  8  poljskih,  6  bolgarskih,  4  latinske, 
3  luž.-srbske,  po  ena  slovaška  in  francoska. 

Iz  stare  knjižne  zaloge  se  je  lani  prodalo  1512  izvodov 
knjig  ter  se  iztržilo  zanje  64991  K,  podarilo  pa  raznim  društvom, 
dijakom  in  posameznikom  2597  knjig,  torej  skupno  4109  izvodov. 
Poleg  tega  se  je  iz  stare  zaloge  „ Knezove  knjižnice"  razpečalo 
Š3  za  7  j-85  K  knjig,  a  mnogo  se  jih  tudi  podarilo.  —  Zanimivo 
je  dejstvo,  da  je  največ  podarjenih  knjig  ronialo  na  mejo  slo- 
venskega domovja,  sploh  na  Koroško   in    na  Štajersko,  kjer  so 


—   Li- 
se nanovo  osnovala  bralna  in  enaka  društva,  radosten  znak,  da 
se  je  i  tam  preprosto  ljudstvo   jelo  zavedati    svoje    narodnosti, 
kei'  tako  marno  sega  jio  slovenskem  čtivu  ! 

Računsko  poročilo  je  gg.  zborovalceni  tu  tiskano  na 
ogled.  G.  blagajnik  na  zahtevo  rad  pojasni  točke.  Zato  se  v 
svojem  poročilu  oiiiejini  le  na  važnejše  stvari.  —  Računski 
zaključek  sklepa  s  prebitkom  K  43r75.  —  Izdalo  se  je  K  l!)83iB 
več,  nego  bi  se  bilo  smelo.  Vzroki  so  :  Visoki  davki,  pristojbinski 
naraestek  od  premakljivega  premoženja,  za  25  »/o  višje  tiskarske 
cene,  podraženje  papirja  ter  vezava  in  tisk  večjega  števila 
knjig  nego  lani. 

Društveno  premoženje  se  je  vsled  navedenih  vzrokov, 
nadalje  radi  kurznih  diferenc,  107o  odbitka  pri  inventarju  in 
knjižni  zalogi  skrčilo  za  K  1502'43.  V  pnštev  pride  še  tudi 
dejstvo,  da  naši  naročniki  in  hrvatski  udje  plačujejo  le  polovico 
navadne  udnine. 

Odbor  se  nadeja,  da  piidobirao  pri  udih.  toda  dragi  tisk  in 
dragi  papir,  nabava  nujno  potrebnega  inventarja  in  popravki 
pri  društveni  hiši  nam  bodo  zopet  vzeli  mnogo. 

Sklad  za  dr.  E.  H.  Gostov  spomenik  je  narastel 
na  K  489244.  Letos  doseže  vsoto  K  5000* —  in  se  potem  po 
odborovera  sklepu  vsakoletne  obresti  razpišejo  za  nagrado 
domačim  umetnikom  itd. 

Bleiweisov  sklad  je  narastel  lani  na  K  9803'60, 
Jurčič-Torašičeva  ustanova  za  literarne  namene 
na  K  903449  in  Knezova  na  K  6673602. 

13.  in  19.  mal.  travna  t.  1.  so  gg.  revizorji  Bradaška, 
Kruleč  in  Pogačnik  pregledali  račune  s  prilogami  vred  ter  jih 
našli  v  popolnem  redu.  Obenem  se  je  vršila  škontracija  blagajne, 
ki  je  istotako  v  popolnem  redu.  Imenovanim  gg.  bodi  za  njih 
prijazni  trud  tudi  še  s  tega  mesta  izrečena  najtoplejša  zahvala. 

Za  lansko  leto  je  društvu  vplačalo  udnino  3273  udov, 
torej  za  293  več  od  prejšnjega  leta.  Ustanovnika  sta  pristopila 
samo  dva  ter  vplačala  eden  celo,  drugi  V5  ustanovnine. 

Matica  je  štela  konec  prošlega  leta  3461  udov  in  to: 
a)  6  častnih,  b)  208  ustanovnikov,  c)  3121  letnikov  in  d)  126 
naročnikov. 

Poverjeništev  šteje  dosihdob  181.  V  zadnji  upravni  dobi 
so  dobili  nove  poverjenike:  Šmarje  pri  Ljubljani,  Zagreb,  Praga, 
Senožeče,  (s  tem  poverjeništvom  se  je  spojilo  poverjeništvo  za 
Hrenovice-Razdrto),  Višnja  gora,  Divača,  Jesenice  na  Gorenjskem, 
Volosko-Opatija,  Polhov  Gradec,  Ljubljana  in  Karlovec  —  Nova 
poverjeništva  so  se  osnovala  za  Krk,  Zader,  Požego,  Šljivoševce, 
Kutjevo,  Virje,  Vukovar,  Djakovo,  Buzet,  Sv.  Trojico  v  Halozah, 
Vinkovce,  Cirkvenico  v  Hrv.  Primorju  in  Hrastnik. 


—   14  — 

Deželna  vlada  je  z  odlokom  z  dne  30.  vinotoka  1.  1. 
št.  lO.OOfi  iavila  „Matici",  da  ji  je  visoko  c.  kr.  ministrstvo  za 
bogočastje  in  nauk  vnovič  dovolilo  letno  subvencijo  za  obdobje 
1907./09.  v  znesku  letnih  K  1000-—. 

Glede  društvene  kronike  mi  je  čast  poročati  še:  Na  lanskem 
občnem  zboru  se  je  izvolil  pesnik  in  pisatelj,  prot  J  o  s.  Stritar 
za  častnega  uda.  Od  jubilarja  je  prejela  „Matica"  pismeno 
zahvalo.  —  Ob  tukajšnji  slavnosti  dne  19.  in  20.  vel.  travna  1.  1. 
se  je  slavljencu  poklonila  deputacija  „Slov.  Matice".  Društvo  je 
bilo  jako  dostojno  zastopano  pri  slavnostni  akademiji,  kjer  je  od- 
bornik dr.  Jos.  Tominšek  govoril  slavnostni  govor,  in  pri  banketu. 

Dne  4.  mal.  srpana  p.  1.  je  praznoval  predsednik  Leveč  svojo 
60  letnico.  Tem  povodom  se  mu  je  poklonila  odborova  deputacija, 
(gg.  Grasselli,  Sušni  k,  dr.  Požar,  Šubic  in  Wiesthaler)  ter  mu 
iskreno  čestitala. 

Pri  Vilharjevi  slavnosti  v  Postojni  dne  12.  vel.  srpana  je 
bila  „Matica"  zastopana  po  svojih  odbornikih  dr.  Jos.  Tominšku 
in  Ant.  Trstenjaku  ter  po  poverjeniku  županu  Piklu,  ki  so 
položili  v  društvenem  imenu  venec  na  spomenik. 

Dne  17.  kimavca  je  umrl  v  Zižkovu  pri  Pragi  Matičin 
častni  član  Jan.  Lego.  Matica  je  na  svoji  hiši  razobesila 
črno  zastavo,  položila  na  pokojnikovo  krsto  venec,  izrazila  vdovi 
sožalje  ter  prejela  od  nje  zahvalo.  Pri  pogrebu  sta  jo  zastopala 
gg.  dr.  Žmavc  in  Jekovec. 

K  slavnosti  100  letnice  rojstva  in  50  letnice  smrti  knji- 
ževnika in  dramatika  J.  Popoviča  dne  29.  kimavca  v  Vršcu  je 
Matica  slaviteljem  čestitala  brzojavno. 

Dne  8.  vinotoka  je  praznoval  notar  L.  Svetec  80  letnico 
svojega  rojstva.  Svojemu  ustanovniku,  odborniku  in  poverjeniku 
je  Matica  ob  jubileju  pismeno  čestitala  in  prejela  od  slavljenca 
pismeno  zahvalo. 

Ob  slavnosti  200  letnice  stavbene  šole  in  100  letnice  češke 
tehnike  v  Pragi  dne  9.  listopada  se  je  slaviteljem  poslal  brzo- 
javni pozdrav.  —  Rektorat  češke  tehnike  je  v  zahvalo  poslal 
Matici  slavnostno  knjigo,  izdano  v  spomin  tega  slavlja. 

Ob  smrti  pesnika  S.  Gregorčiča,  dne  24.  listopada  1.  1. 
v  Gorici,  je  društvo  razgrnilo  črno  zastavo,  položilo  na  krsto 
venec  s  trakovi,  bilo  pri  pogrebu  zastopano  po  odborniku 
dr.  Gregorčiču  in  članu  A.  Gabrščku  ter  pismeno  izrazilo  sožalje 
sorodstvu.  Ob  tej  žalostni  priliki  je  prejela  Matica  od  svojega 
častnega  člana  Šandorja  pl.  Gjalskega  iz  Zagreba  in  od  društva 
„Ilirija*'  iz  Prage  brzojavni  kondolenci.  Društvo  počasti  spomin 
velikega  dičnega  pesnika,  ki  je  bil  16  let  Matičin  odbornik 
(1882 — 189S)  in  nekaj  let  tudi  poverjenik,  s  primernim  sestavkom 
v  „Zborniku". 

Dn6  16.  grudna  p.  1.  je  imela  „Matica  Hrvatska"  v  Zagrebu 
svoj  občni  zbor.  O  tem  svojem  zborovanju  je  brzojavno  obvestila 


—    lo 

našo  Matico,  ki  sta  jo  na  zboru  zastopala  odbornika  dr.  Ilešič 
in  Trstenjak.  Naša  poslanca  sta  bila  navdušeno  pozdravljena 
in  je  prišel  z  zbora  Alatičinemu  predsedniku  brzojavni  pozdrav. 

Dne  13.  t.  m.  je  umrl  tu  v  Ljubljani  slov.  pisatelj,  uniirov- 
Ijeni  kralj,  profesor  in  realčni  ravnatelj  .los.  Stare.  V  znak 
sožalja  je  razvesila  Matica  raz  svojo  hišo  črno  zastavo.  Pokoj- 
nikovega pogreba  se  je  udeležilo  lepo  število  odbornikov  in  tajnik. 

Dn6  20.  t.  m.  je  društvo  „Brača  hrv.  zmaja"  f  pisatelju 
in  uredniku  Ljud.  Tomšiču  na  njegovi  rojstveni  hiši  na  Vinici 
odkrilo  spominsko  ploščo.  Slov.  Matico  je  na  tej  slavnosti  za- 
stopal njen  črnomaljski  poverjenik,  okrajni  zdravnik,  dr.  .los. 
Malerič.  K  nabavi  spominske  plošče  slov.  pisatelju  in  slovničarju 
Fr.  Metelku  v  Škocijanu  je  Matica  prispela  s  100  K. 

Matica  je  tudi  o  drugih  prilikah  dostojno  vršila  svojo 
dolžnost.  Dne  9.  mal.  travna  t.  I.  je  pozdravila  v  Ljubljani  se 
mudečega  lužiško-srbskega  učenjaka  in  rodoljuba  prot.  dr.  Muko 
ter  mu  je  priredila  prijateljski  večer.  Ob  smrti  banskega  svetnika 
Jos.  Evg.  Toniiča  (f  dne  13.  mal.  srpana  p.  1.)  je  izrekla 
posestrimi  svoji.  ,.Matici  Hrvatski",  katere  častni  član  je  bil 
pokojnik,  svoje  sožalje  pismeno.  Odlična  svoja  ustanovuika, 
Fr.  Pfeiferja,  c.  kr.  rač.  nadsvetnika  v  p.  in  viteza  Fr.-J.-r, 
umrlega  dne  29.  grudna  1.  1.,  in  slov.  pisatelja  Andr.  Zamejca, 
stolnega  dekana  in  kanonika,  ki  je  umrl  dne  1.  prosinca  t.  1., 
je  Matica  spremila  do  gomile. 

Društvu  je  neizprosna  smrt  vzela  tudi  večje  število  dru- 
štvenikov,  tako  ustanovnikov.  kakor  letnikov,  poverjenikov  ali 
sotrudnikov.  Blag  bodi  vsem  spomin ! 

Omeniti  mi  je  končno  še,  da  sta  ]\[atici,  hrvatska  in  slo- 
venska, glede  društvenih  publikacij  sklenili  reciprociteto,  vsled 
katere  dobivajo  zdaj  Hrvatje  naša  izdanja  za  polovico  letnine 
in  Slovenci  istotako  izdanja  Matice  Hrvatske. 

Prosim  še,  da  slavni  občni  zbor  moje  poročilo  blagohotno 
vzame  na  znanje. 

Poročilo  se  odobri  brez  ugovora. 

152.  odborova  seja,  v  petek  dne  14.  junija  1907.  1. 

ob  pol  šestih  popoldne. 

Navzočni:  Gg.  Fr.  Leveč  (predsednik);  dr.  Fr.  Detela,  J.  Dimnik,  dr.  J.  Gruden, 
A.  Kdblar,  J.  Kostanjevec,  dr.  Drag.  Lončar,  Fr.  Milčinski,  R.  Perjisek, 
L.  Pintar,  M.  Pleteršnik,  dr.  L.  Požar,  Ferd.  Seidl,  A.  Senekovič,  J.  Šuhic, 
dr.  J.  Tomimek,  A.  Trstenjak,  ing.  J.  Turk,  dr.  A.  Ušeničnik,  F.  Wiesthaler 
in  V.  Zupančič  {odborniki);  Fr.  Podkrajšek  (tajnik-zapisnikar). 

Skupaj:  22. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočne,  zlasti 
še  nova  odbornika,  prof.  dr.  Lončarja  in  prof.  Seidlna,  proseč  ju 
krepkega    sodelovanja,     ter    naznani,    da    so    opravičili    svojo 


—   16   — 

odsotnost  gg.  odborniki :  dr.  Ilešič,  Macher,  Orožen.  Sušnik  in 
dr.  Šlebinger. 

Za  overovatelja  zapisniku  današnje  seje  določi  gg.  prof. 
Peruška  in  Zupančiča. 

Zapisnik  o  152.  odborovi  seji  z  dne  13.  vel.  travna  t.  1. 
sta  pregledala  in  overovila  odbornika  gg.  Dimnik  in  ing.  Turk. 

Tajnik  poroča  o  seji  knjižnega  odseka,  ki  se  je  vršila 
dne  10.  t.  ra. 

Isti  poroča  o  izidu  letošnjih  dopolnilnih  volitev. 

Na  občnem  zboru  z  vzklikom  za  častnega  uda  izvoljeni  mnogo- 
letni odbornik  in  poverjenik,  g.  Luka  Svetec,  c.  kr.  notar  v  Litiji, 
je  bil  brzojavno  obveščen  o  tej  izvolitvi  ter  seje  pismeno  zahvalil. 

Občni  zbor  je  telegrafično  pozdravila  „Mačica  srbska  v 
Budišinu". 

Delegatoma  „Matice  Hrvatske"  na  občnem  zboru,  gg.  pod- 
predsedniku prof.  Vekoslavu  Klaiču  in  tajniku  dr.  Ante  Radiču 
je  naša  „Matica"  v  zvezi  z  „Akademijo"  in  „Glasbeno  Matico" 
v  „Unionu"  priredila  prijateljski  večer ;  predsedniku,  g.  prof. 
Gjuru  Arnoldu,  se  je  poslal  v  Zagreb  brzojavni  pozdrav. 

Pri  volitvi  v  upravništvo  za  upravno  dobo  1907/08  se  z 
vzklikom  vnovič  voli  dosedanji  predsednik,  g.  deželni  šolski 
nadzornik  Fr.  Leveč.  Volitev  prvega  in  drugega  podpred- 
sednika se  vrši  z  listki.  Za  skrutinatorja  imenuje  predsednik 
odbornika  dr.  Lončarja  in  dr.  J.  Tominška.  —  Za  prvega 
podpredsednika  se  izvoli  dosedanji  L  podpredsednik,  g.  Peter 
Grasselli,  g.  Ivan  Sušnik  za  drugega. 

Per  acclamationem  se  izvolijo  : 

Za  blagajnika:  odbornik,  c.  kr.  vladni  svetnik  dr.  Fr. 
Detela;  za  ključarja:  dr.  Lovro  Požar  in  dr.  Fr.  Zbašnik ; 
za  hišnega   upravitelja:    II.  podpredsednik  Ivan  Sušnik. 

Sklene  se,  da  ostani  število  udov  knjižnega  odseka 
dosedanje. 

V  knjižni  odsek  se  pritegnejo  mesto  izstopivših 
odbornikov,  gg.  Fr.  Hubada,  Fr.  Milčinskega,  Andr.  Senekoviča 
in  dr.  V.  Šmida  gg.  odborniki :  dr.  Fr.  Detela,  dr.Dragotin  Lončar, 
Ivan  Macher  in  Ferd.  Seidl. 

V  gospodarski  odsek  se  volita  mesto  izstopivšega 
dr.  Jos.Staretain  flv.  Vilharja  gg.  dr.  Fr.  Detela  in  Fr.  Milčinski. 

Zemljevidnemu  odseku  se  pritegne  še  g.  prof.  M. 
Pleteršnik  in  krajepisnemu  odbornik  g.  L.  Pintar. 

Pri  folklorskem  in  tehniškem  odseku  ostane  vse  pri 
starem. 

Sklene  se,  da  pri  manifestaciji  za  slovensko  vseučilišče 
dne  27.  junija  v  Ljubljani  govori  v  imenu  Matice  odbornik 
g.  dr.  Ilešič. 


—    17   — 

Tajnik  poroča  o  prošnjah  štirih  društev  za  podaritev 
društvenih  knjig.  Prošnjam  se  je  ugodilo.  Poverjeništvo  za 
Št.  Peter  na  Krasu  je  prevzel  Ferdo  Spilar,  za  Adraont  o.  Ivan 
Pavec,  za  Makole-Poličane  župnik  Alojzij  Cilenšek.  —  Za  vsled 
smrti  izpraznjeno  poverjeniško  rae.sto  v  Slov.  Bistrici  tekO  še 
pogajanja. 

Za  1. 1.  je  poravnalo  udnino  748  udov,  za  1.  1908  pa  4.  — 
Na  novo  je  pristopilo  32  udov.  Knjižnici  je  prirastlo  42  knjig, 
zvezkov  in  časopisov. 

Pri  odkritju  spominske  plošče  pokojnemu  pisatelju  in 
uredniku  Ljudevitu  Tomšiču  na  Vinici  dne  20.  vel.  travna  t.  1. 
—  slavnost  je  priredilo  društvo  ,.Hrvatskega  Zmaja"  iz  Za- 
greba —  je  zastopal  Matico  črnomaljski  poverjenik,  dr.  Jos. 
Malnerič. 

13.  vel.  travna  t.  1.  je  umrl  tu  v  Ljubljani  slov.  pisatelj 
Josip  Stare,  umirovljeni  kr.  realčni  profesor  in  ravnatelj. 
V  znak  sožalja  je  Matica  raz  svojo  hišo  razobesila  črno  zastavo 
in  se  udeležila  pokojnikovega  pogreba. 

O  priliki  smrti  vseučiliščnega  profesorja  dr.  Jana  Gebauer-ja 
(-J-  25.  aprila  t.  1.  v  Pragi)  in  vseučiliščnega  profesorja  dr.  juris 
Bohuslava  svobodnega  pana  Riegerja  (f  v  Karlštejni  dne 
30.  maja  t.  1.)  je  Matica  telegrafično,  odnosno  pismeno  kondo- 
lirala  ki-,  češki  Společnosti  nauk  v  Pragi. 

Mestnemu  magistratu  ljubljanskemu,  ki  je  za  glavni  zbor 
brezplačno  prepustil  veliko  dvorano  v  „Mestnem  domu",  se  je 
poslala  pismena  zahvala. 

Nasvetovalo  se  je,  da  se  za  Zagreb  osnuj  še  drugo  mesto 
poverjenika.  Tajnik  je  prosil  g.  prof.  Alberta  Bazalo,  da  nominira 
kakega  primernega  gospoda. 

Tajnik  poroča,  da  se  je  9.  junija  t.  1.  preselil  v  večnost 
bivši  Matičin  odbornik,  Ivan  Vilhar.  Pokojnik  je  pristopil 
društvu  kot  ustanovnik  že  1.  1864.  Bil  mu  je  15  let  marljiv 
blagajnik  in  hišni  upravitelj  ter  dolgo  vrsto  let  odbornik.  Ob 
ti  žalostni  priliki  je  Matica  raz  hišo  razgrnila  črno  zastavo, 
izdala  v  „Narodu"  in  „Slovencu"  lasten  parte.  položila  na  krsto 
venec  s  trakovi  in  napisom  ter  kondolirala  pokojnikovi  gospe 
vdovi  in  se  udeležila  pogreba.  Društvo  je  prejelo  zahvalo 
gospe  vdove. 

Poročilo  o  rokopisih  se  vzame  na  znanje ;  istotako  ono 
o  nabavi  klišejev  za  platnice  publikacij. 

Nadalje  poroča  isti  o  došlih  ofertih  tiskaren  za  tisk 
letošnjih  knjig.  Določijo  se  tiskarne,  katerim  je   poveriti   delo. 

Konec  seje  ob  Y2  8.  uri  zvečer. 

2 


—   18    - 
153.  odborova  seja  v  sredo  dne  25.  septembra  1907.  1. 

ob  petih  popoldne. 

Navzočni:  Gg.  P.  Grasselli  (kot  predsedatelj) ;  A.  Bar  tel,  dr.  Fr.  Detela, 
J.  Dimnik,  Fr.  Finžgar,  Fr.  Govekar,  dr.  J.  Gruden,  dr.  Fr.  Uešič, 
A.  Koblar,  J.  Kostanjevec,  Fr.  Milčinski,  dr.  M.  Opeka,  Fr.  Orožen, 
R.  Perušek,  L.  Pintar,  dr.  L.  Požar,  A.  Senekovič,  J.  Stišnik,  J.  Šubic, 
dr.  J.  Tavčar,  dr.  J.  Tominšek,  A.  Trstenjak,  ing.  chem.  J.  Turk,  dr.  A. 
Ušeničnik,  Fr.  IViesthaler,  dr.  Fr.  Zbašnik  in  V.  Zupančič  (odborniki); 
Fr.  Podkrajšek  (tajnik-zapisnikar).  Skupaj  28. 

Predsedatelj  proglasi  sklepčnost,  pozdravi  navzočue  in 
javi,  da  so  odborniki  gg.  Gangl,  dr.  Kos  in  PleterŠnik  opravičili 
svojo  odsotnost. 

Za  overovatelja  zapisnika  današnje  seje  določi  gg.  odbor- 
nika Finžgarja  in  ing.  chem.  Turka. 

Predsednik  prečita  pismo  dosedanjega  društvenega 
predsednika,  g.  c.  kr.  deželnega  šolskega  nazdzornika  Fr.  Levca, 
dd.  Ljubljana,  17.  julija  t.  1.,  v  katerem  javi,  da  je  s  tem  dnem 
odložil  mesto  društvenega  predsednika  in  obenem  izstopil  iz 
društvenega  odbora.  Zato  treba  volitve  predsednika. 

Predsednik  odredi  volitev  po  listkih  in  imenuje  za 
skrutinatorja  odbornika  gg.  ravnatelja  Senekoviča  in  dr.  Požarja. 

Vseh  odbornikov  s  predsedateljem  vred  je  navzočih  27. 
Štirje  odborniki  izjavijo,  da  se  ne  udeleže  volitve. 

Oddanih  je  bilo  22  glasov.  Teh  je  dobil  g.  dr.  Ilešič  17, 
g.  Perušek  1  glas ;    4  glasovnice  so  bile  oddane  prazne. 

Predsednik  javi  skrutinij  in  konštatira,  da  je  voljen 
odbornik,  c.  kr.  učiteljiščni  profesor,  gospod  dr.  Fran  Ilešič 
predsednikom  za  tekočo  dobo,  na  kar  mu  čestita  in  ga 
pozove,  da  prevzame  predsedništvo. 

Novi  predsednik  zavzame  predsedniško  mesto,  se 
zahvali  za  izkazano  mu  zaupanje  ter  prosi,  da  ga  gg.  odborniki 
krepko  podpirajo  pri  delovanju  v  prospeh  ,.Matice". 

I.  društveni  podpredsednik  g.  Grasselli  predlaga,  da  se 
odstopivšemu  predsedniku,  g.  dež.  šolskemu  nadzorniku  Fran- 
čišku Levcu  za  njegovo  25  letno  požrtvovalno  delovanje  v 
korist  društva  izreče  pismena  zahvala.  (Soglasno  sprejeto.) 

Zapisnik  o  152.  odborovi  seji  z  dne  14.  junija  t.  1.  sta 
pregledala  in  overovila  gg.  odbornika  prof.  Perušek  in 
Zupančič. 

Predsednik  prosi  odbornika  g.  dr.  Ivana  Tavčarja, 
da  referira  o  zadevi  Knez — prof.  Jesenko  -  Matica. 

Prof.  Jesenko  zahteva  izročitev  ene  tretjine  delnic  Nar. 
tiskarne,  ki  jih  je  doslej  uživala  Matica,  in  povračilo,  oziroma 
valuto  realiziranih  kuponov  od  1891.  1.  počenši  do  vštetega 
1905.1.  od  12V3  deležev  v  iznosu  K  1110—. 


—  19  — 

Po  daljši  debati,  ki  se  je  udeležb  gg.  Milčinski, 
dr.  Uše  nični  k.  Sušni  k  in  dr.  De  tel  a,  se  sklene,  da  se 
vseh  'M  akcij  izroči  g.  dr.  Tavčarju  v  svrho,  da  jih  vroči 
gg.  legatarjeni,  odkloni  pa  se  povračitev  realiziranih  obresti. 

Tajnik  poroča,  da  je  visoka  c.  kr.  deželna  vlada  z 
dopisom  dd.  8.  avgusta  t.  1.  št.  13.277  nakazala  od  visokega 
€.  kr.  ministerstva  za  uk  in  bogočastje  z  odlokom  z  dn('; 
24.  aprila  1906.  št.  Il.(i31  zagotovljeno  letno  podporo  v  iznosu 
K  1000—. 

Poziv  na  nabiratelje  krajepisnih  imen  po  slovenskem 
časopisju,  naj  pošljejo  svoje  zbirke,  je  imel  neznaten  uspeh. 

Tajnik  poroča  nadalje  o  pogodbah,  ki  so  se  sklenile  z 
ljubljanskimi  tiskarnami  in  tiskarno  A.  Gabršček  v  Gorici  glede 
tiska  društvenih  publikacij,  nadalje  o  pogodbi  s  tovarnarjem 
g.  Ivanom  Bonačem  glede  vezave  in  ekspedicije  knjig. 

Tajnik  poroča  o  došlih  in  pregledanih  rokopisih.  —  Določi 
se,  katere  je  oddati  v  tiskarno    in    katere  vrniti  pošiljateljem. 

Predsednik  stavi  predlog,  da  se  za  hrvatske  društve- 
nike  še  letos  izdaj  slo  vensk  o-hrvatski  slovarček,  ki  ga  je 
sestavil  g.  profesor  Koprinski  in  ki  sta  ga  aprobirala  in  raz- 
širila on  in  odbornik  g.  prof.  Perušek.  (Sprejeto.) 

„Narodni  knjigarni"  v  Ljubljani  in  „Slavenski  knjižari"' 
v  Trstu  se  poveri  komisijonelna  prodaja  društvenih  publikacij. 

Prošnji  dveh  ljubljanskih  knjigovezcev  za  vezavo  društ- 
venih knjig  se  odklonita. 

„Društvu  slovenskih  profesorjev"  se  prepusti  druga  društ- 
vena soba  v  uporabo. 

Za  tekoče  leto  je  poravnalo  udnino  1326  in  za  1.  1908. 
10  udov.  Od  zadnje  odborove  seje  je  na  novo  ali  vnovič  pri- 
stopilo društvu  121  udov.  Knjižnici  je  prirastlo  162  knjig, 
zvezkov  in  časopisov. 

154.  odborova  seja  v  torek,  dne  5.  novembra  1907 

ob  peti  uri  popoldne. 

Navzočni:  Gg.  dr.  Fr.  Ilešič  (predsednik);  A.  Bartel,  dr.  Fr.  Detela, 
Fr.  Finžgar,  dr.  Jos.  Gruden,  Ant.  Kohlar,  Iv.  Macher,  Fr.  Milčinski, 
Fr.  Orožen,  R.  Perušek,  L.  Pintar,  M.  Pleteršnik,  A.  Senekovič,  J.  Šuhic, 
dr.  Iv.  Tavčar,  dr.  J.  Tomin.šek,  A.  Trstenjak,  ing.  chem.  J.  Turk, 
dr.  A.  Ušeničnik,  Fr.  IViesthaler  in  V.  Zupančič  (odborniki);  Fr.  Podkrajšek 
(tajnik-zapis nikar) .  Skupaj:  22. 

Predsednik  javi,  da  so  zborovali  reklamni,  folklorski. 
knjižni  in  zemljevidni  odsek.  —  Odbornik  dr.  Iv.  Tavčar  poroča 
o  pravdi  prof.  v  p.  Iv.  Jesenka  proti  ,.Slov.  Matici".  Sodnijska 
obravnava  se  je  preložila  za  14  dni.  —  Izvršujoč  svoj  knjižni 
program,  sklene  odbor,  proslaviti  400  letnico  Primoža  Trubarja 
s  slavnostno  akademijo  in  izdajo  „Trubarjevega  Zbornika".   — 

2* 


—  20   — 

100  letnica  rojstva  dr.  Janeza  Bleiweisa  se  istotako  proslavi 
s  posebno  „Spomenico".  —  Povodom  upokojitve  Matičinega 
častnega  člana,  vseuč.  prof.  dr.  V.  Jagiča ,  izide  v  „Knezovi 
knjižnici"  poseben  spis.  —  Sklene  se,  da  se  vsi  Matičini  uradni 
spisi  kolekujejo  z  narodnim  kolkom.  —  Tajnik  poroča  o  raznih 
prošnjah  za  podaritev  zatožnih  knjig  in  o  izpremembah  po- 
verjeništev.  —  Nova  poverjeništva  so  se  osnovala :  pri  Sveti 
Trojici  v  Slov.  goricah,  v  Skednju  pri  Trstu,  pri  Sv.  Križu  na 
Murskem  polju,  v  Št.  Petru  pod  Sv.  Gorami,  v  Črnem  lugu  na 
Hrvatskem,  v  Spljetu,  v^  Zatičini,  v  Semeljcih  v  Slavoniji,  v 
Podčetrtku,  v  Senju,  v  Šempasu  in  v  Pragi  II.  poverjeništvo. 
—  Za  t.  1.  je  poravnalo  udnino  2028,  za  leto  1908  11  udov. 
Od  zadnje  seje  sem  je  pristopilo  vnovič  ali  na  novo  191  udov 
in  dva  ustanovnika. 

Konstatira  se  vnovič ,  da  srednješolci  in  učiteljiščniki 
plačujejo  kot  naročniki  za  društvene  publikacije  le  po 
K  2  — .  Visokošolci  plačujejo  kot  redni  udje  K  4* —  letnine. 


21    — 


III.  Računsko  poročilo. 
T.    IzUaz    premoženja 

narodnih    ustanoV    v*    društvenega    odbora    oskrbi    leta    1906. 


Predmet 


Vrednost 


posebej 


skupaj 
K 


Jurčič-Tomšičeva    ustanova    za    literarne 

namene: 
a)  Srečka  1  j  ubij.  loterijskega  posojila  št.  50.026 
h)  Knjižica  mestne  hranilnice  štev.  27.960  .     . 
c)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 

okolico  št.  2661 

č)  Knjižica  Šoštanj ske  posojilnice  štev.  145 

An  t.  Knezova  ustanova  za  izdavanje  poučne 
in  zabavne  knjižnice,  in  sicer: 

a)  Prebitek  v  blagajni       

h)  Knjižica  kmctskc  posojilnice  za  ljubljansko 
okolico  štov.  643 

c)  Knjižica  kmolske  posojilnice  za  ljubljansko 
okolico  št.  6553 

č)  Kreditna  srečka  z  dne  31.  sušca  1858. 1.  serija 
1076  št.  46 

d)  Sedem  srečk  za  uravnavo  reke  Tise  a  308  K 

e)  Premijska  listina  4  "/o  ogrske  hipolečne 
srečke  serije  110  št.  51  :\  K  36  50    .     .     . 

fj  Štiri  srečko  ljubljanskega  loterijskega  po- 
sojila namreč  štev.  38.096,  39.501,  41.087 
in  51.114  a  K  58  - 

^j  Deset  zadružnih  deležev  »Kmetske  posojil- 
nice« za  ljubljansko  okolico  a  200  K  .     .     . 

/ij  Sedemintrideset  delnic  »Narodne  tiskarne« 
u  100  K      

i)  Dva  deleža  >^ Narodnega  doma«  v  Ljub- 
ljani št.  114  in  115  k  K  200  —         .     .     . 

Skupaj     .     .     . 

Dne  31.  grudna  leta  1905.  je  znašalo  premoženje 
torej  se  je  letos  pomnožilo  za 


V  Ljubljani,  dne  31.  grudna  1906. 


Blagajnik : 
J.  Sušni  k. 


Predsednik: 
Fr.    Leveč. 


58 
1254 

2970 
4750 


84 

85 

80 


69 

57373 

318 

450 
2156 

36 

232 
2000 
3700 

400 


74 
58 
20 

50 


9034 


49 


66736  02 


75770 


51 


73329  67 


2440  84 


Tajnik: 
Podkrajšek. 


22 


2.  Sklep 


\^seh    dohodkov   in    Vseh    troškoV   „SloVenskc   Matice"  za 


H 


Doh  odki 


v  gotovini 


posebej 


K 


skupaj 


K 


Opombe 


1  Prebitek  v  blagajni  . 

2  Doneski  društvenikov 

a)  ustanovnikov 

b)  letnikov    .     . 

3'  Obresti,  in  sicer  : 

a)  od  gotovine  . 

b)  od  obligacij  . 

Dohodki  hiše     .     . 

5  Skupilo   knjižne  zaloge 

6  Darila  in  volila     . 
7:  Državna  subvencija 

8  Dvignjene  vloge    . 

9  Zemljevid     .     .     . 

10  Hrvatska  Matica   . 

11  Razni 

Skupaj 
Ce  se  odštejejo  trošk 

ostane  prebitka     .     . 


160 
12859 


1177 
968 


61 


52 


13019 


59 


61 

88 
91 


2145 

4915 

649 

516  93 

1000 

9660 

28 

171 

51193 


3221085 
31779110 


431  75 


Izdati  se 

'K- 

2  b) 

3  ab) 
4) 
5- 
7) 

10) 


ad 
ad 
ad 
ad 
ad 
ad 
ad 
ad  11) 

Skupaj 

izdalo  se  je 
pa  po  odbitih 
vlogah   .     .     . 

torej  več    .    . 


je  smelo: 

52  59 

12.859  — 

2U5'61 

4915-88 

649-91 

1000-  — 

171-— 

51  93 


21.845-92 


28.829.10 


1983  18 


23 


računa 

XLII.  upraVno  leto  od  1.  pros.  do  31.  grudna  I.  1906. 


T  r  O  š  k  1 


v  gotovini 


posebej        skupaj 


K 


K 


li 


Opombe 


Upravni  troški,  in  sicer: 
a)  tajniku  .... 
d)  pisarni 

2  Društvene  knjige,  in  sicer 
a)  pisateljem,  urednikom 

in  korektorjem  .     . 
d)  tiskarnam       .     .     . 

c)  vezava  in  odprava 

Hišni  troški,  in  sicer: 
a)  davki 

d)  poprave  in  drugo  . 
i  Sesti  obrok  drž.  posojila 

5  Tehnični  slovar 

6  Zemljevid     .     . 

7  Hrv.  Matica 
8J  Vloženi  kapital 
9  Razni  .... 

I 

Skupaj 


1620 

722 


95 


4608   50 

10639|  05 

1461    95 


2734 
720 


30 
69 


2342 

95 

16709 

50 

8454 

99 

266 

66 

6 



15 

60 

171 

— 

7950 

— 

862 

40 

31779 

10 

V  Ljubljani  dne  31.  grudna  190(3. 


Blagajnik : 
J.  Sušnik. 


Predsednik : 
Fr.   Leveč. 


Tajnik  : 
Podkrajšek. 


Račune    pregledali,    s    knjigami    primerjali    in    našli    vse   v 
popolnem  redu. 

V  Ljubljani  dne  13.  malega  travna  1907. 

Kruleč.  Pogačnik.  Bradaška. 


24 


3.   Izkaz 

premoženja    „SloVenske    Matice"    koncem    leta   1906. 


Predmet 


ZneseU. 


gotovini 


K     h 


liranilniH 

vlogan 


K      h 


skupaj 


K 


Prebitek  v  blagajni 

Vloga  na  knjižico  mestne  hranil- 
nice pod  št.  36.788      .... 

Vloga  na  knjižico  kmetske  posojil- 
nice pod  št.  1520 

Vloga  na  knjižico  kreditne  banke 
pod  št.  146 

Obligacija  državnega  loterijskega 
posojila  z  dne  15.  sušca  1860. 1. 
št.  18.312 

Dvanajst  obligacij  državne  srebrne 
rente  (emisija  julij  1868)  a  2000 K 
po  kurzu  z  dne  31 .  grudna  1906. 1. 

Vrednost  hiše  po  odbitem  še  dolž- 
nem tabulatu 

Vrednost  inventarja  v  društveni 
pisarni 

Vrednost  knjižnice  in  knjižne 
zaloge 

Skupaj     .     . 

Dne    31.  grudna  1905   je  znašalo 

premoženje 

torej  se  je  letos  zmanjšalo  za 


431 


75 


29000 
566 


98 


55741 
420 


5054 


28 
69 


46 


32 


40 


433 


23880 


20 


431 

29000 

566 

98 

433 

23880 

55741 

420 

5054 


75 

28 
69 

20 

46 
32 
40 


115626110 

117128153 


1502  43 


V  Ljubljani  dne  31.  grudna   1906. 


Blagajnik: 
J.  Sušn  ik. 


Predsednik: 
Fr.    Leveč. 


Tajnik : 
Podkrajšek. 


—    2: 


o 

O) 

1"" 

C 

o 

^-* 

D 

_w 

>o 

(0 

(0 

N 

o 

O 

C^ 


<u 


Ci) 


_o 

00 


^^^■a 

T^^ 

1 

^^^ 

"« 

^= 

S 

1 

1    * 

^ 

.i-i 

1 

«0 

1 

1    O 

g  2 

1-' 

C 

8 

gs 

C 

3 

uj 

er. 

OC 

^-^ 

TO 

, 

•^ 

(^ 

cc 

00 

-+ 

a 

> 

(0 

»-I 

<M 

a> 

o 

■■  H/l 

■s? 

0) 

J3 

1     1     1 

1 

1 

8 

1 

"1 

1  '   1            •a'?? 

8^58 

>s 

S8 

H  T3 

tfl 

ti^i 

00  ■«-1  »-T 

00  o 

X  '> 

cr: 

^ 

in 

1  1 

1 

o 

tH 

^—1  ^^ 

■v-*- 

■> 

^ 

1  1 

1 

O 

o. 

C. 

•^^ 

• 

rt 
O. 

^   a> 

•^s 

3 

3     > 
'S     « 

^ 

b 
S 

rt 
o  — 

'Čfi 

rt 

> 

71         - 

-^3   »J 
O) 

'f/) 

^ 

p 

bc-;r 

^ 

rt 

CU    b 

cn 

a 

3  9 

(-> 

Cu 

o 

o 

n 

t-  se 

•  ^ 

u. 

C 

"TS    )^ 

„ 

-73 

o 

O.    aj 

O 

H 

avni  troški, 
;  tajniku 
)  blagajniku 
nisarni 

C 

O 

> 

)  razne  prist 
poprave  in 
Vil.  obrok 

_bC 

■' — 3 

C  a, 

o    (- 
C   5 
o  rt 
>  C 
>[«  — 

a. 

C 

rt 

N 
<V 

> 

'c 

rt 

!S 
<u 

t-l 
a. 

m: 

(D 

co 

^«-*^ 
U) 

q'^^ 

"3 

•-«: 

'^-' 

3  "^ 

&D    3 

**  t/l 

Aai 

s-^ 

^x 

^-H 

(M 

eo 

«*k:: 

75    V' 

• 

-d 

lO                      1 

1 

I     1 

1     I 

o 

— 

■J? 

I>                      1 

1 

1    1 

1     1 

c^ 

r-                   OC 

)    ^ 

o  OOC 

)    (Ti 

u. 

cr.            <x 

c5 

oo 

O  C 

Oi 

C 

3 

Ui 

^                    -T 

o  o  o 

■v-T«    T- 

M 

^ 

?^ 

iC    tO     T—" 

-* 

> 

m 

<F^ 

(M 

o 

t 

•S? 

JS 

1     1  1 

1  1  1  1  1  1 

o  cc 

) 

> 

(D 

tn 

O 

CL, 

fcd 

1    s^ 

) 

'  1 

1 

1  1 

1 

» 

^-1 

eS 

^ 

3 

'a' 

a, 

3 

•f^ 

Ji! 

^ 

N» 

■o 

bo 

-§ 

O 

'Č 

rt 

"rt 

B 

o 
Q 

rebitek  v  blagaj 

bresti,  in  sicer: 

aj  od  gotovine 

i)  od  obliiracii 

D    d 
o 

^  JU 

O 

li 

•  -   rt 

N 

(D 

C 

•^^ 

a 
j^ 

_o 

'H.'c 

3    N 

:;  a 

-a 

3 
> 

a,c 

Q 

QQcfi« 

Aav 

?  •^- 

3X 

•^  ffa 

00 

>*  in  o  i- 

_ 

_ 

26 


K) 

P-k 

Tekoče  štev.  | 

O 

O 

a- 

C- 

cr 

*^ 

O- 

o 
-1 

^^ 

h. 

D3 

K  P 

h- 1 

5 

cr 

CD 
5" 

S 

p 

cr 

■«9 

p 

2. 

o 

►1 

P 

3 

o  P 

U3     3 

P 

C- 

< 

•d 

o 

CD 

^1- 

rt- 

te. 

O, 
O 

|o 

V3 

3 

3 

i§ 

» 

-? 

Cfi9 

CD    £. 

© 

T 

-< 

—  <; 

N 

N 

13 

P 

P 

P 

_>, 

«3 

O 

05 

UM 

(D 

<1 

o' 

3 

CD    £*' 

<  o" 

s 

1 

^ 

"" 

Vi 

C 

»X 

3 

P 

C 

CD 

o 

tO 

3 

CD 
C«_ 

3 

t\0 

^3 

ur  3 

O  CD 

3 
CD 

s 

TT 

•  • 

•o 

p 

• 

«23. 

ur 

3_ 

o' 
CD 

3- 

•-I 
P 

•  3 

•  5] 
o' 

•  CD 

1 
©* 

T 

•cw 

•n 

•:3 

•-J 

r- 

o. 

!-»■ 

t-' 

< 

n 

tu 

*« 

CD 

tt^ 

E^ 

,    1 

H^ 

<1 

1^^  = 

i-  CD 

< 

bS 

I\5 

O 

3  a- 

w. 

U' 

CO 

^9 

Sa^^-i  1 

^ 

o 

>t^ 

CD 

*> 

3" 

3 

r-f 

t>s 

►i^ 

00 

P 

<    3 

.— ^ 

■t: 

O' 

W 

k— k 

?5 

2.0 

»I 

tJ 

<1 

OD 

00 

C  cr 

p 

O 

o 

O 

CD 

H-  CD 

s? 

ir. 

o. 

1 

05 

05 
05 

3- 

CD 

n 

3 

?r 

l-k 

^?r 
pO 

< 

?r 

a^ 

CD 

*- 

— 

•-1 

Ci 

(» 

00 

CD 

CD 

O 

CD 

&- 

05 

v 

cc 

05 

3 
O 
l/l 

g 

§ 

IT: 

3- 

zr 

«■ 

co 

o 

"C 

w 

D 

C/) 

0) 

• 

s 

r-t- 

o 

D) 

o 

3- 
-I 
0) 

T5 
O 

3 

N 

QJ 


O 

O) 


cu 


( 


—    27 


C 


o 

E 

_>N 
C* 

C 

■> 

(O 

X) 

<0 

N 


C 
'O 

=) 
o 

Q_ 

E^ 
(O 

•> 

(O 

"D 

N 


(O 
N 


(O   c» 


CO 


•> 

o 

N 

Ul    I 


C 


O 

o 


•> 

o 
j: 

-o 
o 

j:: 
o 

"O 


43 

®     1 

o 

— 

•5- 

o, 

ca 

«     1 

CO 

(M    O 

•N 

ia 

u: 

S  ;;? 

•x> 

> 

2 

-n: 

•s* 

vi 

rl 

1      1 

h. 

•fl? 

1     ^-H   >1 

1      1 

f- 

•a 

>■ 

0) 

o 

O. 

O  i-iO 

en 

(M  CM  .C5 

O 
O. 

^ 

IM  OS  T-n 

1      1 

o 

•^^ 

• 

» 

v> 

2 

^ 

o 

..1        ■        ■          '     's' 

o> 

-5 

> 

;:  w   .   .    .  Q< 

o 

0) 

a> 

•—1 

g  C                -S 

a> 

T3 

^ 

■"" 

OJ 

^ 

C8 

• 

>cc 

C    3       •       •         • 

0,« 

u. 

O 

t« 

5P  e     .3 

?«  ^  s    te 

iJ   C   o     > 
rt  ^   rt   -C 

2S 
21 

13  *^'-^  -ii  ~ 

:a 

^  o^:^^  % 

N                        i-ri 

»N 

rt 

3 
C/J 

•A81S  -^ai 

r-l                        CM 

-C 

C5                    1         1    »O      1 

-*o 

v-^ 

•rt                 1        1   00     1 

o  CC 

t> 

a 
a. 

s 

š^oi^ 

CO               00    o  tC  lO 

55 

.-4 

•rt            CO  o  c^  o 

00  rt 

O 

C 

t^ 

S«3               rt    (N 

CO  <x> 

> 
o 

•I-H 

1-H    T^ 

o 

6C 

-C 

1     1  1 

1     1     1 

1  1 

1 

> 

to 

ooo 

tn 

cs  I> 

^ 

O 

fafS 

1          X  "M 

1 

1     1 

1  1 

1 

^-^ 

rt 

C 

-a 

O 

td 

.n 

M 

>u 

•      •     >      ■    £ 

rt" 

3 

^rt 

1-^ 

0)              M 
K-J        • 

rt 

ec 

^ 

t-,              a>        O 

.  ="     .         „     •  2 

c-S    ..2i  S  „  g 

ti 

C 
rs 

"O 

Kfl 

O 

C 

— 

O 

43 

o 

o 

C 

o 

S 
rt 

O 

!      Q 

3  =_!«<  g^o 
>  iS  >  =^   ^  -  " 

Ig  .^    o    t-      C    C    :- 
ii  -^    ic  >      (D  --  kS) 

■J' 

>in 

-a 
o 

13 

1 

rt 

rz,    u^                r—  ■—    N 

d 

ja  O)  — N,— ^  ■-  <^-~ 

M 

:« 

a>  i;  Q  -*    >  —     - 

O 

u.  -a            —  .;«:  rt 

0) 

DuO             Ccfi  S! 

>U 

•Aai§  •:^9X 

th  oa            CO  -*  lO 

IV. 

Poverjenišlua  in  poverjeniki. 


i 


Adniont:    Pavec  o.  Ivan,  redovnik.  ' 

Ajdovščina:  Cigoj  Josip,  župnik.  ' 

Sv.  Anton  r  Slovenskih  goricah:   Klemenčič  Josip,  učitelj. 

So.  Barbara  pri  Mariboru:    Kranjc  Fran,  nadučitelj. 

Batiije-Črniče:   Leban  Ignacij,  župnik.  ^ 

Beljak-Zilja:    Eller  Fran,  nadučitelj.  1 

Beršec:  Jelnšič  Rnjmund,  župnik.  1 

Bohinjska  Bistrica:    Piber  Ivan,  župnik. 

Bor  ovije- Kaplja:   Ogriz  Ivan,  dekan.  j 

Borovnica:  Pire  Avgust,  nadiičitclj.  % 

Bovec:  Bratina  Kristijan,  nadučitelj.  1 

Braslovče-Lduš:   Maršic  Karol,  učitelj.  ■' 

Brdo:    Hahne  Janko,  c.  kr.  notar. 

Brezoiica-Eodik:  Elsnic  Josip,  župnik. 

Brežice:^  Supan  Ignacij,  učitelj. 

Buzet:  Sepic  Vinko,  nadučitelj. 

Celje:    Ogradi  Fran,  opat. 

Celovec:   a)  mesto;   Apih  Josip,  c.  kr.  učit.  profesor. 

6)  semenišče:   Žel  Ivan,  bogoslovec. 
Cerklje:    Kmet  Andrej,  nadučitelj. 
Cerkno:  Kos  Josip,  kapelan. 
Chicago:   Grilec  Ivan,  delavec. 
Cirknica:    Kunstelj  Fran,  dekan. 
Cirkvenica  v  Hrv.  Primorjir.  Galič  Fran,  učitelj. 
Črni  lug :   Ratlovič  Stepan. 
Čepovan:   Mlekuž  Anton,  nadučitelj. 
Črni  vrh  nad  Idrijo:   Silvester  Fran,  nadučitelj. 
Črnomelj:   dr.  Malnerič  Josip,  okr.  zdravnik. 
Črnuče:  Cerar  Ivan,  učitelj. 
Devin:   Praprolnik  Edvard,  učitelj. 
Divača:    Kocijančič  Fran,  žel.  uradnik. 
Djakoro:    dr.  Ritig  Svctozar,  profesor. 

Dobrepolje:^  Baloh  Ivan,  kapelan.  f 

Dobrlaves-Žitaraves:   \Veiss  Valentin,  župnik.  * 

Dolina:   Zupan  Josip,  dekan. 
Dornberg:  Juvančič  Lovro,  župnik. 

Dunaj:   Akadem.  društvo  »Slovenija«  (VIII.  Breitenfcldergasso  20). 
Erderik  v  Slavoniji:   Iligan  Gustav,  učitelj. 
Gorica:  a)  mesto:  dr.  Gregorčič  Anton,  drž.  in  dež.  poslanec,  .sem.  profesor  itd. 

h)  semenišče:    Mihelič  Zdravko. 
Gorje:    Žirovnik  Josip,  nadučitelj. 
Gornji  grad:   Kocbek  Fran,  nadučitelj. 
Grabštajn:   Bayer  Štefan,  župnik. 
Grad  (Bled):   Rus  Fran,  nadučitelj  in  posestnik. 
Gradec:   Glaser  Pavel,  c.  kr.  pošini  računski  asistent. 


\ 


—   29  — 

llotederšica:    Ikus  Josip,  trgovec. 
llruNtnik:    l.ebar  Kran,  iiCilelj. 

Idrija:    Gangl  Engolbert,  učilelj  na  roalčni  pripravnici  in  urednik. 
Ig-Stiidencc.  Trošt  Fran.  nadiirilclj. 
Št.  llj  j>od  Turjakom:   Rozman  Fran,  nadučilelj. 
Jarenina-SiK  Jakob:   Janžokovič  Vid,  kapolan. 
Št.  Jernej:  Trost  i\arol,  nadučilelj. 
Jesenice:   Spičar  Jakob.  posojilniOni  tajnik. 
Št.  Juri  ob  jtižni  železnici:   Čulok  Josip,  učitelj. 
Št.  Juri  na  Ščavnici:   dr.  ivreft  Kcon,  zdravnik. 
Kamna  gorica:   pl.  Kappus  Adolf,  c.  kr.  poštar,  župan  in  posestnik. 
Kamnik:   Siatnar  .\nton,  liskarnar. 
Kanal:  Verč  .Mojzij,  nadučilelj. 
Kapela:    1'ertl  Kvirin,  nadučilelj. 
Karlovec:  Absac  Josip,  ravnatelj  mestne  pisarne. 
Kobarid:    Lapanja  Ivan,  zoinljemerec. 
Kočevje:   Gross  Karol,  mestni  kapelan. 
Komen:   Leban  Anton,  nadučilelj. 

Komenda:   Mejač  Andrej,  trgovec,  župan,  dež.  poslanec  in  posestnik. 
Konjice:   Ilrastelj  Fran,  dekan  in  nadžupnik. 
Koper:   Dominco  Henrik,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 
Kostanjevica:   Pavlic  Damjan,  mestni  župnik. 
Kozje- FiUta nj :  Tomažič  Marko,  župnik,  načelnik  okr.  zastopa,  itd. 
Kranj:   Savnik  Karol.  lekarnar,  župan  in  posestnik. 
Kranjska  gora:    dr.  Tičar  Josip,  dež  okr.  zdravnik. 
Sv.  Križ  pri  Ljutotneru:  Ilerzog  Anton,  nadučilelj. 
Krk:    l'ribil  Dragotin,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 
Krško:   Anžiček  Ferdinand,  odv.  koncipijent. 
Kutjevo:   Selak  Josip,  grašč.  uradnik. 
Laški  trg:  dr.  Kolšek  .losip,  odvetnik. 
Sv.  Lenart- Sv.  Benedikt:   Kopic  Jakob,  nadučilelj. 
Leskovec  v  Halozah:  Vrunkar  Radoslav,  učitelj. 
Litija:   Svetec  Luka,  c.  kr.  notar,  vitez  Fr.  Jos.  reda,  posestnik,  itd. 
Ljubljana:   Podkraj.^ck  Fran,  tajnik  »Slov.  .Matice«.*) 
Jjjutomer:   Karba  Janko,  učitelj  in  posestnik. 
Logatec:  Vončina  Valentm,  c.  kr.  sodn.  pis.  oficijal  v  p. 
JjOgaves-Rožek:   Singer  Štefan,  župnik. 
St.  Lovrenc  na  Dravskem  polju:   Ozmcc  Josip,  župnik. 
ŠJ:.  Lovrenc  nad  Mariborom:   Pernal  Minka,  veleposestnikova  hči. 
št.  Lovrenc  v  Slov.  goricah :   Sinko  Josip,  župnik. 
Lož:  Lah  Gregor,  c.  kr.  poštar  in  posestnik. 
Jjučane:   Tomažič  .Mojzij,  kapelan. 
Maribor:    a)  mesto:    Majcen  Gabrijel,  c.  kr.  vadn.  učitelj. 

b)  semenišče :  Tomažič  Davorin,  bogoslovec. 
Marnherg:   Hecl  Avgust,  dekan. 
Medana-Ločnik:  Kurinčič  Ivan,  kurat. 
Medvode-Preska:   Brence  Ivan,  župnik. 
Mengiš:   Letnar  Lovro,  nadučilelj. 

Metlika:  Vukšinič  Davorin,  upravitelj  »Komende  nemškega  vit.  reda«. 
Miren:   Urbančič  Vekoslav,  nadučilelj. 
Mokronog:   Strel  Peter,  trgovec. 
Moravče:  Bizjan  Ivan,  dekan. 
Motnik:  Zupane  Jernej,  župnik. 
Mozirje:   Praprotnik  Fran,  nadučilelj. 
Nabrežina:  Tance  Avgust,  nadučilelj. 
Nova  cerkev:   dr.  Gregorec  Lavoslav,  kanonik  itd. 


*)  V  Ljubljani  sta  poverjeniška  zastopnika  tudi  še:   Kadivec  Antonija,  trgovka  in 
Medic  Fran,  trg.  sotrudnik. 


—   30   — 

Noro  mesto:  Rohrman  Viljem,  ravnatelj  dež.  kmet.  šole  na  Grmu. 

Opčine:   Ferluga  Štefan,  učitelj. 

Ormož:  dr.  Geršak  Ivan,  c.  kr.  notar  in  posestnik. 

Osek:    Kamnikar  Josip,  zborovodja. 

Št.  Pavel  v  Savinški  dolin/.  Vidic  Josip,  nadučitelj  v  p. 

Pazin:  Bunc  Ivan,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 

Sv.  Peter  pod  Sv.  gorami:   dr.  Kunej  Ferdo,  zdravnik. 

Sv.  Peter  na  Krasu:   Špilar  Ferdo,  trgovec. 

Pliherk:   Svetina  Anton,  c.  kr.  notar. 

Podčetrtek:    Lovrec  Fran,  nadučitelj. 

Podgrad  v  Istri:  Gobec  Dragotin,  posoj.  tajnik. 

Podnart:   Pogačnik  Josip,  c.  kr.  poštar,  drž.  in  dež.  poslanec  in  posestnik. 

Podšentjnri-Izlake:   Sattlar  Josip,  župnik  v  p. 

Polhov  gradeč:   Cepon  Janko,  nadučitelj. 

Poljčane:   Cilenšek  Alojzij,  župnik. 

Poljane  nad  Škof  jo  Loko:  Ramoveš  Jernej,  župnik. 

D.  M.  v  Polju:   Kolar  Matija,  župnik. 

Postojna:   Brinar  Josip,  mešč.  šole  ravnatelj. 

Poze, a:   Koprinski  Robert,  profesor. 

Praga  I.:    »Klub  slov.  tehnikov«  (II.  Češka  tehnika). 

Praga  II.:  Akad.  društvo  »Adrija«. 

Predloka:   Sancin  Josip,  župnik. 

Prosek:   Leban  Henrik,  c.  kr.  učitelj. 

Prvačina:   Orel  Josip,  nadučitelj. 

Ptuj:  dr.  Komljanoc  Josip  B.,  dež.  gimn.  profesor. 

Puij :    Pire  Josip,  c.  in  kr.  pom.  kom.  pristav  I.  vrste. 

D.  M.  v  Puščavi -Kumen:    Korman  Josip,  posestnik. 

Radeče  pri  Zidanem  mostu:   Hiersche  Fran,  župnik. 

Radgona:   Horvat  Fran,  slikar. 

Radovljica:  dr.  Vilfan  Janko,  odvetnik  in  župan. 

Rečica:  ^Deleja  Zdravko,  obč.  tajnik. 

Renče- Št.  Peter:   Pavletič  Gotard,^dekan. 

Ribnica  na  Kranjskem:   Tomšič  Štefan,  nadučitelj. 

Ribnica  na  Štajerskem:  »Bralno  drušvo«. 

Rogatec:   Berlisg  Josip,  trgovec. 

Ruše:   Lasbacher  Josip,  nadučitelj. 

Sarajevo:   Premrov  Janko,  c  kr.  rač.  svetnik. 

Selca:   Rožnik  Tomaž,  župnik. 

Semeljci  v  Slavoniji:   Gerstner  Ferdo,  kapelan. 

Senj :   Ganič  Josip,  bogoslovec. 

Senožeče-Razdrto-Hrenovice :  Novak  Anton,  c.  kr.  sodn.  kancelist. 

Sevnica:   Piši  Ivo,  učitelj. 

Sežana:   Kante  Malko,  c.  kr.  okr.  šolski  nadzornik. 

Slivnica:   Hirti  Fran,  župnik. 

Slov.  Gradec:  Vrečko  Fran,  nadučitelj. 

Slor.  Bistrica:   Schreiner  Ljudmila,  učiteljica. 

Sodražica:   Drobnič  Juri,  posestnik. 

Solčava:   Šmid  Miloš,   župnik. 

Sostro :   Bregant  Mihael,  nadučitelj. 

Spljet:   Begovič  Milan,  c.  kr.  gimn.  profesor. 

Središče:  Kosi  Anton,  učitelj  in  posestnik. 

Stari  trg  pri  Ložu :   Bencina  Ivan,  trgovec  in  posestnik. 

Studeno:   Kobal  Alojzij,  trgovec  in  posestnik. 

Šempas:    Križman  Fran,  nadučitelj. 

Šiška:   Mohar  Dragotin,  črkostavec  in  posestnik. 

Skedenj  jjri  Trstu:   Gregorič  Mara,  učiteljica. 

Škofja  loka :   Lenček  Niko,  c.  kr.  notar  in  župan. 

Šljivoševci:  Oton  Navratil. 


—  31  — 

Švtarije  na  Gori.-ikem:   Kavs  J;inko,  nadučilelj. 

Šmarije  na  Kranjskem:  vacat. 

Šmarije  na  Štajerskem :   Debelak  Ivan,  učitelj. 

Šmartno  pri  Litji:    Hihar  Matej,  dekan. 

Šoitanj:    Kolšek  Vinko,  c.  kr.  notar. 

Tolmin  -  Sr.  Jjurija:    Fabijan  .losip,  župnik. 

'Jrboclje:    Krammer  Ivan,  trgovec. 

Trebnje:   Nagode  Ivan,  dekan. 

Trnovo:   dr.  Kržišnik  Josip,  dekan. 

Sv.  Trojica  v  Halozah:   Potrt'  Rafael,  kapelan. 

Sr.  Trojica  v  Slor.  goricah:    .Mavric  .losip,  nadiičitoij. 

Trsat:   dr.  Rački  Andrija,  kanonik  in  župnik. 

Trsti.:   Giistin  Fran,  mestni  kapelan. 

Trst  II.:    Arhar  .lustin,  učitelj,  via  Chiozza  8. 

Triič:   špendal  Fr..  župnik. 

Lnec-Eakek:   Repič  Peter,  nadučitelj. 

Valporo:   Rudolf  Magjer,  učitelj   in  knjižfvnik. 

Varačdin:   dr.  Križan  Josip.  kr.  gimn.  profesor  v  p. 

Velika  dolina.   Dolinar  Mijo,  trgovec  in  posestnik. 

Velike  La^če:   Pucelj  Ivan,  gostilničar  in  posestnik. 

Velikovec:  Treiber  Fran.  župnik. 

Št.  Vid  pri  Ljubljani:   Žirovnik  Janko,  nadučitelj  in  posestnik. 

Št.  Vid  pri  Vipavi:   Rudolf  Janko,  nadučitelj  in  posestnik. 

Videm-Rajhenburg :   Knapič  Janko,  nadučitelj. 

Vinkovci:   dr.  Plemič  Levin,  odvetnik. 

Virje  v  Slavoniji:   Ljubic  Peroslav,  pisatelj  in  urednik. 

Vipava:   Erjavec  Matija,  dekan. 

Višnja  gora:   Pleiweiss  Karol,  c.  kr.  notar. 

Vodice:   Slapšak  Julij,  nadučitelj. 

Volosko:  Sever  Fran,  c.  kr.  sodni  kancelist. 

Vransko:   Rotner  Josip,  c.  kr.  sodn.  svetnik. 

Vrhnika:  Jelovšek  Gabrijel,  trgovec,  posestnik  in  župan.. 

Vuhred:   Robič  Ivan,  učitelj. 

Zader:  Vrečko  Jakob,  c.  kr.  poštni  komisar. 

Zagorje  ob  Savi:   Levstik  Janko,  šolski  voditelj. 

Zagr^\  dr.  Bazala  Albert,  kr.  profesor,  (Zapadni  perivoj  15). 

Zatičina:   Kovač  Fran,  nadučitelj. 

Žabnice:   dr.  Amschl  Ivan,  župnik. 

Žalec:   Petriček  Anton,  nadučitelj. 

Železniki:  Hafner  Anton,  fužinski  voditelj  in  posestnik. 

Žiri:   Šile  Pavel,  nadučitelj. 

Žužemperk:  Tavčar  Mihael,  dekan  in  čast.  kanonik. 


Število  poverjeništev  201. 


Imenik 

dpuštvenikou  ..Slovenske  Mafice"  za  leto  1907.*) 


A.  Častni  društveniki : 

Dr.  Kvičala  Ivan,  c.  kr.  vseučiliški  profesor  v  Pragi  (1882)**). 
Grof  liarrach  Ivan,  veleposestnik,  i,  t.  d.  v  Pragi  (1883).  Dr.  Jagič 
Ignacij  Vikentijevič,  c,  kr.  vseučiliški  profesor,  i.  t.  d.  na  Dunaju 
(1886).  Baron  Winkler  Andrej,  c.  kr.  dež.  predsednik  v  p.,  i.  t.  d. 
v  Gorici  (1892).  Babič=Gjalski  Ljubomir,  pisatelj  in  vlastelin  v 
Gredicah  pri  Zagrebu  (1905).  Stritar  Josip,  c.  kr.  gimn.  profesor 
v  p.  in  posestnik  na  Dunaju  (Aspangu)  (1906).  Svetec  Luka, 
C.  kr.  notar,  posestnik  i.  t.  d.  v  Litiji  (1907). 

B.   Ustanovniki  in  letniki :  **'') 

Admont :  Matevžu  o.  Eginhard,  gimn.  prof.  Vagaja  o.  Bud., 
patronat.  administr.  Jereb  o.  Rob.,  redovnik,  dr.  Miklavc  o.  Rajm., 
župnik.    Pavec  o.  Iv.,    redovnik.    Pivec  o.  Jos.,  redovnik  (poverjenik). 

Št.  2  +  4  =  6. 

Ajdovščina:  Čitalnica  narodna  v  Ajdovščini.  Cigoj  Jos., 
župnik  (poverjenik).  Crnigoj  Hen.,  vikar  v  Velikili  Žabljah.  Kapucinski 
samostan  pri  Sv.  Križu.  Kavs  Jos.,  pošt.  uprav.  Kodrfe  Iv.,  župnik 
pri  Sv.  Križu.  Lokar  Artur,  c.  kr.  notar.  Plesničar  Pavel,  nadučitelj 
v  Rihemberku.  Poljšak  Alfonz^  vikar  pri  Sv.  Tomažu. 

Št.  1  -f-  8  =  9. 

Ala:   Pirjevec  Janko,  žel.  uradnik.  Št.  1. 


*)  Kdor  ni  naznanil  odboru  eventualne  izpiemene  svojega  bivališča 
in  vsled  tega  ne  najde  svojega  imena  natisnjenega  v  kraju,  kjer  biva  zdaj, 
naj  si  išče  knjige  pri  onem  poverjeniku,  kateremu  jo  plačal  udnino.  —  Za 
take  izpreniene  ne  more  biti  odgovorno  upravništvo,  prosi  pa  one  gospode 
poverjenike,  iz  kojih  poverjeništev  so  se  tekom  leta  preselili  društveniki  v 
kako  drugo  poverjeništvo,  da  mu  izvolijo  takoj  prijaviti  nove  naslove. 

**)  Letnica  naznačuje  čas  izvolitve  za  častnega  društvenika. 

***)  Ustanovniki  so  tiskani  z  ležečimi  in  letniki  z  navadnimi  črkami. 


—   33  — 

Anaconda:  Pirnnt  Ivan,  duhovnik.  Št.  1. 

Sv.  Anton  v  Slov.  goricah:   Bralno  društvo  pri  Sv.  Antonu. 

Klemenčič  Jos.,  učit.  (poverjenik).  Kovačič  Jak.,  učitelj  pri  Sv.  Trojici. 
Laii  Avg.,  učitelj  pri  Sv.  Duhu.  Lassbaclier  Jos.,  kaplan.  Tušak  Jos., 
trg.  sin.  Vraz  Ant.,  župnik.  Št.  7. 

Bakarac:  Ljudska  šola.  Št.  1. 

Banjaluka:  Osana  Iv.,  c.  kr.  major,  ^'elkovrh  .Tos.,  c.  kr.  stotnik. 

Št.  2. 
Sv.  Barbara  pri  Mariboru :  Bralno  društvo.  Kranjc  Fr.,  nad- 
učitelj  (poverjenik).  Kristl  Al.,  učitelj.  Mihalič  Jos.,  župnik.       8t.  4. 

Baska  na  otoku  Krku:  Kaftauič  Božo.  Št.  1. 

Batuje-Črniče  :  Franke  Fr.,  vikar  v  Oseku.  Kosec  Jos.,  župnik 
v  Kamenjali.  Lavrenčič  Klem.,  učiteljica.  Leban  Ign.,  župnik  (po- 
verjenik). Merljak  Fr..  nadučitelj.  Murovec  Iv.,  dekan.  Vodoplvec  Jos., 
kaplan.  Vodopivec  Vinko,  kaplan.  Št.  8. 

Belgrad :  Vnkasovič  Janko ,  kr.  podpolkovnik  in  poveljnik 
orožništva.  Št.  1. 

Beljak-Zilja:  Berf>man  Fr.,  župnik  v  Št.  Lenartu.  Bradnar 
Ant.,  trg.  sotrudnik  v  Beljaku.  Coriarj  Ant.,  učitelj  v  Puhu.  Eller  Fr., 
nadučitelj  v  p.  pri  D.  M.  na  Zilji  (poverjenik).  Falle  Val.,  trg.,  pos.  in 
gostiln,  v  Srejah.  Gornik  Mart.,  trg.  sotrudnik  v  Beljaku.  Grafenauer 
Mih.,  cerkvenec  in  pos.  pri  Št.  Lenartu.  Hochmiiller  Iv.,  žel.  uradnik 
in  pos.  v  Beljaku.  Hribar  Jos.,  gimn.  prof.  v  Beljaku.  Jerman  Jurij, 
župnik  v  Štebnju.  Kalin  Alojzij,  c.  kr.  car.  predstojnik  v  Beljaku. 
Katnik  Fr.,  župnik  na  Brnci.  Knaflič  Jak.,  župnik  v  Ločah.  Knjižnica 
C.  kr.  velike  gimnazije  v  Beljaku.  Kovač  Ant.,  praktikant  v  Beljaku. 
Meško  Fr.  Ks.,  župnik  pri  D.  M.  na  Zilji.  De  Reggi  Al.,  žel.  uradnik  na 
Drahovem.  Skrbinšek  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  Beljaku.  Trunk  Jurij, 
župnik  na  Peravi.  2  dijaka- naročnika.  Št.  19  -j-  2  =  2L 

Belovar:  Kolar  Fr.,  lin.  perovodja.  Št.  1. 

Beršec:  Barbič  Mih.,  župnik  na  Brdu.  Čitalnica  Hrvatska  v 
Moščenicah.  Deškovič  Peter^  c.  kr.  poštar  v  Moščenicah.  Deškovič 
Eud.,  pom.  kapitan  v  Moščenicah.  Dukič  Anton,  učitelj  v  Moščenicah. 
Ellner  Ant.,  župnik  v  Brestu.  Halama  Fr.,  župnik  v  Šumbergu.  Jelušič 
Rajmund,  župnik  (poverjenik).  Kraljic  Iv.,  župnik  v  Kozljaku.  Križman 
Jos.,  župni  upravitelj  v  Repentaboru.  Načinovič  Iv.,  učitelj  v  Keršanu. 
Ortolani  Ant.,  župni  upravitelj  v  Moščenicah.  Pojalič  Nik.,  učitelj. 
Pindnlič  Dinko,  kanonik  in  župnik  v  Barbanu.  Puž  Ant.,  župnik  v  p. 
v  Moščenicah.  Ribarič  Iv.,  učitelj  v  Keršanu.  Škalamera  Fr.,  pos.  Zidalič 
Ant.,  župnik  v  Keršanu-.  Št.  18. 

Blato :  Don  Andreis  Jerko,  svečenik.  Fabris  Spasoje,  veroučitelj. 

Št.  2. 

Bohinjska  Bistrica:  Berlic  Iv.,  župnik  v  Srednji  vasi.  Bevec 
Mat,  c.  kr.  poštar.  Humek  Mart.,  nadučitelj.  Mencinger  Franja,  gostiln. 
Piber  Iv.,  župnik  itd.  (poverjenik),  dr.  Vacek  Al.,  okr.  zdravnik.  Vrankar 
Jos.,  župnik  na  Koprivniku.   Zemljan  Franja,  učiteljica.  Št.  8. 

3 


—  34  — 

Borovlje-Kaplja:  čitalnica  v  (Jlinjah.  Druneckj  Iv.,  žapnik 
v  Podgorjah.  Knjižnica  župn.  v  Kaplji.  Mihi  Fr.,  župnik  na  Žihpoljah. 
Nagel  Iv.,  župnik  v  Selah.  Ogriz  Iv.,  dekan  v  Kaplji  (poverjenik). 
Olip  Tom.,  gostiln,  v  Selah.  Šuštar  Iv.,  župnik  v  Svečah.  Ulbing 
Tom.,  kapelan  v  Št.  Ilju.  Vintar  Jos.,  župnik  v  Bilčovsu.  Wieser 
Jos.,  pravnik  v  Košentavru.  Št.  11. 

Borovnica:  Borštnik  Fr.,  župan,  c.  kr.  prof.  v  p.  in  posestnik. 
Cankar  Ign.,  žel.  strojnik.  Drašler  Ant.,  gostiln,  in  pos.  Drašler  Iv., 
gostiln,  in  pos.  na  Dolu.  Gerzin  Mat.,  župnik  v  Preserju.  Hrovatin  Iv., 
pos.  na  Dolu.  Izobr.  društvo.  Jerše  Al.,  žel.  mojster  na  Bregu.  Kajdiž 
Val.,  kaplan.  Kessler  Fr.,  žel.  strojnik.  Kobi  Ant.,  trg.  in  pos.  na 
Bregu.  Korbar  Avg.,  nadučitelj  v  Preserju.  Kranjc  Iv.,  trg.  in  pos. 
Kržič  Uršula,  gostiln,  in  pos.  Lebez  Ant.,  krojač.  Majaron  Iv.,  trg.  in 
pos.  Majaron  Iv.,  trg.  in  pos.  v  Brezovici.  Papler  Fr.,  nadučitelj  v.  p. 
in  č.  občan.  Pire  Avg.,  nadučitelj  (poverjenik).  Ramovš  Anica,  stroj- 
nikova  hči.  Smrsu  Rud.,  žel.  uradnik.  Suhadolnik  Fr.,  pos.  Švigelj  Fr., 
trg.,  tov.  in  pos.  na  Bregu.  Švigelj  Iv.,  trg.  sotrudnik.  Švigelj  Karol, 
pos.  sin.  Tomšič  Iv.,  trg.  v  Preserju.  Št.  26. 

Bovec:  Bratina  Krist.,  nadučitelj  (poverjenik).  Čitalnica  nar. 
Dor.lnko  Albert,  učitelj -voditelj  v  Čez-Soči.  Ivančič  Iv.,  učitelj.  Kenda 
Fr.,  i;oi.  na  Dvoru.  Kunšič  Iv.,  kurat  na  Srpenici.  Logar  Miroslav, 
učitPij -voditelj  v  Soči.  Mahnič  Mih.,  trg.  sotrudnik  na  Srpenici.  Mikaž 
Mat.,  učitelj  v  Logu.  Mlekuž  Olga,  učenka  v  Ljubljani.  Ostan  Izidor, 
trg.  Pretnar  Rud.,  davč.  kontrolor.  Straussgitl  Ant.,  trg.  Trebše  Andr., 
nadučitelj  na  Srpenici.  Uršič  Fr.,  učitelj-voditelj  na  Žagi.     St.  15. 

Braslovče-Letuš:  Bohinc  Jak.,  st.  kanonik  in  župnik  v.  p. 
v  Braslovčah.  Cernovšek  Roža,  c.  kr.  poštarica  v  Braslovčah.  dr.  Cer- 
vinka  Vid,  okr.  zdravnik  v  Braslovčah.  Horak  Frid.,  živinozdravnik 
v  Braslovčah.  Marschitz  Kar.,  nadučitelj  v  Letušu  (poverjenik).  Pauer 
Jos.,  trg.  in  velepos.  v  Braslovčah.  Selak  Jak.,  c.  kr.  orožn.  postaj ev. 
v  Braslovčah.  Strgar  Ant.,  poslovodja  v  Braslovčah.  Št.  l-|-7  =  8. 

Brdo:  Benkovič  Fr.,  trg.  in  pos.  v  Blagovici.  Detela  Adela,  trg. 
in  pos.  v  Dobu.  Dolenc  Vikt.,  c.  kr.  davčni  asist.  dr.  Furlan  Ant., 
c.  kr.  okr.  sodnik.  Gantar  Minka,  učiteljica.  Grad  Iv.,  gost.  in  pos.  v 
Beričevem.  Hiti  Mat.,  nadučitelj  v  Dobu.  Jelene  Radivoj,  not.  uradnik. 
Kadunc  Fr.,  župnik  v  KraŠnji.  Kraljic  Jos.,  pečar  in  pos.  v  Domžalah, 
Kuhar  Fr.,  učitelj  v  Domžalah.  Lončar  Fr.,  not.  uradnik  in  pos. 
Lotrič  Lev,  župnik  na  Zlatem  polju.  Majdič  Fr.  ml.,  tov.  in  pos.  na 
Viru.  Pavlic  Julija,  c.  kr.  poštarica  v  Lukovici.  Peterman  Franja, 
C.  kr.  poštarica  v  Dobu.  Prepeluh  Alb.,  c.  kr.  sod.  kane.  Primožič  Ant., 
pos.  na  Prevali.  Pustotnik  Fr.,  župan  in  pos.  v  Blagovici.  Rahn6  Janko. 
C.  kr.  notar  (poverjenik).  Ravnikar  Fr.,  tes.  mojster  v  Domžalah.  Reich 
Jos.,  nadučitelj  in  pos.  v  Dolu.  dr.  Rohlik  Albert,  okr.  zdravnik  v 
Lukovici.  Rus  Jos.,  pos.  in  gost.  v  Št.  Vidu.  Schmeidek  Iv.,  učitelj 
na  Rovi.  dr.  Senčar  Mat.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Slapar  Jak.,  nadučitelj. 
Smerkolj  Iv.,  trg.,  gost.  in   pos.  v  Lukovici.    Šimenc  Fr.,  trg.,  župan 


—  35  — 

in  po8.  v  Dolu.  Štrukelj  Iv.,  pos.  v  Krašnji.  Videmšek  Ant.,  župan, 
mesar  in  pos.  v  Dobu.  Vidic  (i ust.,  c.  kr.  žel.  višji  kontrolor  v  p.  v 
Lukovici.  Viliir  Janko,  trj?.  in  pos.  v  Dobu.  Ziirnik  Jos.,  trj^.  in  pos. 
na  Kertini.  Št.   31. 

Bregenz:   Koder  .\nt.,  c.  kr.  poštni  nadoskrbnik.  Št.   1. 

Brezovica  pri  Ljubljani:  Žgur  Ant.,  župnik.  Št.  1. 

Brezovica  -  Rodik :  Dekleva  Iv.,  trg.  v  Rodiku.  Elsnic  Jos., 
župnik  v  Rodiku  (poverjenik).  Normali  Iv.,  župnik  v  Brezovici.  Race 
Fr.,  zid.  mojster  v  llrpeljah.  Rapotec  Fr.,  c.  kr.  poštar  na  Kozini.  Šturm 
Fr.,  mesar  na  Kozini.   Žagar  Mijo,  nadučitelj   na  Klancu.        Št.   7. 

Brežice:  Knjižnica  okr.  učiteljska,  dr.  Srebre  Gvidon,  pos. 
Agreš  Jos.,  odvet.  solicitator.  Ambrožič  Jos.,  nadučitelj  v  Čatežu. 
Balon  Jos.,  velepos.  na  Bizeljskem.  Balon  Mih.,  meščan  in  pos.  Balon 
Olga,  velepos.  na  Bizeljskem.  dr.  Benkovič  Iv.,  odvetnik  in  drž. 
poslanec.  Boecio  Jos.,  trg.  Bohinc  Jos.,  učitelj  v  Pišecah.  Bračič  Her- 
mina,  učiteljica  v  Dobovi.  Bralno  društvo  v  Dobovi.  Coklin  Ant.,  trg. 
sotrudnik.  Čebašek  Jak.,  kaplan  v  Dobovi.  Cepin  Jos.,  c.  kr.  davčni 
asistent.  Černelč  Fr.,  nadučitelj  v  Artičah.  Čitalnica  narodna.  Franke 
Ernest,  žel.  uradnik.  Frece  Mart.,  trg.  v  Stari  vasi.  Gabron  Kar., 
C.  kr.  davč.  prakt.  Gajšek  Sim.,  nadučitelj  v  Dobovi.  Gala  Fr.,  c.  kr. 
<lavč.  asist.  Gerec  Fr.,  trg.  in  velepos.  v  Pišecah.  Gerjovič  Iv.,  velepos. 
v  Dobovi.  Gorjup  Peter,  kaplan.  Gregorevčič  Fr.,  velepos,  v  Globokem. 
•Gregorka  Mirosl.,  žel.  uradnik.  Gril  Adolf.,  kaplan  na  Bizeljskem. 
Holec  Mart.,  c.  kr.  sod.  otic.  dr.  Horvat  Fr.,  c.  kr.  notar.  Ivanetič 
Ant.,  C.  kr.  okr.  tajnik.  Janežič  Mih.,  velepos.  v  Zupelevcu.  Jurko 
Mira,  učiteljica  v  Artičah.  Kavšek  AL,  žel.  uradnik.  Klavžar  Ant., 
meščan.  Knjižnica  franč,  samostana.  Kokot  Ant.,  nadučitelj  v  p.  v 
Pišecah.  Kostomaj  Ant.,  gostiln.  Košuta  Mart.,  žel.  uradnik.  Kovačič 
Jos.,  gostiln,  in  pos.  v  Dobovi.  Kunej  Benjamin,  tajnik  posoj.  in  pos. 
Lavrenčak  Ferd.,  pom.  učitelj  v  Lokavcu.  dr.  Leščnik  Janko,  odvetnik 
in  pos.  na  Čatežu.  Levak  Andr.,  meščan.  Levstik  Jos.,  oskrbnik  na 
Bizeljskem.  Lipej  Fr.,  trg.  Lunder  Hermina,  učiteljica  v  Kapelah. 
Malus  Iv.,  velepos.  na  Bizeljskem.  Medved  Jak.,  nadučitelj  v  Pišecah. 
Melihar  Fr.,  dež.  dacar  v  Krški  vasi.  Mešiček  Jos.,  mestni  župnik. 
Novak  Cena,  učiteljica  v  Globokem.  Okorn  Vinko,  učitelj  na  Bizeljskem. 
Oskrbništvo  „Čatežkih  toplic".  Pavlic  Iv.,  župnik  na  Bizeljskem. 
Pečnik  Jos.,  nadučitelj  v  Kapelah.  Pernat  Ant.,  župnik  v  Dobovi. 
Petrič  Lud,,  učitelj  v  Sromljah,  Pichler  Fr.,  c.  kr.  davčni  asist.  Pirnat 
Lud.,  pom.  uradnik.  Planine  Fr.,  kaplan  v  Pišecah.  Polanšek  Ign., 
pek  in  pos.  Posojilnica.  Potočnik  Lud.,  učitelj  v  Dobovi.  Potovšek 
Jos.,  župnik  v  Artičah.  Presker  Drag.,  župnik  v  Kapelah.  Prosinecki 
Fr.,  velepos.  v  čemehevcu  (Hrvaška).  Radanovič  Iv.,  trg.  sotrudnik. 
Radej  Mart.,  gostiln,  na  Čatežu,  ftehaček  Peter,  lekar.  asist.  Scagnetti 
Val.,  podjetnik.  Šek  Avg.,  tiskar.  Schweiger  Al.,  uprav.  zal.  deln. 
pivovarne.  Sikošek  Ant.,  pom.  uradnik,  Sitter  Jos,,  c.  kr.  sod.  svetnik. 
Skalovnik    Ant.,    nadučitelj  v  Stari  vasi.    Sterniša  Ivo,   žel.  uradnik. 

3* 


—  36  — 

Supan  Ign.,  učitelj  (poverjenik).  Šetinc  Jos.,  odv.  konc.  Šola  v  Artičah. 
Šola  v  Cerkljah.  Šola  v  Globokem.  Šola  v  Pišecah.  Šola  v  Stari  vasi. 
Tanšek  Marija,  učiteljica.  Tominc  Blaž,  nadučitelj  v  Globokem.  Tramšek 
Moric,  nadučitelj  v  Sromljah.  Turkuš  Štefan,  župnik  v  Sromljah.  Umek 
Ant.,  trg.  Uršič  Jos.,  trg.  Vahčič  Iv.,  trg.  v  Cerkljah,  dr.  Vilimek 
Ant,  obč.  zdravnik.  Voglar  Al.,  učitelj  v  Artičah.  Volčanšek  Iv.,, 
gostiln.  Windischer  Al.,  učiteljica  v  Dobovi.  Wutt  Sim.,  c.  kr.  davčni 
upravitelj.   Zehner  Frid.,  učiteljica  v  Dobovi.  Žabka  Vid,  pos. 

Št.  2  +  96  =•  98. 

Brod:  Briški  Ant.,  obč.  beležnik.  Št.  1. 

Bruck  ob  Muri:  Šega  Ign.,  ing.  in   nač.  kurilnice.     Št.  1. 

Buzet:  dr.  Dolen  Ščitomir,  c.  kr.  sod.  pristav.  Okrajna  učit.^ 
knjižn.  v  Buzetu.  Pilat  Jos.,  župn.  upravitelj  v  Draguču.  Sancin  Iv.,, 
učitelj  poljedelstva.  Sironič  Simon,  kaplan.  Šepič  Vinko,  nadučitelj  (po- 
verjenik). Volavšek  Iv.,  c.  kr.  geometer.  Zupančič  Iv.,  gostilničar 
Narodnega  doma.  Št.  8. 

Celje :  Čitalnica  narodna.  Krusič  Iv.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p., 
š.  svetnik  in  zlatomašnik.  Občina  teharska.  Ogradi  Fr.,  opat,  itd. 
(poverjenik).  RanUgaj  Ant.,  župnik  v  Št.  Petru.  dr.  Sernec  Jos., 
odvetnik  in^  pos.,  vitez  žel.  krone,  itd.  dr.  Štor  Fr.,  graščak,  itd.  na. 
Teharjih.  Skrbeč  Mart.,  duhovnik  v  p.  na  Teharjih.  Bas  Lovro,  c.  kr. 
notar,  itd.  dr.  Božič  Ant.,  odvetnik,  dr.  Brenčič  AL,  odvetnik.  Cestnik 
Ant,  gimn.  veroučitelj.  dr.  Dečko  Iv.,  odvetnik  in  pos.  Delavsko  podp. 
društvo.  Detiček  Jurij,  c.  kr.  notar.  Društvo  odvetniških  in  notarskih 
uradnikov.  Društvo  pevsko,  dr.  Filipič  Lud.,  odvetnik  in  pos.  Fon  Iv.,^ 
c.  kr.  gimn.  prof.  pl.  Garzarolli  Fr.,  c.  kr.  sod.  svetnik.  Gorišek  Iv., 
mestni  vikar.  Gregorin  Al ,  c.  kr.  sod.  svetnik.  Hranilnica  in  posojilnica 
v  Gotovljah.  dr.  Hrašovec  Jurij,  odvetnik  in  dež.  poslanec.  Jošt  Fr.,^ 
revizor  „ Zveze  slov.  posojilnic".  Kardinar  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  in 
katehet.  dr.  Karlovšek  Jos.,  odvetnik.  Knjižnica  c.  kr.  male  gimnazije, 
Knjižnica  c.  kr.  velike  gimnazije.  Knjižnica  kapucinska.  Kosi  Ant.,^ 
C.  kr.  gimn.  prof.  Kosi  Jak.,  mestni  kaplan.  Kožuh  Jos.,  c.  kr.  gimn. 
prof.  dr.  Kukovec  Vekosl.,  odvetn.  kand.  Lončar  Fr.,  tajnik  posojiln. 
Majdič  Peter,  tov.,  itd.  Matic  Jos.,  trg.  Pučnik  Ant.,  mest.  kaplan, 
dr.  Slavič  Mat.,  katehet  in  nemški  propovednik.  dr.  Smolej  (i ustav, 
C.  kr.  sod.  sv6tnik.  Stergar  Vinko,  c.  kr.  rudn.  komisar,  dr.  Stiker 
Ljud.,  odvetn.  kand.  Suhač  Mat.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Sah  Lovro,  nad- 
učitelj na  Teharjih.  Šola  deška  okoličanska.  Trstenjak  Al.,  stud.  iur. 
Vodstvo  zasebne  dekliške  ljudske  šole.  dr.  Vrečko  Jos.,  odvetnik,  itd. 

gt.  8  -f  39  =  47. 

Celovec :  a)  mesto :  JaneHč  Evgen,  zas.  uradnik.  Apih  Jos.^ 
C.  kr.  učit.  prof.  (poverjenik).  Bajec  o.  Gabriel,  kapucin.  Bizer  Andr., 
dekan  pri  Gospej  sveti.  dr.  Brejc  Janko,  odvetnik.  Ebner  Iv.,  župnik 
v  Hodišah.  Hutter  Iv.,  c.  kr.  real.  prof.  Janežič  Sim.,  ravnat.  „Družbe 
sv.  Mohorja"  v  p.  dr.  Janežič  Val.,  c.  in  kr.  višji  štabni  zdravnik  v  p. 
Knjižnica  dijaška  v  Marijanišču.  Kolarič  Fr.,  župnik  pri  Elizabetinkah. 


—   37    — 

Kramar  Iv ,  c.  kr.  pošt.  ofic.  Legat  Al.,  tisk.  poslovodja.  Novak  Lovro, 
kapucin.  dr.  Oblak  Jds.,  odvetn.  kand.  Piskernik  Angela,  učiteljica. 
Podgorc  Val.,  lusgr.  in  vikar.  Regalli  Mira,  učiteljica.  Rozman  Jos., 
tajnik  „ Družbe  sv.  Mohorja".  Sadjak  Andr.,  mest,  kaplan.  Sadnikar 
Fr.,  trg.  Scharlach  Fil.,  učiteljica,  dr.  Sket  Jak.,  c.  kr.  gimn.  prof. 
Strgar  Jos..  črkostavei-.  Šnedic  Iv.,  župnik  v  Vetrinju.  Žak  Ant., 
župnik   v   Poročali.  Trije  dijaki-naročniki.      Št.  1  -|-  25    r-  3    =  21» 

b)  semenišče:  Akademija  slov.  bogoslovcev.  Jastrebnik  Vaclav, 
bogosl.  Koch  Iv.,  bogosl.  Ogris  Alb.,  bogosl.  Razgošek  Vinko,  bogosl. 
IŠenk  Fr,  bogosl.  Stih  Jos.,  bogosl.  Vastelj  Fr.,  bogosl.  Vautič  Vekosl., 
bogosl.    Žel   Janko,   bogosl.  (poverjenik).  Št.   10. 

Cerklje :  Bartol  Baltazar,  župnik  v  p.  na  Sp.  Brniku.  Ahčia 
Iv.,  gostiln,  in  pos.  v  Aldergasu.  Ahlin  Fr.,  pos.  Ahlin  Janko,  gostiln, 
in  pos.  Čitalnica.  Franter  Minka,  učiteljica.  Hacin  Jos.,  pos.  v  Ceš- 
njevku.  Jenko  Jos.,  pos.  sin  na  Zg.  Brniku.  Kalan  Iv.,  učitelj  v 
Velesalu.  Kern  Iv.,  trg.  in  pos.  Kmet  Andr.,  nadučitelj  (poverjenik). 
Lapajne  Jos.,  učitelj.  Likar  Jerica,  pos.  dr.  Mayr  Avg.,  okr.  zdravnik. 
Panlus  Viljem,  adm.  na  Šenturški  gori.  Št.  1  -[-  14  =  15. 

Cerkno:  Božič  Peter,  župnik  v  Ravnah.  Borštnik  Srečko, 
učitelj  na  Bukovem.  Čitalnica  nArodna.  Grželj  Zora,  učiteljica.  Matelič 
Iv.,  učitelj   v  Otaležu.   Stres  Ant.,  nadučitelj.  Tušar  Vaclav,  pravnik. 

Št.  1  +  6  =  7. 

ChicagO :  (irilec  Iv.,  delavec  (poverjenik).  Rudman  Al.,  delavec. 
Rudman  Ant..  delavec.  Št.  3. 

Cieszyn  :  Žunkovič  Dav.,  c.  kr.  stotnik  v  3.  pešpolku.     Št.   1. 

Cirknica :  Dimnik  Fr.,  župnik  v  Begunjah.  Jerala  Fr.,  c.  kr. 
sod.  pristav.  Kraje  Al.,  trg.  in  pos.  v  Grahovem.  Kunstelj  Fr.,  dekan 
(poverjenik).  Livrenčič  Ant.,  kaplan.  Lavrič  Iv.,  trg.  Persche  Rud., 
C.  kr.  okr.  sodnik.  Pogačnik  Edv.,  trg.  Premrov  Fr..  trg.,  gostiln,  in 
pos.  v  Martinjaku.  Rajčevič  Fr.,  župnik  v  Grahovem.  Rohrman  Jos., 
C.  kr.  notar.  Šerko  Fr.,  trg.,  župan   in  pos.  Št.   12. 

Cirkvenica:  Afrič  Fr.,  učitelj  v  Plasih.  Ahačič  Ante,  lekarnar. 
Bešlič  Ant..  uradnik  I.  hrv.  hranilnice.  Borovički  Zvonimir  v  Reki. 
Dušanek  Vinko,  mag.  pharm.  v  Reki.  Galič  Fr.  ml.,  učitelj-voditelj 
{poverjenik).  Galič  Zdravko  J.,  nam.  kr.  drž.  odvetnika  v  Zagrebu. 
Golobovič  Mate,  kr.  sodni  pristav  v  Zlataru.  Grom  Silvij  v  Reki. 
Hamerl  Jos.  v  Reki.  Jeretin  Zvonimir,  uradnik  I.  hrv.  hranilnice.  Jer- 
neje Pavel,  tajnik  zdravstv.  odbora.  Kešuc  Aleksa,  učitelj.  Kostrenčič 
Jos.,  obč.  uradnik.  Ljudska  šola.  Ljudska  šola  v  Grižanih.  Miholjevič 
M.  A.,  prof.  navt.  šole  v  Bakaru.  Montanari  Vlad.,  trg.  Pavelič  Milan, 
župnik  v  Krasnem.  Pintar  Slava  v  Lokvah.  Polič  Iv.,  lekarnar.  Rošič 
Mate,  vi.  vinogradar  na  Trsatu.  dr.  Veljačič  Niko,  msgr.,  prof.  bogosl. 
itd.  Tranicani  J.  Jos.,  trg.  Weidl  Rud.,  uradnik  I.  hrv.  hranilnice. 
Zadrovič  Ljud..  učitelj.  Št.  26. 

Črni  lug:  Eatlovič  Stepan,  učitelj.  Št.  1. 

Čapljina :  Soče  Marijan,  učit.  pripravnik.  Št.  1. 


—   38   — 

Čepovan :  Cempre  Andr.,  c.  kr.  orož,  stražmešter.  Godnič  Jos., 
kurat  v  Cirgarju,  Kofol  Leop.,  c.  kr.  poštar.  Kroupa  Frid.,  kurat  v 
Lomu.  Mlekuž  Ant.,  nadučitelj  (poverjenik).  Poberaj  Jos.,  učitelj. 
Podgornik  Fr.,  učitelj  v  Lokavcu.  Rejec  Jak.,  župnik.  Samostan  fran- 
čiškanski na  Sv.  Gori.  Trušnovec  Fr.,  krojač.  Žnidarčič  Fr.,  c.  kr. 
prof.  v  Gorici.  Št.   12. 

Črni  vrh  pri  Idriji :  Abram  Iv.,  župnik.  Blažič  Jos.,  trg. 
Krajni  šol.  svet.  Lampe  Franja,  pos.  Mikuž  Ivana,  pos.  hči.  Pivk  Štefan^ 
pos.  v  Predgrižah.  Pravhar  Jos.,  kaplan.  Rudolf  Dominik,  župan  in  pos. 
Rudolf  Filip,  pos.  Silvester  Fr.,  nadučitelj  (poverjenik).  Sebenik  Kati,- 
gozdarjeva  hči.    Šemerl  Ant.,  pos.  v  Predgrižah.  Št.    12. 

Črnomelj :  Koenig  Jurij,  župnik  na  Vinici.  Strucelj  Jurija 
C.  kr.  sodni  svetnik  v.  p.  v  Tuševem  dolu.  Adler  Stanko,  c.  kr.  evid, 
geometer.  Adlešič  Jurij,  pvavnik  v  Adlešičih.  Bitenc  Tom.,  učitelj  v 
Dragatušu.  Čitalnica  narodna.  Čitalnica  narodna  v  Vinici.  Demšar  Iv.,, 
nadučitelj  v  Šmarjeti.  dr,  Flerin  Val.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Jarc  Jak.,. 
C.  kr.  okr.  sodnik.  Juvanec  Fr.,  učitelj  na  Vrhu.  Kadunec  Mat.,  župnik 
v  Preloki.  dr.  Kermavner  Rob.,  c.  kr.  fin.  komisar.  Kline  Igo.,  c.  kr. 
davkar.  Knjižnica  okrajna  učiteljska.  Korbar  Iv.,  c.  kr.  davč.  referent. 
Kosec  Mili.,  nadučitelj  v  Dragatušu.  Kramarič  Jos.,  župnik  na  Vrhu. 
Kubinek  Iv.,  m.  kaplan.  Kuder  Ant,  c.  kr.  sod.  pristav.  Kucc  Avg.,  trg. 
Lavtar  Jos.,  m.  kaplan.  Lovšin  Fr.,  nadučitelj  na  Vinici,  dr.  MaleriČ 
Jos.,  okr.  zdravnik  ())overjenik).  Masten  Jos.,  c.  kr.  davčni  pristav. 
Mueller  Karol,  trg.  Nagu  Iv.,  c.  kr.  poštar.  Novak  Jos.,  župnik  v  Dra- 
gatušu. Peharec  Stanko,  župnik.  Perhavec  Ign.,  c.  kr.  davčni  kontrolor. 
Ploj  Oton,  c.  kr.  notar.  Podlogar  Leop.,  m.  kaplan.  Praprotnik  Alb., 
učiteljica.  Puhek  Janko,  trg.  in  župan.  Rauch  Peter,  graščak  v  Pod- 
brežju.  Rezek  Peter,  župnik  v  p.  v  Starem  trgu.  Schiller  Rud.,  učitelj. 
Schweiger  Jank  %  c.  kr.  sodni  ofic.  Šašelj  Iv.,  župnik  v  Adlešičih.  Šetinc 
Fr.,  šol.  voditelj,  dr.  Treo  Lud.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Ušlakar  Iv.,  not. 
kand.   Zurc  Ant.,  trg.  Št.  2  +  41  =  43. 

Črnuče  :  Cerar  Iv.,  učitelj  (poveijenik).  Mekincc  Fr.,  župnik. 
Odlazek  Minka,  učiteljica  pri  Sv.  Jakobu.  Okr.  šolski  svet  pri  Sv.  Ja- 
kobu. Poklukar  Mih.,  nadučitelj  in  pos.  pri  Sv.  Jakobu.  Sakser  Iv.,, 
župnik  pri  Sv.  Jakobu.  Žibert  Ant.,  nadučitelj  in  pos.  na  Jezici.  Št.  7. 

Daruvar:  dr.  Latkovič  Matko,  odvetnik.  Št.  1. 

Delana:  Savs  Matija,  župnik  v  Delani.  St.  1. 

Devin  :  Bratina  Al.,  kurat  v  Sempolaju.  Bratina  Ant.,  vikar 
v  Doberdobu.  Kos  Jot'.,  vikar  v  Brestovici.  Praprotnik  Edvard,  nad- 
učitelj (poverjenik).  Skočir  Jos.  msgr.,  dekan.  Švara  Fr.,  kaplan.  Suc 
Iv.,  trg.  v  Sesljem.  Št.  7. 

Divača  :  Bralno  pevsko  društvo  „Tabor"  v  Lokvi.  Dekleva 
Janko,  trg.  v  Vremskem  Britcfu.  Dekleva  Leop.,  c.  kr.  poštar  v  Bri- 
tofu.  Dujc  Iv.,  župan  v  Naklem.  Fabiani  Krist.,  pos.  v  Lokvi.  Gombač 
Olga,'  pos.  hči  v  Motavunu.  Kocjančič  Fr.,  žel.  uradnik  (poverjenik). 
Kocijančič    Livija,    kontoristka    v    Trstu.    Kunaver    Fr.,  žel.  uradnik. 


—  39  — 

Majhen  Iv.,  pošt.  uradnik.  Makoratti  Lev,  žel.  poduradnik.  Muha  Ant., 
velepos.  v  JiOkvi.  iMulia  Ant.  ml.,  velepos.  v  Lokvi.  Praprotnik  Avg., 
trg.  v  Lokvi.  Premrov  Vlad.,  žel  uradnik.  Prhavec  Fr.,  pos.  v  Spod. 
Ležečah.  Puc  Fr.,  pošt.  uradnik.  vSrdmak  Jak.,  župnik.  Srebotnjak 
Radosl.,  trg.  v  Lokvi.  Šteblaj  Bern.,  žel.  poduradnik.  Stolfa  Al.,  žel. 
uslužbenec.  Vadnal  Al.,  žel.  uradnik.  Vehovec  Al.,  žel.  uradnik. 
\'erdnik  Rud.,  sklad,  paznik.  St.  24. 

Djakovo :  Akšanovič  Ant.,  prof.  Babic  Gabro,  prost.  dr.  pl.  Babic 
Stjepan,  opat.  Cepelir  Milko,  ap.  protonotar  in  župnik.  Cačinovič 
Vladoje,  vi.  ravnatelj,  Čižmanovir  Šimen,  kanonik.  P'išer  Mato,  kapit. 
beležnik.  Galovič  .Alarijan,  duhovnik.  Hefner  Jos.  Horvat  Stepko, 
bogosl.  Koželj  Fr.  Kulundžič  Nladisl.,  bogosl.  Medic  Jos.,  lekarnar. 
Pec  Vladoje,  bogosl.  Reichsman  Dane  ml.,  trg.  dr.  Ritig  Svetozar, 
kr.  prof.  (poverjenik),  dr.  Ruspini  Ant.,  prof.  bogosl.  Sokol  Jos.,  bogosl. 
Stare  Fr.  Šajnovič  Marko,  kanonik.  Tranger  Ema.  dr.  Voršak  Avg,, 
biskap   itd.  Zbor  duh.  mladeži.  St.  23. 

Dobrepolje:  Bnmovš  Atidrej,  nadžupnik.  Baloh  Iv.,  kaplan 
(poverjenik).  Kmetijsko  društvo.  Petrič  Rafael,  dijak  v  Strugah. 
Petrič  Mat.,  učitelj  v  p.  in  pos.  v  Strugah.  Posojilnica.  Primožič  Štefan, 
nadučirelj.  Šola  (kraj ni  šolski  svet)  Videm-Dobrepolje.  P.  R.,  dijak- 
naročnik  v  Strugah.  Št.  1  -j-  7  -|-  1  =  9. 

Dobrlaves -Žitaraves:  Slomšek  Iv.,  župnik  v  p.  v  Kortih. 
Aplen  Andrej,  župnik  v  Železni  Kaplji.  Boštijančič  Ivan,  župnik  v 
Kamnu.  Dolinar  Ivan,  kaplan  v  Dobrlivesi.  Hutter  Vekosl.,  župnik  v 
Št.  Lipšu.  Izobr.  društvo  ,,Trta"  v  Žitarivesi.  Krištof  Jurij,  c.  kr. 
sod.  svetnik  v  Žel.  Kaplji.  Mikuluš  Ant.,  župnik  v  Škocijanu.  Petek 
Fr.,  komendator  na  Reberci.  Randl  Mat.,  imf.  prost,  v  Dobrlivesi. 
Slov.  kat.  izobr.  društvo  v  Škocijanu.  Svaton  Jo«.,  župnik  v  Št.  Vidu. 
Vuk  Fr.,  kaplan  v  Železni  Kaplji.  Weiss  Val.,  župnik  v  Žitarivesi 
(poverjenik).  Št.  1  +  13  =  14. 

Dolina:  Benkovič  Jos.,  župnik  v  Gročani.  Bralno  in  pevsko 
društvo  „Vodnik".  Bunc  Vekosl.,  nadučitelj.  Jereb  Fr.,  nadučitelj  v 
Ospem.  Kompare  Jos.,  dekan  in  dež.  poslanec  v  Ospem.  Pangerc  Jos., 
trg.,  nadžupan  in  pos.  Venturini  Fr.,  učitelj  v  Predloki.  Zupan  Jos., 
dekan  (poverjenik).  St.  8. 

Domažlice:  Mestni  urad.  Št.  1. 

Dornberg:  Bizjak  Rožica,  učiteljica.  Jelšek  Am.,  učiteljica. 
Juvančič  Lovro,  župnik  (poverjenik),  dr.  Kobal  Ign.,  kaplan.  Križman 
Ign.,  nadučitelj.  Rojic  Jak.,  učitelj  na  Gradišču.  Žnidaršič  Rudolf, 
učitelj.  Št.  7. 

Dugoselo :  Predavec  Jos.,  agronom.  Št.  1, 

Dunaj :  pl.  Globočnik  Ant.,  c,  kr,  vi.  svetnik  v  p.  di\  Ploj  Mi- 
roslav, 0.  kr.  dv.  svetnik  in  drž.  in  dež.  poslanec.  Sezun  Žiga,  c,  kr, 
drž.  blagajnik,  dr.  Simonic  J^r.,  c.  kr.  vseuč.  knj.  kustos,  dr.  Suhelj 
Iv.,  c.  kr.  dvorni  tajnik.  Agneletto  Jos.,  cand,  jur.  Babnik  Iv,,  c.  kr, 
sekc.  svetnik.    Bachler  Leop,    Bačar  .Just.,  cand.  med.    Barko  Radosl., 


—  40  — 

cand.  iur.  Breznik  Jos.,  stud.  phil.  Cimperman  Lud.,  stud.  phil. 
Ciperle  Jos.,  mešc.  učitelj,  čop  Jos.,  stud.  phil.  „Danica"  slov.  kat. 
akad.  društvo.  Dolenc  Karel,  c.  kr.  ravnatelj  pom.  uradov.  Fettich- 
Frankheim  Oton,  cand.  iur.  dr.  Glaser  Kar.,  c.  kr.  gimn.  prof.  in  šol. 
ravnatelj,  dr.  Hacin  Jos.,  stud.  iur.  dr.  Hinterlechner  Kar.,  sekc.  geol. 
Jak  Jos.,  C.  kr.  fin.  rac.  otic.  Jenko  And.,  stud.  med.  dr.  Kartin. 
Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča.  Kobe  Ernst,  stud.  iur.  Krejči  Ant.,  c.  kr. 
nadporočnik.  dr.  Krek  Bogomil,  dv.  in  sod.  odvetnik,  Krušič  Vinko, 
mag.  rač.  revid.  dr.  Lastavec  Fr.,  odgojitelj.  Luzar  Iv.,  žel.  višji 
revid.  v  p.  dr.  Mantuani  Jos.,  uradnik  c.  kr.  dvorne  knjižnice.  Marolt 
Nande,  abs.  phil.  Možina  Iv.^  stud.  agr.  Mravljak  Fr ,  stud.  phil. 
Novak  Lud.,  stud.  med.  Pažon  Konr.,  cand.  iur.  Pesjak  Fr.,  stud.  med. 
Potočnik  Al.,  c.  kr.  pošt.  ofic.  Premrou  Jos.,  c.  kr.  pištn.  hran.  kontr. 
dr.  Prijatelj  Iv.,  c.  kr.  asist.  v  vseuč.  knjižnici,  dr.  Primožič  Ant.,  c.  kr. 
dež.  šolski  nadzornik,  dr.  Primožič  Iv.,  c.  kr.  vi.  svetnik.  Reisp  Iv., 
stud.  med.  Rebol  Fr.^  stud.  phil.  „Sava"  akad.  društvo.  Schochar 
Ludov.,  žel.  pristav.  Schwer  Ernst,  stud.  phil.  dr.  Seshun  Klem.,  od- 
vetnik. „ Slovenija"  akad.  dij.  društvo.  Smerdu  Jos.,  žel.  asist.  Sodnik 
Ant,,  stud,  iur.  in  forest.  „Straža"  slov.  kat,  izobr,  društvo.  Stritar  Jos,, 
C.  kr,  gimn,  prof.  v  p.  in  pos,  Tomše  Jos,,  c,  kr,  polkovnik,  Trampus 
Fr,,  stud,  iur,  Trnovec  Bogdan,  c.  kr.  dv,  svetnik,  Uratnik  Rado,  stud. 
iur.   Vodnik  Hinko,  c.  kr.  gimn.  profesor.  St.  5  +  53  =  58. 

Erdevik :    Mičatek    Vlad.    Rigan    Gust.,    učitelj    (poverjenik). 

Št.  2. 
Eveleth:  Bilban  Matija,  duhovnik.  Št.   1. 

Gorica  a)  mesto  :  Budal  Bernard,  ing.  v  Bosni.  Ferfila  Fr., 
uradnik  v  plinarni.  Knjižnica  hogosl.  semenišča.  Knjižnica  c.  kr. 
studijska,  dr.  Kos  Fr.,  c.  kr,  učit,  prof.  in  pos.  Makuc  Iv.,  c.  kr. 
obrt.  prof.  v  p.  v  Solkanu,  dr.  vitez  Tonkli  Jos.,  odvetnik  in  pos, 
dr.  Turna  Hinko,  odvetnik  in  dež,  poslanec,  VoŠnjak  Mih.,  zasebnik 
in  pos.  haron  Winkler  Andr.,  c,  kr,  dež.  predsednik  v  p,  itd,  iti.  Wolf 
Iv.,  st.  kanonik,  Benič  Mavricij,  učitelj  v  Št,  Mavru.  Berbuč  Iv., 
C,  kr.  realčni  prof,  in  dež.  poslanec.  Brajnik  Vek.,  pos.  v  Štandrežu, 
Bralno  in  podporno  delavsko  društvo,  dr,  Brecelj  Ant,,  zdravnik, 
Brnmat  Miroslav,  c,  kr,  pošt,  asistent,  dr.  Capuder  Kar.,  c.  kr.  gimn. 
prof.  Cizel  Jos,,  c.  kr.  učit.  prof.  čitalnica  v  Solkanu,  dr.  Drmastja 
Jos.,  od  v.  kandidat.  Finšger  Fr.,  c.  kr.  prof.  in  okr.  šol,  nadzornik. 
Fon  Jos.,  C.  kr.  sod.  tajnik  in  drž.  poslanec.  Fras  Ant.,  c.  kr,  prof, 
dr,  Gabrijelčič  Jos,,  prelat  itd,  Gabršek  And,,  tlskarnar  in  knjigotržec. 
dr.  Gregorčič  Ant.,  sem.  profesor,  drž.  in  dež,  poslanec,  dež.  odbornik 
in  vitez  železne  krone  III.  reda  (poverjenik).  Guttman  Emil,  c.  kr. 
gozd.  ravn,  svetnik,  Gvaiz  Ant.,  c,  kr,  prof,  Ipavec  Andr.,  c,  kr,  gimn. 
prof.  Izobraževališče  učiteljsko.  Jakončič  Ant.,  zas.  uradnik  in  pos. 
Jug  Tomaž,  nadučitelj  v  Solkanu,  Knjižnica  c,  kr,  gimnazije.  Knjižnica 
gimn.  dijaška.  Knjižnica  c,  kr,  realke.  Knjižnica  učiteljska  goriške 
okolice    (3  izv.),     Kokošar  Iv.,    ra,  župnik.     Kolavčič  Iv.,    župnik  in 


—  41  — 

č.  kanonik  v  Solkanu.  Kosovel  Jos.,  župnik  v  Standrežu.  Kosnik  Iv., 
C.  kr.  prof.  Lavrenčic  Rud.,  c.  kr.  gimn.  prof.  pl.  Loccatclli  Milutiii 
v  Dol.  Vrtojl)i.  Marzidovšck  Kadosl.,  c.  kr.  voj.  kurat.  Alastnak  Lav., 
C.  kr.  ginin.  profesor.  Mašera  Jos.,  vikar  v  Št.  Mavru.  Mfdved  Jos.,  trp:. 
Mercina  Iv.,  c.  kr.  vadn.  učitelj.  Mlakar  o.  ISernardin,  frančiškan. 
„N(irodna  Prosveta".  Orešoc  Fr.,  c.  kr.  ravnatelj  gimn.  jiripravnice. 
dr.^Ozvvald  Kar.,  c.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Pavlica  Andr.,  st.  vikar.  Pavlin 
Avg.,  pos.  v  Ravnici.  Pavlin  Jo3.,  pos.  v  Standrežu.  Pirjevec  Iv., 
C.  kr.  višji  rac.  svetnik.  Plohi  Fr.,  c.  kr.  real.  prof.  v  p.  in  šol.  svetnik. 
Poberaj  Avg.,  nadučitelj  v  Kojskem.  Poniž  Benedikt,  c.  kr.  pripr. 
učitelj  v  p.  Povšič  Fr.,  c.  kr.  prof.  Seidl  Ferd..  c.  kr.  real.  pr(tf.  Se- 
menišče nadškofijsko,  dr.  Sterlč  Rud,,  c.  kr.  sodnik  v  Oirknem.  Stroj 
Val.,  žel.  pristav.  Šantelj  Ant.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Sinek  Rajko,  c.  kr. 
gl.  davkar  v  p.  Škrabec  o.  Stanko,  frančiškan,  dr.  Šorli  Ivo,  not.  kand. 
Šorli  Mat.,  c.  kr.  pošt.  ravnatelj  v  p.  in  pos.  Šušrael  Jos.,  učitelj  v 
Ravnici.  Tabaj  Andr.,  c.  kr.  vadn.  katehet.  Tabaj  Iv.,  kaplan  in  gimn. 
katehet.  Toman  Ema,  c.  kr.  vadn.  učiteljica,  dr.  Treo  Drag.,  odvetnik 
in  dež.  poslanec.  Vazzar  Ljud.,  c  kr.  gimn.  profesor.  Vodopivec  Fr., 
C.  kr.  okr.  šolski  nadzornik  v  p.  Zajec  Al.,  trg.  dr.  Zorn  Hil.,  c.  kr. 
prof.  Zupančič  Jak.,  c  kr.  real.  prof.  dr.  Žigon  Fr.,  sem.  prof.  Žilili 
Jos.,  C.  kr.  prof.  ŽniderŠiČ  Fr.,  c.  kr.  gimn.  prof.     Št.  11  -f-  70  =  81. 

b)  semenišče  :  Barbalič  Iv.,  bogosl.  Bernobič  Rud.,  bogosl. 
Cecinovič  Jak.,  bogosl.  Doktoric  David,  bogosl.  Draščič  Iv.,  bogosl. 
Janko  Ant.,  bogosl.  Kajin  Emirant,  bogosl.  Kogoj  Ant.,  bogosl.  Kos 
Iv.,  bogosl.  Lazič  Jul.,  bogosl.  Milielič  Val.,  bogosl.  (poverjenik). 
Močnik  Fr.,  bogosl.  Pahor  Fr.,  bogosl.  Pahor  Osk.,  bogosl.  Perišnt 
Jos.,  bogosl.  Pisk  Ant.,  bogosl.  Pišot  Iv.,  bogosl.  Remec  Vekosl.,  bogosl. 
Rustija  Andr.,  bogosl.  Rutar  Ant.,  bogosl.  Štanta  Vinko,  bogosl.  Toroš 
Mih.,  bogosl.  Vlakančič  Dinko,  bogosl.  Zlobec  Avg.,  bogosl.  31  dijakov- 
naročnikov.  53  dijakinj-naročnic.  Št.  24  -|-  84   ^=   108. 

Gorje:  Bralno  društvo  v  Gorjah.  Divjak  Angela,  učiteljica  na 
Dobravi.  Jan  Vincenc  ml.,  v  Sp.  Gorjah.  Jensko  Greg.,  c.  kr.  gozdar. 
Korošec  Mih.,  gos  iln.  in  pos.  na  Dobravi.  Ljudska  šola.  Pikon  ]\larija 
na  Dobravi.  Polda  Jak.,  pos.  v  Zabreznu.  Zevnik  Ana,  učiteljica. 
Zirovnik  Jos.,  nadučitelj  (poverjenik).  Žumer  Jak.,  župan  in  pos. 
Zumer  .Tos.,  gostiln,  v  Vintgarju.  Št.  12. 

Gornji  grad  :  Dovnik  Fr.,  dekan  itd.  di  Centa  Fr.,  knezošk. 
oskrbnik.  Čitalnica.  Dekorti  Jos.,  župnik  na  Ljubnem.  Drukar  Avg., 
o.  kr.  notar.  Kocbek  Fr.,  nadučitelj  (poverjenik).  Sigi  Rud.,  c.  kr. 
davčni  vodja.  Šola  ljudska  v  Bočni.  Šola  nžrodna.  Šola  narodna  pri 
Novi  Štifti.  Trobej  Franja,  gostiln,  in  pos.  Verbič  Iv.,  grašč.  knjigov. 
Zdolšek  Jos.,  c.  kr.  sodni  pristav.  Št.  1  -f-  12   ^13. 

Grabštanj :  Bayer  Štefan,  župnik  (poverjenik).  Einspieler 
Greg.,  prost  v  Tinjah.  Kaplan  Ant.,  župnik  v  Medgorjah.  Kogelnik 
Jos.,  župnik  v  Radišah.  Maierhofer  Janko,  župnik  v  Pokrčah.  Serajnik 
Volbenk,  župnik  v  ^t.  Lipšu.  Smolej  Fr.,  župn.  oskrbnik  v  Timenici. 
Wieser  Iv.,  prost  Podkrnosom.  Št.  8. 


—  42   — 

Grad  (Bled) :  baron  Schivegel  Jos.,  graščak  itd.  itd.  na  Rečici. 
Ahačič  Mat.,  kaplan.  Bralno  društvo,  dr.  Klimek  Emil,  zdravnik  in 
pos.  Mrak  Mat.,  župnik  na  Beli.  Oblak  Iv.,  župnik.  Oblak  Val., 
župnik  v  Ribnem.  Peternel  Jak.,  hotelier  in  pos.  Pretnar  Iv.,  župan 
in  pos.  Repe  Drag.,  trg.  in  pos.  Rus  Fr ,  nadučitelj  in  pos.  (poverjenik). 
Sekovanič  Ferd.,  trg.,  gostiln,  in  pos.  Trojar  Iv,,  nadučitelj  v  p.  Vovk 
Ant.,  posestnik.  Št.  1  -|-  13  =  14. 

Gradačac  v  Bosni:   Verhunc  Fr.,  c.  kr.  avskultant.      Št.  1. 

Gradec :  Hrasovec  Fr.,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  p.  dr.  Ipavie 
Benjamin,  m.  zdravnik.  Kranjc  Viktor  I.,  c.  kr.  gen.  major  v  p, 
Bonač  Iv.,  c.  kr.  lin.  rač.  asistent.  Cizel  Miško,  c.  kr.  učitelj  v  Kar- 
lovem, dr.  Čamer  Ant.,  zdravnik,  dr.  Dolenc  Metod,  c.  kr.  višji  dež. 
sod.  pristav.  Glaser  Pavel,  c.  kr.  pošt.  rač.  asist.  (poverjenik).  Glonar 
Jos.,  stud.  pilil.  Hauptmann  Fr.,  c.  kr.  prof.  dr.  Hoffer  Edvard,  dež. 
real.  prof.  Jaklič  Ant.,  msg.  in  vojn.  superior.  Kaspret  Ant.,  c.  kr. 
gimn.  piof.  dr.  Klasinc  Iv.,  odvetnik.  Knjižnica  c  kr.  vseučilišča. 
Kocuvan  Ferd.,  c.  kr.  davč.  ofic.  Kuralt  Fr.,  tajnik  „Gosp.  društva"  v  p. 
Ljubša  Mat.,  kazn.  duhovnik  v  Karlovem.  MatjašiČ  Fr.,  c.  kr.  vin. 
nadzornik  I.  vrste.  Miki  Iv.,  c.  kr.  pošt.  rač.  otic.  dr.  Murko  Mat.,  c.  kr. 
vseuč.  prof.  „Naprej",  slov.  izobr.  društvo.  Papež  Iv.,  dež.  real.  prof. 
v  p.  in  šolski  svetnik.  Papež  Mih.,  c.  kr.  pol.  nadkomisar.  Pešec  Ant.^ 
c.  kr.  pol.  nadkomisar.  Rojnik  Štefan,  c.  kr.  nam.  rač,  revident.  Skočir 
Avg.,  kurat  v  dež.  bolnici.  Škofic  Lovro,  c,  kr.  blag.  ravnatelj  v  p. 
dr.  Štrekelj  Kar,,  c.  kr.  vseuč.  prof.  Tomšič  Fr.,  c.  kr.  dv.  svetnik. 
„ Triglav'',  akad.  dij.  društvo.  Vouk  Iv.,  c.  kr.  pošt.  nadkontrolor. 
dr.  Vrbnjak  Mat.,  c.  kr.  pošt.  komisar.  Zabavnik  Jos.,  c,  kr.  vin.  asist. 
„Zarja",  akad.  dij.  društvo,  Železinger  Fr.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Žigon  Avg., 
C.  kr.  prof.  dr.  Žižek  Fr.,  c.  kr.  voj.  zdravnik  v  p.      Št.  3  -j-  35  =^  38. 

Gradiška:   (Bosna):  Dular  Fr.,  c  kr.  okr,  višji  živinozdravnik. 

Št.   1. 

Helsingfors:  dr.  Mikkola  Joos,,  vseučil,  prof,  Mikkola  Maila, 
sopr.  vseučil.  prof.  in  pisateljica.  St.  2. 

Hotederšica  :  Brus  Jos,,  trg.  (poverjenik).  Dolžan  Iv,,  c.  kr, 
poštar.  Korče  Jos.,  gostiln,  in  pos.  Molk  Jak.,  kovač  in  pos,  Nagode 
Fr.,  gostiln,  in  pos.  Petkovšek  Jos.,  župan  in  pos.  Šola  ljudska. 

Št.   7. 

Hrastnik:  Birtič  Fr,  trg.  sotruduik.  Daman  Ant.,  učiteljica. 
Flis  Mara,  učiteljica  roč.  del.  Gnus  Ant.,  nadučitelj  na  Dolu.  Grilc 
Tinca,  otr.  vrtnarica.  Jan  Ign.,  paznik,  Kaffou  Ign.,  učitelj.  Koželj 
Urb,,  poslovodja.  Lebar  Fr,,  učitelj  (poverjenik).  Ludovik  Avg.,  nač, 
postaje.  Perko  Bernard,  žel.  uradnik,  Rainer  Jak.,  učitelj,  Roš  Ferd,, 
dež.  poslanec,  župan  in  velepos,  Roš  Jos,  učitelj  na  Dolu.  Roš  Miloš, 
učitelj,  vSorčan  Janko,  nadučitelj,  Umberger  Milka,  učiteljica.  St.  17, 

Hudajužina:   Koder  Andr.  Št,  1, 

Idrija:  Občina  mestna.  Arko  Mih,,  dekan  in  dež,  poslanec. 
Baebler  Baldo,  real,  prof,  Bajželj  Iv.,  real,  tel.  učitelj,  dr.  Beuk  Stanko, 
real.  ravnatelj.  Bralno  društvo  v  Sp.  Idriji,  Čitalnica  narodna.  Delavsko 


—   43   — 

hralno  društvo.  Dežela  Josipina,  pos.  Didič  Fr.,  pos.  Druškovič  Fr., 
C.  kr.  sod.  .sluj::a  v  p.  (iaiigl  Kn^ell),  real.  učitt^lj  in  urt-dnik  (po- 
verjenik). Uoli  Fr.,  trg.  in  pos.  Gostiša  Kafael,  c.  kr.  učitelj,  (iruden 
Iv.,  volepos.  v  Jeličinem  vrhu.  Jelene  Ant,  trg.  Kanienšek  Oskar, 
real.  prof.  Kat.  del.  družba.  Kavčič  Fr.,  kavarnar.  Knjižnica  m.  višje 
realke.  Kogej  Srečko,  pos.  Kogovšek  Jos.,  elektrarnar  in  pos.  Korši^ 
Jos.,  C.  kr.  rudn.  svetnik.  Kos  .los.,  gostiln,  in  pos.  Krapš  Ant.,  c.  kr. 
davkar.  Lapajne  Drag.,  real.  prof.  in  poš.  Lapajne  Franja,  trg.  in 
pos.  Lapitjne  Marija,  trg.  in  pos.  Lapajne  Štefan,  trg.  v  Sp.  Idriji. 
Lapajne  Val.,  trg.  in  pos.  Levstek  Jos.,  c.  kr.  davč.  praktikaiit.  Lončar 
Kar.,  real.  prof.  Mačkovšek  And.,  c.  kr.  šol.  sluga.  dr.  Mencej  Jos., 
real.  prof.  Moliorič  Iv.,  c.  kr.  rudar  in  pos.  Nardin  Jul.,  real.  prof. 
Novak  Jos..  0.  kr.  učitelj.  Novak  Jul.,  m.  tnjnik.  Novak  Otmar, 
C.  kr.  učitelj.  Novak  Rajko,  c.  kr.  učitelj,  dr.  Papež  Milan,  c  kr. 
rudn.  zdravnik.  Pazniško  bralno  društvo.  Pegan  Al.,  c.  kr.  notar. 
Peternel  Henrik,  c.  kr.  davč.  kontrolor.  Pire  Danilo,  lekarnar.  Pire 
Mat.,  real.  prof.  Pleskovič  Rud.,  c.  kr.  učitelj.  Plevnik  Mih.,  trg.  Po- 
družnica Idrija  ,.Unije  avstrijskih  rudarjev'.  Podružnica  ,,81oniškove 
zveze"  za  idrijski  sod.  okrnj.  Pogačnik  Leop..  c.  kr.  paznik.  Potočnik 
Rud.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Prelovec  Fr.,  sod.  uradnik,  pl.  Premerstein 
Kajetan,  župan  in  pos.  v  Jeličinem  vrhu.  Primožič  Andr.,  trg.  Rupnik 
Marija,  c.  kr.  učiteljica.  „ Sokol",  ttl.  društvo.  Sturm  Henrik,  c.  kr. 
okr  sodnik.  Svoboda  Karo),  c.  kr.  rudn.  svetnik.  Sabec  Avg.,  c.  kr. 
učitelj.  Sepetavec  Jos.,  trg.,  župan  in  pos.  Šerak  Vinko,  trg.  Šola  c.  kr. 
rudn.  dekl.  Šola  c.  kr,  rudn.  deška.  Tavzes  Fr.,  not.  kandidat.  Tejkal 
Ivo,  real.  prof.  Terček  Marija,  pos.  Treven  Val.,  trg.  in  pos.  Turk  Iv., 
pek.  in  pos.  Vavpotič  Iv.,  real.  prof.  Vidic  Filip,  c.  kr.  rudn.  ofic. 
Vogelnik  Iv.,  nadzornik  c.  kr.  čipkarske  šole.  Zevnik  Mih  ,  m.  kaplan. 
Zonta  Iv.,  cerkovnik  v  Sp.  Idriji.  Štirje  dijaki -naročniki. 

Št.   1  +  73  +  4  =  78. 

Ig:  Drolc  Mart.,  kaplan.  Finžgar  Fr.,  župnik  v  Želimljah.  Knifie 
Jos.,  župnik  v  Tomišljn.  Kunauer  Iv.,  župnik  na  (iolem.  dr.  Mauring 
Iv.,  župnik.  Trošt  Fr.,  nadučitelj  (poverjenik).  Trošt  Iv.,  nadučitelj  v 
Tomišljn.  Št.  7. 

Št.  IIj  pod  Turjakom:  Janša  Minka,  učiteljica.  Lusker  Iv., 
kaplan.  Rath  Pavel,  župnik.  Repolusk  Frid.,  župnik  v  Št.  Vidu.  Rozman 
Fr.,  nadučitelj  (poverjenik).  Runovc  Alb.,  učiteljica.  Ulčnik  Mart., 
župnik  pri  Sv.  Florijanu.  Št.  7. 

Ivanec:  pl.  Kukuljevič-Sakcinski  Božidar,  velepos.       Št.   1. 

Jarenina  -  Sv.  Jakob :  Arnuž  Jurij,  učitelj  pri  Sv.  Jakobu. 
Conč  Jos.,  učitelj  v  .Jarenini.  Črnko  Jern.,  učitelj  v  Jareniui.  Frangež 
Jem.,  župnik  pri  Sv.  Marjeti.  Izobraž.  društvo  pri  Sv.  Jakobu.  Jan- 
žekovič  Vid,  kaplan  pri  Sv.  Jakobu  (poverjenik).  Kapler  Iv.,  župnik 
pri  Sv.  Jakobu.  Kelemina  Mat.,  župnik  in  duh.  svetnik  v  St.  Ilju. 
Kmetijsko  bralno  društvo  pri  Št.  Ilju.  Peklar  Mat.,  gostiln,  pri  Sv.  Ja- 
kobu. Rauter  Jak.,  kaplan  v  Št.  Ilju.   Spritzey  Iv.,  učitelj  pri  Sv.  Mar- 


—  44  — 

jeti.  Škof  Gregor,  župan  in  velepos.  pri  Sv.  Jakobu.  Šolska  knjižnica 
pri  Sv.  Jakobu.  Thaler  Fr.,  župan  in  velepos.  v  Št.  Ilju.  Vojsk  Al., 
župnik  pri  Spodnji  sv.  Kungoti.  Vračko  Evald,  kaplan  v  Jarenini. 
Žemljic  Mat.,  župnik  pri  Sv.  Jurju.  Št.   18. 

St.  Jernej :  Šola  ljudska.  Bon  Josipina,  trg.  Gantar  Iv.,  učitelj. 
Ivalan  Jak.,  kaplan.  Kolbezen  Leop.,  kaplan.  Lesjak  Ant.,  župnik. 
Ljudska  šola  v  Orehovici.  Rudež  Jos.,  oenolog  in  graščak  na  Tolstem 
vrhu.  Tavčar  Jos.,  pos.  Tomažič  Al ,  c.  kr.  poštar,  dr.  Trenz  Ferd., 
C.  in  kr.  štabni  zdravnik  v  p.  in  graščak  na  Drškovcu.  Trost  Kar., 
nadučitelj  (poverjenik).  Vrbič  Kar.,  pos.  na  Selih.     Št.  1  +  12  =  13. 

Jesenice  :  Aljaž  Jak.,  župnik  na  Dovjem.  Čuk  Drag.,  kaplan, 
dr.  Kogoj  Fr.,  dež.  okr.  zdravnik  in  župan.  Košir  Fr.,  župnik  na 
Koroški  Beli.  Medic  Jos  ,  nadučitelj.  Prijatelj  Iv.,  kaplan.  Salberger 
Mih.,  učitelj.  Sancin  Lovro,  c.  kr.  poštni  uradnik.  Schrej  Al.,  c.  kr. 
višji  poštar,  pos.  itd.  Spičar  Jak.,  posoj.  uradnik  (poverjenik).  Šivic 
Olga,  učiteljica.  Sušnik  Mat.,  tov.  delavec  na  Savi.  Trevn  Ant.,  trg. 
in  pos.  na  Savi.  Zabret  Val.,  kaplan.  Zabukovec  Iv.,  župnik.     Št.  16. 

Jičin :  Mestni  urad.  Št.   1. 

Joliet:  Susterslč  Frančišek,  župnik.  Št.   1. 

Josipdol :  Glad  Jos.,  župnik.  Št.   1. 

St.  Jurij  ob  južni  železnici:  dr.  Ipavic  Gust.,  zdravnik  itd. 
Mikus  Val.  župnik.  Artman  Iv.,  trg.  Culek  Jos.,  učitelj  (poverjenik). 
Gajšek  Fr.,  nadučitelj  v  Kabolju.  Jehart  Ant.,  kaplan.  Jelšnik  Iv., 
kaplan,  dr.  Kartin  Hubert.  Kat.  bralno  društvo.  Kavčič  Anica,  učiteljica. 
Kavčič  Mat.,  trg.  Knjižnica  trga.  Kozinc  Iv.,  župnik  v  Slivnici.  Kurbus 
Val.,  nadučitelj  v  Slivnici.  Lecker  Tilka,  učiteljica  v  Slivnici.  Nendl 
Al.,  pravnik.  Praunseis  Fr.,  trg.  in  pos.  Recelj  AL,  učitelj.  Trinkaus 
Ant.,  kaplan  v  Dramljah.  Št.   2  +  17  =  19. 

st.  Jurij  na  Sčavnici:  Ciuha  Ana,  učiteljica.  Farkas  Jos., 
trg.  dr.  Kreft  Lev,  zdravnik  (poverjenik).  Skuhala  Ludovik,  c.  kr. 
poročnik  v  Šopronju.  Vaupotič  Nuša,  učiteljica  pri  Negovi.  Zenkovich 
E  ,   učiteljica.  Št.   (i. 

Juršiči:   \'elikanje  Jos.,  kurat.  Št.   1. 

Kalnik:  Ljudska  šola.  Št.  1. 

Kamna  gorica:  Novak  Peter,  terez.  prefekt  v  p.  in  pos. 
Delavsko  bralno  društvo,  pl.  Kappus  Adolf.  c.  kr.  poštar,  župan  in 
pos.  (poverjenik).  Šolar  Fr.,  trg.  in  pos.  v  Kropi.  Zupan  brata,  orgij, 
tvrdka.  Št.  1  -f  4  =  5. 

Kamnil< :  Stranjska  fara.  Benkovič  Al.,  lekarn,  asist.  Breznik 
Jos.,  stud.  phil.  Čenčič  Jem.,  nadučitelj.  Čitalnica  nd,rodna.  dr.  Dereani 
Jul.,  dež.  okr.  zdravnik.  Flerin  Fr.,  trg.  in  pos.  v  Domžalah.  Frančiš- 
kanski samostan.  Heraian  Ana,  trg.  in  pos.  Hudobilnik  Iv.,  c.  kr.  davč. 
eksekutor  in  pos.  .lovan  Janko,  kaplan.  Kemperle  Jcrn.,  trg.  in  pos. 
dr.  Kladva  Iv.,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik.  Klančar  Avg.,  učiteljica.  Kle- 
menčič  Jos.,  trg.  in  pos.    Knjižnica    okr.  učiteljska.    Koschire   Janko, 


—  45  — 

trg.  in  pos.  Kratner  Fr..  c.  kr.  davč.  asist.  dr.  Kraut  Al.,  odvotnik  in 
župan.  Krek  Fr.,  župnik  na  Vranji  peči.  Križinan  Ant..  c.  kr.  davč. 
upravitelj.  Kumnur  Kar.,  trjr.  in  pos.  Lavrenčič  Iv.,  dekin.  Lužar  Iv., 
tipograf.  Majdič  Fr.,  lastnik  paromlina  na  Mru.  Močnik  Jos.,  lekarnar 
in  pos.  Močnik  Jlilan,  mag.  pliarni.  Martni  Ferd.,  trg.  Miiller  Ant.,  trg. 
in  pos.  v  Stol)u.  Novak  Mart.,  c.  kr.  višji  ])Oštar  in  ])0s.  Orožen  Krnil, 
C,  kr.  notar  in  pos.  dr.  Pajnič  Edv.,  o.  kr.  sod.  pristav.  l*eruie  l\at'ael, 
pisarn,  pomočnik.  Petrič  Jos,.  tov.  na  Viru.  Podstudenšek  Hrabrosl,, 
pos.  na  (Jojzdu.  Prelesnik  Kar.,  gostiln,  in  pos,  v  Straliovici.  Rems 
Ant.,  pos.  v  Godiču.  Hode  Jos.,  gostiln,  in  pos.  Sadnikar  Jos.,  c.  kr. 
okr.  višji  živinozdravnik.  Skala  Kar.,  trg.  in  pos.  Slatnar  Ant.,  tiskarnar 
(poverjenik).  Spindler  Mart.,  c.  kr.  fin.  komisar.  Štele  Fr.,  st.,  odv. 
uradnik.  Trpine  Iv.,  gospodična.  Uhlif  Al.,  sopr'>ga  c.  kr.  orož.  straž- 
mojstra.    \'edlin  Ant.,  tajnik  mest.  hranilnice.       Št.  1  -{-  46  =  47. 

Kanal:  Bavdaž  Jos.,  trg.  v  Gorenji  vasi.  Čitalnica  narodna. 
Gabrijelčič  Zorka  Gabrijela,  gospica  v  Avčah.  Gorjup  Al.,  učitelj  na 
Banjšicah.  Gorjup  Rih.,  učitelj  v  Avčah.  Ivančič  Alb.,  pos,  v  Desklah. 
Klavora  Ilinko,  učitelj  v  Gorenjem  polju.  Konjedic  Edm.,  velepos.  v 
Plaveh.  Košir  Iv.,  vikar  v  Kalu.  Križničeva  tvrdka.  Kune  Iv.,  nad- 
učitelj  v  Kalu.  Mašera  AL,  c.  kr.  okr.  sodnik.  Musič  Ant.,  učitelj  v 
Plaveh.  Stergar  Fr.,  nadučitelj  v  Desklah.  dr.  Terkuč  Ferd.,  c.  kr.  notar. 
Tomažič  Viljem,  učitelj  na  Srednjem.  Taroš  Pavel,  učitelj  v  Zapotoku. 
Ušaj  Jos.,  vikar  na  Banjšicah.  Ušeničnik  Jos.,  c.  kr.  nadporočnik, 
Valentinčič  Lud.  Ant.,  trg.  Verč  Al.,  nadučitelj  (poverjenik).  Zega  Mih., 
nadučitelj  v  p.  in  velepos.  Št.  22. 

Kapela:  Meske  Mart.,  župnik  in  duh.  svetnik.  Bralno  društvo. 
Horjak  Iv.,  kaplan.  Šola  ljudska  (poverjenik  nadučitelj  Kvirin  Pertl). 
Žemljic  Fr.,  pos.  v  Murščaku.    Žemljic  Jak.,  pos.  v  Eadincih. 

Št.  1   +  5  ==  6, 

Karlovci:  Auer  Lud.,  gimnazijec.  Št,  1. 

Karlovec  :  Absae  Jos,,  ravn.  grad.  pisarne  (poverjenik),  dr.  Ban- 
javič  Iv.,  odvetnik  in  grad.  nač.  Cvetkovič  Jos.,  zakupnik  lekarne. 
Frančiškanski  samostan.  Gašparovič  Gjuro,  pos.  Golik  Ant.,  m.  oflc. 
dr.  Haslinger  Iv.,  m.  zdravnik.  Knjižnica  gimnazijska.  Lah  Iv.,  trg. 
dr.  Lukinič  Edm.,  odvetnik  in  nar.  zastcpnik.  Modrušau  Gust.,  lekarnar 
in  nar.  zastopnik.  Obrt.  del,  društvo  „Nada"'.  Nemec  Jul.,  župnik. 
Pobor  Jos.,  kr.  okr.  sodnik.  Polič  Jernej,  pos,  Purebl  Vladko,  trg. 
Eavnikar  Dragan,  trg.  in  pos.  dr.  Eečner  Vatrosl.,  odvetnik.  Ritonija 
Sofija,  pos.  Sagan  Iv.,  knjigotržee.  Šašek  Nik.,  trg.  Šimunid  Drag., 
m.  uradnik,  dr.  Vinkovič  Božo,  odvetnik  in  nar.  zastopnik,  dr.  Vinski 
Izidor,  m,  fizik,   pl  Vučetič  Nikola,  trg.  Št.  25. 

Kastav :  Kotarska  učiteljaka  knjižnica.  Št.  1. 

Kobarid :  Bogataj  Fr.,  nadučitelj,  Devetak  Jos.,  c.  kr.  davč. 
prakt.  Fabjan  Mat.,  c.  kr.  okr.  sodnik.  Frandolič  Jos.,  c.  kr.  davč. 
kontrolor,  dr,  Franck  Fr.,  zdravnik.  Gomilščak  Fr.,  trg.  v  Drežnici. 
Gruntar  Janke,  trg.   Hrast  Simon,  pos.  v  Livku.  Ivančič  Alb.,  učitelj  v 


—  46  — 

Borjani.  Ivancič  Iv.,  nadučitelj  v  Kredu.  Juretič  Ant.;  trg.  Kalan 
Milko,  učitelj  v  Dreženci.  Lapanja  Iv.,  zemljemerec  in  dež.  poslanec 
(poverjenik).  Manfreda  Ant.,  župan  in  pos.  v  Iderskem,  Mašera  Alfred, 
gostiln,  in  pos.  MiklaviČ  Ant.,  učitelj.  Miklavič  Fr,.  trg.  Miklavič  Fr., 
učitelj  na  Livku.  Miklavič  Iv.,  trg.  Pignatari  Iv.,  trg.  Premrov  Miro- 
slav. C.  kr.  notar.  Rakušček  Fr.,  not.  tajnik.  Umek  Fr.,  c.  kr.  tin. 
komisar.  Uršič  Andr.,  trg.  v  Starem  selu.  Uršič  Ant.,  trg.        Št.  25. 

Kočevje:  Demšar  Ant,  m.  kaplan.  Gross  Kar.,  m,  kaplan  (po- 
verjenik). Garvas  Janko,  nadučitelj.   Knjižnica  c.  kr.  gimnazije. 

Št.  4. 

Kolomea:  Zwirn  Fr.,  c.  kr.  nadporočnik.  Št.  1. 

Komen  :  dr.  Kotnik  Ign.,  c.  kr.  notar  in  pos.  Abram  Filip,  vikar 
v  Pliskovici.  Leban  Ant.,  nadučitelj  (poverjenik).  Sila  Luka,  učitelj 
na  VojŠčici.  Št.  1   -[-  3  =  4. 

Komenda:  Mejač  Andr,  trg,,  župan,  dež.  poslanec  in  pos.  (po- 
verjenik). Mesner  Jos.,  nadučitelj.  Svetlin  Andr.,  trg.  in  pos.     Št.  3. 

Komletinci :  Donat  Slava,  učiteljica.  Št.  1. 

Konjice:  Bezensek  JuHj,  župnik  v  Čadramu.  Knjižnica  nad- 
zupnijska.  Kovač  Jos.,  pos.  Clarici  Iv.,  grašč.  oskrbnik.  Časi  Iv., 
nadučitelj  v  Žicah.  Ermenc  Mart,,  c.  kr,  sod,  viš.  ofic,  dr.  Globočnik 
Aleks.,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik.  Hrastelj  Fr.,  nadžupnik  in  dekan 
(poverjenik).  Kolar  Ant.,  župnik  na  Keblju.  Kozoderc  Iv.,  župnik  v 
Skomrali.  Merčuu  Maks,  c.  kr,  davč.  pristav.  Ogorevc  Mart.,  trg. 
Prus  Štefana,  odvetn.  hči.  Dr.  Rudolf  Iv.,  odvetnik,  ftežabek  Blaž, 
kn.  gozdar,  Serajnik  Beno,  učitelj.  Šepic  Iv,,  tržan  in  upr.  poso- 
jilnice. Št.  3  +  14  =  17. 

Konjščina:    Kosiček  Ubaldo,  župnik.  Št.  1. 

Koper:  Ahtik  Jos,.  posojilu,  uradnik.  Bertok  Jos.,  nadučitelj 
na  Rižani.  Bežek  Vikt,  c.  kr.  učit.  ravnatelj.  Cemažar  Jak.,  župnik 
v  Koštaboni,  Defar  Širne,  župnik  v  Dekanih.  Dominco  Henrik, 
C.  kr.  šol.  nadzornik  (poverjenik).  Ferjančič  Fr.,  učitelj-voditelj  v 
Predloki.  Cilavina  Blaž,  c.  kr.  kazn.  kurat  itd.  Knjižnica  c,  kr,  okr, 
šol.  sveta.  Knjižnica  c,  kr,  učiteljišča.  Koštial  Iv.,  c,  kr.  učit.  prof, 
Kramberger  Fr.,  c.  kr.  kazn,  kurat.  Maslo  Ant.,  učitelj  v  Ricmanjih, 
Mašera  Fr,,  c,  kr,  učit.  prof.  Orel  Fr.,  nadučitelj  v  Kortah.  Piciga 
Jos,,  župan  v  Dekanih,  Počivalnik  Ign,,  župnik -dekan  v  Krkočah, 
Schaup  Adolf.  c,  kr,  tel,  učitelj,  Schiffrer  Iv.,  župnik  v  Ponijanu. 
Sprachmann  Iv.,  c,  kr,  vadn.  učitelj,  Šantel  Aleks,,  učit.  prof.  Šašelj 
Milan,  župnik  v  Šmarjah,  Škrbec  Mat.,  župnik  v  Kortah,  Šubic  Albert, 
C.  kr.  učit.  prof.  Vovk  Iv.,  učitelj-voditelj  v  Črnotičah,  Žagar  Mijo, 
nadučitelj   v  Klancu,  Št.  27, 

Kostanjevica:  Bartel  Bertold,  m,  kaplan.  Bučar  Leop,,  pos. 
Kavčič  Vinc,  kaplan  pri  sv.  Križu,  Pavlic  Damijan,  m.  župnik  (po- 
verjenik). Pavlic  Kozma,  župnik  v  Križevem.  Šola  ljudska.  Vrančic 
Iv.,  c.  kr.  sod,  pristav.  Št,  7. 


i 


—  47   — 

Kotor:    Modii'  o.  Leon  Jos.,  fniučiškan.  Št.   1. 

Kozje-PUštanj :  Knjižnica  ofcr.  učiteljska.  Dr.  Barle  Jos., 
C.  kr,  notar  in  hran.  ravnatelj.  IJorthold  Kristina,  učiteljica  na  IMl- 
fitajnu.  Bosina  Iv.,  dekan  v.  p.  Brovet  Rup.,  c.  kr,  d-jvčni  uprav. 
Drofenik  Ant.,  župnik  v  Polju.  Druškovič  Jos.,  trg.  Elsbachor  Iv., 
trg.  in  č.  občan.  Dr.  Ueling.sliaiui  Kar.,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik. 
Golob  Otmar,  not.  kand.  Hlastcc  Fr.,  žopnlk  v  Zagorju.  Hočevar  Iv., 
nadučitelj  v  Zagorju.  Hohnjcc  Ant.,  nadučitelj.  Hrabtllek  Adalb,,  dež.  okr. 
živinozdravnik.  dr.  .laiikovič  Fr.,  zdravnik,  nač.  posojilnice  in  dež.  po- 
slanec, Jerše  Ladisl.,  c.  kr,  davč.  ortc.  Knjižnica  šolska.  Knjižnica  šolska 
na  Pilštanju.  Knjižnica  šolska  v  Virštanju.  Košenina  Fr.,  not.  kand. 
Kruhar  Žitko,  c.  kr.  zemlj.  knjigovodja.  Lah  Iv.,  kapelan  pri  Sv.  Petru 
pod  Sv.  gorami.  Mulec  Ant.,  sod.  oficijant.  Panič  Jos.,  kapelan  v  Pil- 
štanju. Pečar  Alb.,  trg.  v  Podčetrtku.  Pivec  Štefan,  župnik  v  Pod- 
četrtku. Prešern  Iv.,  župnik  v  Koprivnici.  Prešiček  Kar,  tržan  in  not. 
uradnik.  Pulko  Val.,  nadučitelj  v  Dobjem.  Regvat  Iv.,  trg.  na  Pilštanju. 
Ribar  Ant,,  župnik  in  duh.  svetnik  pri  Sv,  Vidu.  Supančič  Mat.,  c.  kr. 
poštar  in  pos.  na  Pilštanju.  Šetinc  Fr.,  nadučitelj  na  Prevorju.  Škrbs 
Roman,  župnik  v  Prevorju.  Šparl  Ant.,  kapelan  pri  Sv.  Vidu.  dr.  Štibar 
Mart.,  C.  kr.  sod.  pristav.  Tomažič  Marko,  knezošk.  duh,  svetnik,  načelnik 
okr.  zastopa  in  župnik  na  Pilštanju  (poverjenik).  Tombah  Jos.,  župnik 
in  duh,  svetnik  pri  Sv,  Petru.  Torainšek  Ant.,  not.  kandidat.  Topolnik 
Fr.,  C.  kr.  davč.  ofic.  Ulčar  Ljud.,  učitelj.  Vončina  Adolf,  tajnik  okr. 
zastopa,  Vrkljan  Iv.,  pekar  in  pos,  Železniger  Jak,,  c.  kr.  sod.  sluga, 
dr.  Žiher  Fr.,  c,  kr.  sod.  pristav.  Št.  1  -)-  44  =  45. 

Krakow:  Nedok  Jos.,  emer,  prof.  Št,  1. 

Kranj:  Kohlar  Ant.,  m.  župnik  in  dekan.  Majdič  Vinko,  tov, 
in  pos.  Omersa  Fr.,  trg.  in  pos.  dr.  Pernh  Fr.,  c,  kr.  gimn.  prof. 
Savnik  Kar.,  lekarnar,  župan  in  pos.  (poverjenik).  Urbančič  AL, 
graščakinja  na  Turnu.  Barle  Iv.,  kaplan.  Blagne  Ant.,  trgovka  v 
Št.  Jurju.  Bralno  društvo  slov.  čitalnica  narodna,  dr.  Debevec  Jos., 
C.  kr.  gimn.  prof.  Dokler  Ant.,  c,  kr,  kr.  gimn,  prof,  Florijan  Kar,,  trg. 
in  pos,  dr,  Globočnik  Edv.,  dež.  okr.  zdravnik  in  pos.  Globočnik  Mih., 
trg.  in  pos.  v  Vogljah.  Grafenauer  Iv.,  c.  kr,  gimn.  prof.  dr.  Herle 
Vlad.,  c.  kr,  gimn.  prof.  Jarc  Evg.,  c.  kr,  gimn.  prof.  Jugovic  Fr.,  m.  nad- 
učiteljica.  Knific  Luka,  učitelj  na  Trsteniku,  Knjižnica  c.  kr.  viš.  gimn. 
Knjižnica  okr.  učiteljska.  Kokalj  Rud.,  gl.  zastopnik  „Dunava".  Kukelj 
Ant,  župnik  v  Št.  Jurju.  dr,  Kušar  Jos.,  odvetnik.  Lampret  Iv,  Fr,, 
tiskarnar,  Levičnik  Val.,  c.  kr.  iin.  svetnik  v  p.  in  pos.  Luznar  Fr., 
nadučitelj  na  Primskovem,  Mayr  Peter,  gostiln,  in  pos.  Mikš  Iv., 
župnik  na  Trsteniku,  Nemec  Ant.,  župnik  v  Kokri.  Novak  Val.,  c.  kr. 
davč.  pristav.  Paternost  Henr.,  nadučitelj  v  Predosljih.  Pavlin  Al,, 
trg,  in  pos,  v  Podbrezjah.  Pavčič  Fr.,  kaplan  v  Naklem.  Pavšler  Tom., 
trg,  in  pos,  Pekovec  And.,  pos.  v  Mačah.  Pire  Alfonz,  c.  kr,  okr,  glavar. 
Pire  Ciril,  trg.,  dež,  poslanec  in  pos.  Pirnat  Makso,  c.  kr,  gimn,  prof, 
Pogačnik  Iv,,  c,  kr,  okr,  sodnik.  Pokom  Fr.,  župnik  v  Besnici.  Ra- 
kove Iv.,    trg.  in  pos.     Rebolj  Hinko,  c.  kr.  žel.  uradnik.    Rojina  Fr,, 


—  48  — 

nadučitelj  v  Šmartnera.  Rooss  Marija,  m.  učiteljica.  Sajovic  Janko,  trg. 
Seliškar  Al.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Sitar  Val.,  m.  kaplan.  „Sokol  gorenjski", 
tel.  društvo.  §arec  Al.,  župnik  v  Smartnem.  dr.  Šavnik  Edv.,  c,  kr. 
okr,  zdravnik.  Slamberger  Ant.,  c.  kr.  notar  in  pos.  dr.  Štempihar  Val., 
odvetnik  in  pos.  Valenčič  Iv.,  hran.  tajnik.  Verbic  Fr.,  c,  kr.  gimn. 
prof.  Zupan  Ant.,  c,  kr.  gimn.  prof.  Zupane  Ign.,  župnik  v  Predosljih. 
25  dijakov -naročnikov.  Št.  6  -|-  54  -j-  22  ==  85, 

Kranjska  gora  :  Hudovernik  Janko,  c.  kr.  notar.  Jalen  Iv.,  hči 
hotelirja  v  Radečah,  dr.  Jan  Rado,  c.  kr.  sod.  pristav.  Lavtižar  Jos., 
župnik  v  Radečah.  Pečar  Iv.,  žel.  čuvaj  v  Radečah.  Peterlin  Fr.,  c.  kr. 
okr.  sodnik.  Petrovčič  Iv.,  nadučitelj.  Škufca  Lud.,  župnik,  dr.  Tičar 
Jos.,  dež.  okr.  zdravnik  (poverjenik).  Zupančič  Janko,  nadučitelj  v 
Radečah.  Št.  10. 

Krapan  :  Epple  Iv.,  učiteljica.  Št.  1. 

Križevac :   Jurčič  Makso,  ravnatelj  viš.  Ijud,  šole.  Št,  1, 

Krk  :  dr.  Brovet  Otmar,  obč.  zdravnik.  Dujmič  Jos.,  kaplan. 
Ferluga  Vinko,  c.  kr.  pot,  učitelj,  Lašid  Fr.,  c.  kr.  okr.  glavar,  dr.  Lav- 
renčič  Jos.,  c.  kr.  sod.  prislušnik.  Lodes  Ant,,  c,  kr,  okr,  logar, 
dr.  Mahnič  Ant.,  škof  itd.  Okr,  učiteljska  knjižnica  v  Puntu,  Polonijo 
Mate,  kancelar.  Pribil  Drag.,  c.  kr.  okr.  šol.  nadzornik  (poverjenik), 
^'ogrič  Fr.,  c.  kr.  davč.  uradnik.  Št,  11. 

Krško:  Knjižnica  okr.  učiteljska.  Adlešič  Jurij,  m,  nadučitelj. 
Anžiček  Ferd.,  odv,  konc.  uradnik  (poverjenik).  Ažman  Simon,  župnik 
na  Studencu.  Borštner  Jos.,  župnik  na  Raki.  Citaln:ca  narodna.  Gre- 
gorič  Fr.,  gost.  in  pos.  vitez  Gspan  Alf,,  c.  kr.  evid.  geometer.  dr.  Ho- 
čevar Janko,  cdvetn.  kandidat  in  volepos.  dr.  Hrašovec  Sil  vin,  c,  kr. 
sod,  pristav.  Humek  Kar.,  mešč.  učitelj.  Jerman  Jos.,  m.  učiteljica. 
Jugovic  Amalija,  pos,  sopr,  dr,  Kaisersberger  Ant.,  zdravnik.  Kerin 
Fr.,  posoj.  uradnik.  Kos  Avg„  pom,  uradnik,  Lapajne  Iv.,  mešč.  rav- 
natelj v  p.  Levičnik  Alfr.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Levstek  Leop.,  učitelj. 
Lunder  Fr.,  nadučitelj  na  Raki,  dr.  Maurer  Vilko,  not.  kandidat, 
dr.  Mencinger  Iv.,  odvetnik  in  pos.  Obč.  knjižnica,  Pfeifer  Viljem, 
velepos,,  dež.  in  drž.  poslanec,  dr.  Pucko  Jurij,  c.  kr.  notar.  Ravna- 
teljstvo deške  meščanske  šole.  Renier  Iv.  Nep.,  m.  župnik,  dr,  Romih 
Tom,,  mešč,  ravnatelj  in  župan,  Rozman  Flor.,  m.  učitelj,  Schvvei- 
ger  Fr,,  dekan  in  duh.  svetnik  v  Leskovcu.  Stancer  Henrik,  trg.  in 
pos.  Stiasnj  Lud.,  c.  kr.  okr.  šol.  nadzornik.  Šol.  knjižnica  v  Leskovcu. 
Tavčar  Kar.,  c.  kr.  davkar.  Vari  Tom,,  kaplan  na  Raki.  Vidmar  Fr,, 
m.  kaplan,  Žener  Vinko,  obč,  hran,  tajnik  in  pos,  Žnideršič  Božidar, 
c,  kr.  davč.  kontrolor.    Žust  Jak,,  m,  kaplan.      Št,  1  -f-  36  =  37. 

Kutjevo :  Balaš  Z.  Boenel  Vikt.  Čitaonica  hrvatska.  Ouk  Iv. 
Griin\vald  Jos.  pl.  Gvozdanovič  Tomo.  Hauptfeld  R.  Konrad  Vatrosl. 
Malčič  Vatrosl.  Marko vič  Jos.  Pavločič  Iv.  Selak  Jos.  (poverjenik). 
Smodek  Fr.  Smodek  Mirko,  Šola  ljudska.  Štefanovič  Gust.  Švrljuga 
Jern.   Turkovič  Dav.   Vlastelinstvo.   Zuber  Janko,  Št.  20. 

Laab:    dr.  Šanda  Iv,,  duhovnik.  Št.  1. 

La-Saale:    Podgoršek  Ant.,  duhovnik.  St,  1. 


—  49  — 

Laški  trg:  Bralno  društvo  na  Dolu.  Bralno  društvo.  Ciniperšek 
Kar.,  trg.  Doberšek  Iv.,  trg.  korespondent.  Elsbachor  Konrad,  trg. 
dr.  Kolšek  Jos.,  odvetnik  (poverjenik).  Konnin  Frrt.,  kaplan.  Kukof, 
Edv.,  ravnatelj  pivovarne.  Slovenska  šola.  Šol.  knjižnična  v  Jurkloštru. 
Učiteljsko  društvo  za  celjski  in  laški  okraj.  Zorko  Štefan,  trg.     St.  12. 

Lembach:  Kmet.  bralno  društvo  Lembah  in  okolica.        Št.  1. 

Sv.  Lenart- Sv.  Benedikt :  Župnija  Sv.  Bolfenka.  Alt  iv., 
kaplan  pri  Sv.  Lenartu.  Bralno  društvo  pri  Sv.  Ani.  Bralno  društvo  v 
Negovi.  Čitalnica  i)ii  Sv.  Lenartu.  Geuiilšek  Fr.,  kaplan  pri  Sv.  Bene- 
diktu, dr.  Ciorišek  Milan,  odvetn.  kandidat  pri  Sv.  Lenartu.  Janžekovič 
Jos.,  župnik  pri  Sv.  Lenartu.  Kat.  bralno  in  gospodarsko  društvo 
pri  Sv.  Benediktu.  Kat.  slov.  izobr.  društvo  pri  Sv.  Bolfenku.  Kopic 
.Jak.,  nadučitelj  pri  Sv.  Lenartu  (poverjenik).  Krisper  Fr..  not.  kan- 
didat pri  Sv.  Lenartu.  Panič  Jos.,  kajjlan  pri  Sv.  Ani.  Štupica  Fr., 
C  kr.  notar  pri  Sv.  Lenartu,  dr.  Suhao,  Ant.,  župnik  in  dekan  pri 
Sv.  Ani.  Škrlec  Fr.,  trg.  pri  Sv.  Benediktu.  Stukelj  Jos..  hran.  in  pos. 
knjigo-vodja  pri  Sv.  Lenartu,  dr.  Tiplič  Fr.,  zdravnik  pri  Sv.  Lenartu. 
Troha  Jos.,  učitelj  pri  Sv.  Benediktu.  Trstenjak  Roman,  c.  kr.  sod. 
pristav  pri  Sv.  Lenartu.  Urek  Iv.,  učitelj  pri  Sv.  Lenartu.  Žemljic 
Ant.,  trg.  pri  Sv.  Lenartu.  Št.  1  -f  20  =  21. 

Leskovec  v  Halozah  :  Kavčič  Peter,  nadučitelj  pri  Novi  cerkvi. 
Samec  Fr.,  učitelj.  Šola  narodna.  Vrunkar  Eadosl..  učitelj   (poverjenik), 

Št.  4. 

Litija:  Svctec  Luka,  c.  kr.  notar,  vitez  Fr.-Jož.  reda  in  poe.  (po- 
verjenik). Goljmajer  Jos.,  župnik  na  Vačah.  Jenko  Iv.,  nač.  žel.  postaje 
v  p.  in  pos.  Jeretin  Mart.,  c.  kr.  okr.  tajnik.  Knjižnica  okr.  učiteljska. 
Kozlevčar  Ant.,  nač.  žel.  postaje.  Modie  Jos.,  c.  kr.  poštar.  Novak  Iv., 
C.  kr.  poštar  in  trg.  v  Dolih.  Pernuš  Fr.  c.  kr.  sod.  pristav.  Premrou 
Iv.,  okr.  zdravnik.  Eajar  Iv.,  c.  kr.  okr.  živinozdravnik  v  Gradcu.  Slane 
Fr.,  pos.  Slov.  bralno  društvo,  pl,  Wurzbach  Fr.,  pos.  sopr.  Zupančič 
Jem.,  duhovnik  v  p.     ■  Št.  1   -|-   14  ==   15. 

Ljubljana :  Arce  Bajko,  c.  kr.  poštni  blagajnik  v  p.  Auerjevi 
dediči,  tov.  in  posestniki,  dr.  vitez  Blciueis-Trsteniški  Kar.,  podžupan, 
č.  meščan,  itd.  Čitalnica  narodna,  pl.  Detela  Oton,  dež.  glavar,  vitez 
žel.  krone  III.  reda  in  graščak.  Dolenec  Oroslav,  svečar  in  pos.  Fahian 
Iv.,  posestnik.  Fahiani  o.  Placid,  frančišk.  gvardijan.  vitez  Gariholdi 
Ant.,  zasebnik.  GomiUek  Jos.,  žel.  višji  oficijal.  Grasselli  Peter,  dež. 
poslanec  in  odbornik,  vitez  žel.  krone  III.  reda,  itd.  Heidrich  Kar.,  misj. 
duhovnik  v  p,  in  zlatomašnik.  Hranilnica  kranjska.  Hren  Fr.,  vele- 
tržec  in  graščak.  dr.  Hndnik  Mat.,  odvetnik,  dr.  Jeglič  Ant.  Bona- 
ventura,  knezoškof.  Kadilnik  Fr.,  trg.  blagajnik  v  p.  Klemenčič  Jos., 
C.  kr.  učit.  prof.  v  p.  Kijiznica  frančiškanska.  Knjižnica  c.  kr.  moškega 
učiteljišča.  Kokalj  o.  Bajnerij,  frančiškan,  dr.  Kosler  Jos.,  pos.  Krisper 
Val.,  tov.  in  pos.  Kržič  Ant.,  c.  kr.  učit.  prof.  in  katehet.  Kuralt  Iv., 
C.  kr.  sod.  pristav  v  p.  Lah  Evgen,  mag,  svetnik,  dr.  Lesar  Jos.,  sem. 
ravnatelj  in  č.  kanonik.  Leveč  Fr.,  c.  kr.  dež.  šol.  nadzornik,  dr.  Majaron 

4 


—  50  — 

Danilo,  odvetnik,  dež.  poslanec,  itd.  Mallij  Fr.,  tov.  in  pos.  Martinak 
Jos.,  C.  kr.  sod.  nadsvetnik  v  p.  in  vitez  Fr.-Jož.  reda.  dr.  Munda  Fr., 
pos.  Mur7iik  Iv.,  trg.  zborn.  tajnik  v  p.,  vitez  Fr.-Jož.  reda  in  ces.  svetnik. 
Nahernik  Iv.,  c.  kr.  sod,  svetnik  v  p.  Fetridic  Vašo,  veletržec,  vitez  Fr.- 
Jož.  reda  in  pos,  Pintar  Luka,  c.  kr.  lic.  skriptor  in  prof.  Pire  Gustav, 
ravnatelj  ,, Kmetijske  družbe",  itd.  Plantan  Iv.,  c.  kr.  notar,  pos.,  itd. 
Pletersnik  Maks,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  in  vitez  Fr.-Jož.  reda.  dr.  Požar 
Lovro,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj  in  pos.  Prosenc  Jos.,  zav.  reprezentant  in 
pos.  Bohrmatm  Viktor,  tov.  in  pos.  Rozman  Iv.  Nep.,  m.  župnik,  č.  ka- 
nonik in  prelat.  Sajovic  Iv.,  st.  prost.  Skubic  Ant.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p. 
„Sokol^^,  tel.  društvo.  Souvan  Ferd.,  veletržec  in  graščak.  Souvan  Fr. 
Ks.,  veletržec  in  pos.  dr.  Star(i  Jos.,  c.  kr.  fin.  prok.  pristav  in  pos, 
dr.  Svetina  Iv.,  c.  kr.  gimn,  prof.  in  katehet.  Subic  Iv.,  c.  kr.  ravnatelj 
umetno-strokovnih  šol,  drž.  poslanec  in  vitez  Fr.-Jož.  reda.  Suman  Jos., 
C.  kr.  dež.  šol.  ng-dzornik  v  p.  in  dv.  svetnik,  dr.  Tavčar  Iv.,  odvetnik  in 
pos.,  dež.  poslanec  in  odbornik,  dr.  pl.  Valenta  Al.,  dež.  primarij  in 
ravnatelj  dež.  bolnice  v  p.,  vi,  svetnik,  prof.  in  pos.  Vrhovnik  Iv.,  trn. 
župnik.  Zamida  Mat.,  dež.  nadsvetnik.  Zupan  Tomo,  c.  kr.  gimn.  prof. 
v  p.,  msgr.,  konz.  svetnik,  itd.  Žužek  Fr.,  c.  kr.  višji  inženiur  v  p.  in 
pos.  Abulner  Fr.,  m.  hran.  pristav.  Albert  Ant.,  gost.  Alojzij evišče, 
knezošk.  dij.  zavod.  Andolšek  Fr.,  c.  kr.  dež.  sod.svetnik.  Andolšek 
Janko,  bogosl.  Arko  Matko,  trg.  Arselin  Marija,  učiteljica.  Aškerc  Ant., 
m.  arhivar.  Avšič  Jak.,  zav.  podravnatelj.  Babic  Fr.,  trg.  in  pos.  Babnik 
Iv.,  trg.  agent.  Babnik  I.  N.  v  Dravljah.  Bahovec  Jem.,  trg.  Barle  Fr.. 
mag.  pristav.  Bernatovič  Orosl.,  trg,  Bartel  Ant.,  c,  kr.  gimn.  prof.  Bartol 
Ant.,  not.  kand.  Bavdek  Hel.,  pos,  Bayr  Oton,  blag.  „Kmetijske  posojil- 
nice". Beg  Ante,  urednik.  Bele  Iv.,  m.  učitelj.  Berčon  Ant.,  c.  kr.  poštar, 
Bernot  Iv.,  c.  kr.  strok,  učitelj.  Bezenšek  Ernest,  zav.  uradnik,  dr.  Bezjak 
Janko,  c.  kr.  gimn.  prof.  in  šol.  svetnik.  Bezlaj  Jos.,  m.  učitelj,  dr.  Blei- 
■weis  vitez  Trsteniški  Dem.,  m.  zdravnik.  Bleivveis  vitez  Trsteniški  Janko^ 
mag.  tajnik.  Boltavzer  Rajko,  mag.  rač.  asist.  Bonač  Iv.,  tov.  in  pos. 
Borštner  Vinc,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  Bradaška  Ferd.,  m,  blagajnik  v  p. 
Brce  Ant.,  župnik  v  p.  Breskvar  Fr.,  knjigovez.  Breskvar  Luka^  uprav. 
Blaznikove  tisk.  Brunet  Fr.,  c.  kr.  real.  prof.  Bulovec  Ant.,  c.  kr,  dež, 
sod.  pristav.  ]3ulovec  Mih.,  urš.  spiritual.  Cegnar  Janko,  bogosl.  Cele- 
stina  Jos.,  c,  kr.  učit.  prof.  v  p.  dr.  Oerk  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Ciuha 
Alb.,  uprav.  m.  elektr.  in  vodovoda.  Ciuha  Viktor,  mag.  pis.  pomočnik, 
Colarič  Mart,,  c.  kr,  nadporočnik  pri  san.  odd,  Čadež  Vikt.,  bogosl. 
Geč  Kar.,  nadfaktor  v  Kat.  tisk.  dr.  Čekal  Ferd.,  st.  kanonik.  Češnik 
Janko,  trg.  Črnivec  Ant.,  c,  kr,  učit.  ravnatelj.  Dacar  Jos.,  trg.  sotru- 
dnik  in  pos.  Debevec  Terezija,  menj.  blagajnika  sopr,  Dečman  Ant., 
tov.  in  pos.  dr.  Demšar  Jem.,  zdravnik,  dr.  Detela  Fr.,  c.  kr,  gimn, 
ravnatelj  v  p,,  šol.  in  vlad.  sv6tnik.  Dežman  Jos.,  knjigovez.  Dimnik 
Jak.,  m.  nadučitelj  itd.  Dobida  Jos.,  c.  kr.  fin.  nadsvetnik.  dr.  Dolar 
Simon.,  gimn.  prof.  Dolenc  Iv.,  bogosl.  dr,  Dolenc  Jos,,  sem.  prof.  Do- 
stal  Jos.,  dv.  kaplan,  Drahsler  Pavel,  zasebnik,  Drahsler  Milan,  blag. 
ljub.  kred.  banke.    Dralka  Jos.,  c,  kr.  dv.  svetnik  v  p.  in  pos.    Drenik 


—  61    — 

Fr.,  zav.  zastopnik.  Dronlk  Marija,  trg.  Drošar  Fr.,  bo^fosl.  Društvo 
knjigovozov  n:i  IvranjsktMii.  Društvo  tiskarjev.  Družba  rokotl.  pomoč- 
nikov. Durte  Iv.,  lu.  stavb,  svetnik.  Kinspieler  Tom.,  c.  kr.  dež.  sod. 
svetnik,  vitez  Fr.-Jož,  reda  in  pos.  Erjavec  Zvon.,  bogosi.  Erzin  J., 
bogosl.  Fajdiga  Igo.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Fakin  Drag.,  elektr.  strojnik. 
Fink  Veličan.  mag.  blag.  dr.  Ferjančic'  Andr.,  c.  kr.  sod.  nadsvetnik  itd. 
Ferjančič  Fr.,  sem.  podravnatelj.  Flere  Jos,,  c.  kr,  pošt.  kontrolor  in 
pos.  Flis  Iv.,  st.  kanonik  in  gen.  vikar.  Foerster  Jarosl.,  ing.  in  c.  kr. 
strok.  prof.  dr.  Foerster  Vlad.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Franclietti  Engelbert, 
brivec.  Franke  Iv.,  c.  kr.  real.  prof.  in  ces.  svetnik.  Frisch  Iv.,  trg.  in 
pos.  Funtek  Ant.,  c.  kr.  učit.  prof.  in  urednik.  Kurlan  Jak.,  m.  učitelj. 
dr.  Furlan  Jos.,  odvetnik.  Gabršek  Fr.,  m.  nadučitelj.  Gale  Fr.,  učitelj 
I.  Ijud.  deške  m.  šole.  Garbas  Fr.,  e,  kr,  car.  ofic.  dr.  Geiger  Iv.,  žel. 
zdravnik.  Giontini  I.  R.,  trg.  tvrdka.  Gjud  Aleka.,  brivec  in  pos. 
Gnjezda  Rado,  c.  kr.  gimn.  prof.  (Jogala  Fr.,  bogosl.  Gogala  Jos.. 
bogosl.  Gorečan  Jos.,  c.  kr.  tel.  učitelj.  Goričnik  Fr.,  zas.  uradnik, 
Govekar  Fr,,  mag,  konc.  in  urednik.  Grampovčan  o,  Klemen,  franč. 
<ir.  Gregorič  Vinko,  dež.  p  rim.  in  pos.  Gričar  Iv.,  trg.  Grm  (jabr., 
«.  kr.  sod.  avsk.  Grošelj  Marija,  učiteljica  pri  „ Mladiki",  dr.  Gruden 
Jos.,  sem.  prof.  Gruden  Mirko,  uradnik  Ijublj.  kred.  banke.  Gutnik  Ant., 
nač.  m.  zglaš,  urada.  Hafner  Jos.,  m.  rač,  otic,  Hilbert  Jul,,  c.  kr,  nad- 
ing.  in  pos.  Hočevar  Pavla.  Holz  Vatroslav,  uradnik  banke  Slavije. 
Hrast  Iv.  E.,  m.  hran.  tajnik.  Hren  Jak.,  c.  kr.  sod.  nadsvetnik  v  p. 
Hribar  Drag.,  tov.  in  pos.  Hribar  Iv.,  m.  župan,  č.  meščan,  drž.  in  dež. 
poslanec,  pos.  itd.  dr.  Hribar  Iv,  Milan,  odvetnik.  Hubad  Fr.,  c.  kr.  dež. 
šol.  nadzornik.  Hubad  Mat.,  konc.  vodja.  Hudovernik  Aleks.,  c,  kr.  no- 
tar in  pos.  Hjbašek  Vojteh,  m.  kaplan,  dr.  Ilešič  Fr.^  c.  kr.  učit.  prof. 
Izobr.  ilruštvo  za  Vodmatski  okraj.  Jagodic  Avg,,  trg.  sotr.  Jaklič  ^'ikt., 
■C.  kr.  vadn.  učitelj.  Janežič  Gašpar,  c.  kr.  sod.  pis.  nadofic,  dr,  Janežič 
Iv,,  sem.  prof.  in  konz.  svetnik.  Janežič  Iv.,  c.  kr.  vadn.  učitelj.  Jebačin 
Iv.,  trg.  Jenčič  Al.,  c.  kr.  sod.  svetnik  v  p.  dr.  Jenko  Iv.,  dež.  boln. 
primarij,  dr.  Jenko  Lud.,  prakt.  zdravnik.  Jerman  Iv.,  c.  kr.  rač.  rev. 
Jereb  Jak.,  monter.  Jeršinovic  Ant.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Josin  Vilj.,  c.  kr. 
vad,  učitelj.  Juh  Jos.,  c.  kr.  fin.  rač.  ofic.  Juvančič  Frid.,  c  kr.  real. 
prof.  Kačič  Iv.,  knjigovodja  Ijublj.  kred.  banke.  Kadivec  Antonija,  trg. 
in  pos.  Kalin  Jos.,  učiteljica.  Kalan  Andr.,  st.  kanonik,  pos.  itd.  Kaliž 
Danica.  Kajzelj  Bogomil,  likvidator  Ijublj.  kred.  banke.  Kanduč  Fr., 
bogosl,  Kapš  Rud.,  bogosl.  dr.  Kapus  Alb.,  odvetnik,  dr.  Karlin  Andr., 
st.  kanonik  itd.  Karlin  Mart.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  Katoliška  bukvama. 
Kavčič  Edm.,  trg.  in  pos.  Kavčič  Jos.,  c.  kr.  davkar  v  p.  Kavčič  Iv., 
■C.  kr.  dež.  sod.  svetnik.  Kavšek  Iv.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Kecelj  Al.,  m, 
učitelj,  Kenda  Rob.,  gimn.  prof.  Kilar  Jern.,  c.  kr.  rač.  revid.  Kimovec 
Fr.,  alojz.  prefekt.  Klemene  Fr.,  ziv.  uradnik.  Klemenčič  Iv.,  c,  kr. 
pošt.  blagajnik.  Klemenčič  Janko,  bogosl.  Klinar  Ant.,  dež.  stavbeni 
svetnik.  Knez  Iv.,  veletržec  in  pos.  Knific  Fr.,  posojilu,  tajnik.  Knjiž- 
nica bogoslovska.  Knjižnica  domobranskih  podčastnikov  Knjižnica 
•C.  kr.    I.  drž.    gimn.    Knjižnica    c.  kr.  II.  drž.  gimn.    Knjižnica    okr. 

4* 


—  52  — 

učiteljska.  Knjižnica  c,  kr.  višje  realke.  Knjižnica  c,  kr.  ženskega 
učiteljišča.  Knjižnica  župnije  trnovske.  Kobalj  Fr.,  cand.  prof.  Koch 
Ciril,  arhitekt.  Kodelja  Fr.,  monter.  Koechler  Vikt.,  trn.  kaplan, 
dr.  Kokalj  Al.,  odvetnik.  Kollmann  Fr.;  veletrčec,  pos.,  podpredsednik 
trg.  zbornice,  predsednik  m.  hran.  itd.  Konilanec  Ant.,  bogosl.  Kopitar 
Andr.,  bogosl.  dr.  Korun  Val.,  c.  kr.  ginui.  prof.  Kostanjevec  Jos.,  c.  kr. 
vadn.  učitelj,  dr.  Košenina  Peter,  dež.  okr.  zdravnik.  Košmerlj  Jos,, 
zasebnik.  Kozina  Pavel.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Kragl  Vikt,,  bogosl.  Krajec 
Matija,  dež.  ing.  dr.  Krajec  Otmar,  mestni  lizik.  Kramaršič  Iv.,  c.  kr. 
stotnik.  Krapež  Fr.,  kavarnar.  Krapež  Milko,  urar.  Kremenšek  Janko, 
C.  kr.  dež.  vi.  svetnik.  Kremžar  Andr.,  nadupravitelj  dež.  dobrodeln. 
zav.  Krevelj  I,,  not,  kand,  dr.  Krisper  Val.,  odvetnik  in  pos.  Kristan 
Fr.,  uradnik  pri  „Vzajemnem  podpornem  društvu".  Kruleč  Iv.,  c.  kr. 
vadn.  učitelj.  Kržan  Fr,  Kune  Mat.,  pos.  Kuralt  Jos.,  m.  hran.  pristav, 
dr.  Kušar  Val.,  c.  kr.  učit.  prof.  Lampe  Evgen,  st.  vikar  in  urednik. 
Lassnik  Peter,  trg.  in  pos.  Lavrenčič  Jos.,  blag.  m.  užit.  zakupa,  itd. 
Lauter  Iv.,  mag,  pol,  svetnik.  Lebar  Ana,  učiteljica.  Ledenik  Alfred, 
zav.  zastopnik.  Lederhas  Lud.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Legvart  Jak.,  dež. 
pop,  učitelj.  Lenarčič  Ant.,  c.  kr.  fin.  nadsvetnik.  Lenče  Jos.,  trg.  in  pos. 
dr.  Leskovar  Jos.,  odvetn.  kand.  Levičnik  Alb.,  c.  kr.  dež.  sod,  pred- 
sednik, dr,  Levičnik  Alfonz,  c.  kr,  gimn,  prof,  in  katehet,  Lilleg  Al,, 
trg.  in  pos,  Lindtner  Hinko,  dež,  rač,  revideut,  dr.  Lisjak  Andr.,  zas. 
Lokar  Iv,,  c.  kr,  prof,  Lokovšek  Iv.,  c,  kr,  prof.  Lončar  Iv,,  c.  kr,  fin. 
svetnik  v  p.  in  pos,  Lozar  Jelica,  trg.  Lubec  Drag.,  c.  kr.  dv,  svetnik 
in  fin,  ravnatelj  v  p.  Lunder  Al.,  bogosl.  Macher  Iv,,  c,  kr.  gimn,  prof. 
Magdič  Pavel,  trg.  Magolič  Srečko,  uprav.  Hribarjeve  tiskarne.  Mahr 
Artur,  lastnik  trg.  učilišča  in  pos.  Maier  Ant.,  c.  kr,  okr.  šol.  nadzornik. 
Malenšek  Jos.,  posojilu,  asist,  Marovt  Marija,  m,  nadučiteljica,  Maselj 
Fr.,  C,  kr.  rač.  stotnik  v  p.  Mazi  Fr.,  trg.  potnik.  Mazil.,  c.  kr.  reaL 
prof.  Medic  Fr,,  trg,  sotruduik.  Meglic  Karol.,  trg,  in  obč,  svetnik. 
Mejač  Iv,,  trg,  Miklavčič  Mat.,  m,  sklad,  Miklavec  Jos.,  c,  in  kr,  pod- 
polkovnik v  p,  Milčinski  Fr.,  c,  kr,  dež,  sod,  tajnik.  Mlakar  Janko,  m, 
katehet  in  pos.  Mlekuž  Olga,  Modic  Izidor,  visokošolec,  Modic  Jos,, 
C.  kr,  rač.  svetnik,  Moos  Julija,  m,  nadučiteljica  v  p.  Muc  Edv.,  stenogr. 
Mulaček  Fr.,  mag.  pis.  pom.  Mulaček  Fr.,  trg,  poslovodja,  dr.  Murnik 
Vikt,,  trg,  zborn.  tajnik.  Naglic  Iv,,  m,  blag,  kontrolor.  „Narodna  tis- 
karna". Nedeljko  Vinko,  davč.  otic.  Nerat  Kar.,  m,  risar,  Novak  Fr,, 
c,  kr,  gimn,  prof,  dr,  Novak  Fr,,  odvetnik,  Novak  Frid,,  hotelier.  No- 
vak Kar.  Novak  Vekosl.,  likvidator  banke  „Slavije".  Ogorelec  Janko, 
tov.  in  pos,  Omahen  Ognjesl,,  bogosl.  dr.  Opeka  Mih.,  c,  kr,  real. 
prof,  in  urednik,  dr,  Oražen  Iv.,  zdravnik  in  pos.  Orel  Iv,,  c.  kr,  učit, 
prof.  Orožen  Fr,,  c,  kr.  učit.  prof.  Pajk  Milan,  c.  kr.  real,  prof.  dr.  Pa- 
pež Fr,,  odvetnik  in  pos,  dr.  Papež  Oton,  c,  kr,  dež.  sod,  tajnik,  Pavlin 
Alf.,  c,  kr,  gimn,  prof,  in  šol,  svetnik.  Pavlin  Al,,  c.  kr.  vet.  nad- 
zornik. Pavlin  Fr.,  c.  kr.  stavb.  sv«3tnik  in  pos.  Pavlin  Fr.,  zemljemerec. 
dr,  Pečjak  CJregor,  c,  kr.  gimn.  prof.  in  katehet,  Perdan  Iv,,  trg.  tvrdka. 
Perko  Jos.,  žel.  nadoficijal  v  p.  Perme  Leop.,  bogosl.  Perušek  Rajko, 


—  5;?  — 

C.  kr.  gimii.  prof.  Petek  Iv,,  žel.  ofic.  Petelin  Mart.,  c.  kr.  giinii.  prof. 
Petrovčlč  Ant.,  c.  kr.  rač.  revid.  Pezdič  Iv.,  c.  kr.  fin.  r;ič.  asistent, 
dr.  Pipenhiiclier  .Tos.,  c.  kr.  «?imn.  prof.  dr.  Pire  Miiks,  odvetnik  in  pos. 
Piščanec  Just,  c.  kr.  car.  nadkontrolor.  Planince  Fr.,  žel.  uadoficijal  v  p, 
Platner  Jos.,  trg.  potnik.  Pleško  Cir.,  učiteljica,  dr.  Poček  Fr.,  odv. 
in  pos.  Podboj  Fr.,  pošt.  uradnik.  Podgornik  Ivan,  c.  kr.  pošt.  ofic. 
Podkrajšck  Fr.,  žel.  ofic.  v  p.  Podkrajšek  Henr.,  c.  kr.  strok,  učitelj. 
Podrekar  Anu,  učiteljica  na  \'iču.  Pogačnik  .lanko,  dež.  l)lag.  in  pos. 
dr.  Pogačnik  Jos.,  zdravnik  in  pos.  Pogačnik  Drag.,  m.  paznik.  Po- 
klukar  Jos.,  tiskarnar  in  pos.  Polec  Julij,  c.  kr,  dež.  sod.  nadsvetnik. 
Poljanec  Al.,  ravnatelj  dež.  pris.  delavnice,  dr.  Ponebšek  .fanko,  c.  kr. 
fin.  tajnik.  Pongračič  Ivo,  mag.  farm.  Poreota  Ant.,  bogosl.  Povše  Fr., 
dež.  in  drž.  poslauec,  dež,  odbornik,  vitez  žol,  krone  III.  reda,  itd. 
Praprotnik  Mirosl.,  c,  kr,  orožn,  narednik,  dr.  Praunseis  Al.,  zobozdr. 
Prelovšek  Mat.,  mag.  ing.  Pretnar  Fr.,  m.  hran.  blag.  Pretnar  Jak., 
m.  učitelj.  Pustoslemšek  Rasto,  urednik.  Rauuiliar  Marijan,  posojilu, 
asist.  dr.  Ravuihar  Vlad.,  odvetnik.  Ravnikar  Al.,  c.  kr.  poštar  in 
velepos.  Regali  dos.,  pisatelj.  Reich  Ant..  c.  kr.  blag.  ravnatelj.  Regallj 
Marija.  Rfkar  Ernestina,  m.  učiteljica.  Rezek  Jurij,  m.  učitelj.  Robida 
Iv.,  mug.  pol.  komisar,  dr.  Robida  Iv.,  zdravnik.  Rode  Mat.,  časnikar. 
Rode  Zinka.  Rogel  hiv,  posojilu,  blag.  dr.  Rogina  Ant.,  c.  kr.  drž. 
pravdn.  nam.  Roniold  Iv.,  not.  kand.  Roštan  Iv.,  c.  kr.  fin.  rac.  ofic. 
dr.  Rudež  Vlad.,  prakt.  zdravuik.  Rutar  Marija,  pos.  Rupnik  Iv.,  m. 
konc.  Sancin  Lovro,  c,  kr,  pošt,  asistent,  Sbrizaj  Ivan,  dež.  višji  ing. 
in  pos.  Samsa  Iv.,  bogosl.  Sark  Alb.,  m.  učiteljica.  Schaschel  Feliks, 
«.  kr.  dv.  svetnik  v  p.  dr.  Schmidinger  Kar.,  c.  kr.  notar  in  pos.  Schvvarz 
Teod.,  C.  kr,  dež,  predsednik  itd.  dr.  Schweitzer  Viljem,  odvetnik  in 
dež.  poslanec.  Scluveatner  Leop,,  knjigotržec.  Semen  Alb.,  mag,  ko- 
misar, Senekovič  Andr,,  c,  kr.  gimn.  ravnatelj  v  j),,  obč,  svetnik,  rav- 
natelj plinarni  itd.  Sevar  Hinko,  mag.  pis,  pomočnik,  Seunig  Fr.,  trg. 
*SiČ  Alb,,  učitelj  na  m.  višji  dekl,  šoli,  Sikošek  Jos,,  c.  kr.  car.  asist, 
Simoa  Kar,,  m,  učitelj,  Sinkovič  Dav,,  c.  kr,  učit.  prof,  Skaberne  Adela, 
trg.  in  pos.  Skaberne  Minka,  učiteljica.  Skaberne  Vikt.,  dež.  ing. 
^Slavec",  del.  pevsko  društvo.  Slov.  žensko  izobr.  društvo.  Smolnikar 
Luka,  st.  vikar.  Smole  Fr,,  uradnik  Ijublj,  kred,  banke,  Smrekar  Jos,, 
sem,  prof.  v  p.  konz.  svetnik  in  č.  kanonik.  Snoj  Andr.,  bogosl.  Snoj  Iv., 
zasebnik.  Speil  Slav,,  mag.  rac.  prakt.  Sodnik  Marija,  učiteljica. 
Starki  Pavla,  Stenovec  Robert,  pos.  Sterle  Fr,,  žel,  nadoficijal  v  p. 
Steska  Viktor,  knezos'i.  kancelar,  Sturin  Kar,,  dež,  stavb,  pristav,  Suher 
Fr,,  C,  kr.  učit.  prof.  Sušnik  Iv.,  st.  kanonik  itd.  Sušnik  Iv.,  gostiln. 
Svetek  Ant.,  c.  kr.  fin.  rač.  nadsvetnik,  itd.  Svetlin  Janko,  mag.  rač. 
asist.  Svetlič  Rih.,  mag.  pis.  prakt.  Svvatek  Jos.,  urar  in  traf.  Saplja 
Dan,,  mag.  rač,  ofic.  Šarabon  Andr.,  trg.  in  pos.  Šarabon  Mavr,,  m. 
katehet.  Sebenik  Drag,,  mag,  pis.  kane.  Šega  Kar,,  c.  kr,  gimn,  prof. 
Šemrov  Fr,,  c.  kr,  p)št,  ofic.  dr,  Šerko  Milan,  c,  kr,  prof,  Šešek  Iv., 
mag,  svetnik.  Šeuk  Fr.,  bogosl.  Šifrer  Ant.,  bogosl.  Šimnic  Edv., 
bogosl.   Šinkovec  Kar.,  c.  kr.  sod.  pis,  ofic.    Šircelj  Jos.,  c.  kr.  fin.  rač. 


—  54  — 

asist.  Šiška  Jos.,  st.  kanonik.  Škof  Aiit.,  trg.  Škrabalj  Iv,,  trji'.  učitelj. 
Škulj  Kar.,  bogosl.  dr.  Šniid  "VValter,  muz.  kustos.  Šola  m.  višja  dekL 
Šola  I.  ra.  deška  petrazr.  Šola  II.  ni.  ljudska  deška.  Šola  III.  m.  deška 
petrazr.  Šola  m.  slov.  dekliška.  Šola  c.  kr.  umetno-strokovna.  Šoli  uršu- 
linski  notranji.  Šoli  uršulinski  vnanji.  Šola  zas.  dekliška  v  Lichtentlmr- 
movem  sirotišču.  Štrekelj  Ant.,  črkostavfc,  Štritof  Ant.,  e.  kr.  ginin.  prof. 
itd.  Štupca  Marija,  c.  kr.  vadn.  učiteljica.  Šturni  Rud.,  odv.  konc.  Šule 
Ant.,  kontoristka.  Šušteršič  Ant.,  ui.  hran.  pristav,  dr.  Šušteršič  Iv.,  odv., 
drž.  in  dež.  poslanec  itd.  dr.  Švigel  Ant.,  odv.  kand.  Švigelj  Fr.,  myg. 
konc.  Tavčar  Al.,  c.  kr.  real.  prof.  dr.  Tekavčič  Fr.,  odvetnik,  dr.  Tiller 
Vikt.,  C.  kr.  gimn.  prof.  Toman  Marija,  zasebniea.  Tomažič  Iv.,  bogosl. 
Toniažin  Jos.,  c.  kr.  pošt.  ofic.  Tomec  Jak.,  m.  nadkoinisar  in  lastnik 
zl.  zasl.  križca  s  kicno,  dr,  Tominšek  Fr,,  odvetrik.  dr,  Tominšek  Jos., 
C.  kr,  gimn.  prof.  dr.  Toplak  Jak.,  c.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Tratnik  Leop., 
pasar  in  pos.  dr.  Tranner  Mart.,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik  in  pos.  Trdan 
Fr.,  bogosl.  Trdina  Fr.,  m.  knjigovodja,  dr,  Triller  Kar,,  odvetnik  itd. 
Trost  Fr.,  m,  učitelj,  Trstenjak  Ant,,  m,  hran,  kontrolor,  itd.  Tršan 
Jak.,  C.  kr.  gimn.  piof.  Trtnik  Fr.,  dež.  blag.  vdova  in  pes.  dr.  Trtnik 
Janko.  C.  kr.  gimn,  prof,  Tschurn  Kar.,  hran.  višji  knjigovodja  v  p. 
Turk  Fil.,  trg.  sotrudnik.  Turk  Jak.,  ing.  in  asist.  na  kem.  presku- 
ševališču.  Učiteljsko  društvo  slov.  dr.  Ušeničnik  Aleš,  sem.  prof.  in 
urednik.  Vajda  Fr.,  real.  prof.  Valentinčič  Ign.,  nadz.  m.  užitn.  zakupa 
in  pos.  Vašič  Lud.,  trg.  sotrudnik.  Vedernjak  Fr.,  c.  kr.  dež.  sod. 
svetnik.  Velkovrh  Iv.,  tov.  in  pos.  itd.  Vencajz  Iv.,  c.  kr.  sod.  svetnik 
v  p.  in  odvetnik.  Verbič  Jos.,  c  kr.  učit.  prof.  Verce  Jos.,  bogosl. 
Verhunc  Ant.,  trg.  poslovodja.  Vernik  Alojzij,  c  kr.  pošt.  oficijal.  Vernik 
Iv.,  tig.  potnik.  Vidmar  Iv.,  c.  kr.  pošt.  kontrolor.  Vodnik  Al.,  kamnosek 
in  pos.  \"odušek  Mat.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  Vole  Iv.,  mag.  revident. 
Vončina  Iv.,  mag.  ra\nate]j  in  vitez  Fr.-Jož.  reda.  Vrtačnik  Ant.,  pom. 
uradnik.  Wessner  Marija,  m.  nadz.  dama.  Wester  Avg.,  c.  kr.  gimn. 
prof.  v  p.  in  pos.  Wester  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Wider  Kar.,  učitelj 
I.  Ijud.  deške  m.  šole.  Widmayer  Vrjteh,  urfidnik  banke  „Slaviie". 
Wiesthaler  Fr.,  c.  kr.  gimn.  ravnatelj.  ANudkr  Marica.  Zabret  Fr., 
bogosl.  Zajec  Alb.,  c.  kr.  fin,  lač,  asist.  Zajec  Avg.,  c.  kr.  vi.  rač.  asist. 
in  pos.  dr.  Zajec  Iv.,  zdravnik.  Zajec  Rud.,  dež.  inž.  dr.  Zarnik  Miljutin, 
mag.  tajnik.  Zavod  za  gluhoneme,  dr.  Zbašnik  Fr.,  dež.  svčtnik  in 
urednik.  Žemljic  Iv.,  stavb,  asist.  Zorko  Fr.,  m.  kaplan.  Zottman  Kar., 
C.  kr.  dež.  sod.  tajnik.  Zupan  Agn.,  m.  učiteljica.  Zupan  Mat.,  c.  kr. 
poštni  asist.  dr.  Zupane  Fr.,  c.  kr.  dež.  sod.  svetnik  itd.  Zupančič  Ant., 
msgr,,  sem.  prof.  in  konz.  svetnik.  Zupančič  Vil.,  c.  kr.  učit.  prof.  in 
okr.  šol.  nadzornik.  Zupančič  Vita,  učiteljica  v  gluhonemnici.  pl.  Žagar 
Iv.,  c.  in  kr.  major  v  p.  Žakelj  Frid.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  in  šol. 
svetnik.  Zebre  Al.,  c.  kr.  dtž.  sod.  ta^"nik.  Žerjov  Amulija,  c.  kr.  okr. 
sodnika  vdova  in  pos.  Žitnik  Fr.,  b(gopl.  dr.  Žmavc  Jak.,  c.  kr.  gimn. 
prof,  Žnidaršič  Ciril,  dež.  stavb,  prakt.  Župnek  Fr.,  c.  kr.  dež,  vi,  svetnik 
in  pos.  pl.  Ballogh  Karol.  Burgstaller  Tomo.  (Jašperlin  Ante.  Globcčnik 
Ciril.    Januš  Vekosl.    Jurca  Vinko.   Nedeljko  Fr.   Pavlin  Srečko.   Pikel 


—  55  — 

Mat.  Povš  Ad.  Rihtar  Fr.  Rilitar  Fraiija.  Roziuun  Edvin.  Senekovič 
Pavla.  Skrbinšek  Štefanija.  Šmiic  Uraj^o.  Štamcar  Avj?.  Siišteršič  Mara. 
Tominc  Kr.  Tomšič  Vekosl.  Vindiš  Iv.  Zorko  Janko.  Štirje  dijakl- 
narorniki.  Št.  58  +   500  +  4  =  562. 

Ljutomer:  liožič  Ant.,  pos.  v  Radoslavcili.  Bralno  društvo  pri 
Mali  Nedelji.  Bralno  društvo  pri  Sv.  Križu.  Bralno  društvo  za  ljuto- 
mersko okolico.  Urahio  društvo  v  Veržoju.  dr.  Chloupek  Kar.,  zdravnik. 
Čitalnica  narodna,  dr.  Grossniann  Kar.,  odvetnik.  Horvat  Janko,  slikar. 
Ivančič  Nina,  učiteljica.  Jandl  Fr.,  učiteljica  pri  Mali  Nedelji.  Karba 
Angela,  učiteljica  roč.  del.  Karba  Janko,  učitelj  in  pos.  (poverjenik). 
Kmet.  bralno  društvo  pri  Mali  Nedelji.  Kociper  Iv.,  kaplan.  Kocuvan 
Marija,  učiteljica  v  Cvenu.  Kralj  Iv.,  pos.  v  llijaševcih.  Kukovec  Iv., 
velepos.  dr.  Lebar  J  os.,  zdravnik  pri  Sv.  Križu.  Mavric  Kar.,  učitelj  pri 
Sv.  Križu.  Ostre  Al.,  pos.  v  Bunčanih.  Pihlar  Jos.,  posestnica.  Pu- 
šenjak  Toni.,  nadučitelj  na  Cvenu.  Schneider  Fr.,  nadučitelj  v  Cezan- 
jevcih.  Sever  Fr.,  pos.  Sršen  Fr.,  trg.  Škamlec  Ognjesl.,  kaplan.  To- 
mažič  Iv.,  nadučitelj  na  Stari  cesti.  Učiteljsko  društvo  za  ljutomerski 
okraj.  Vaupotič  Iv.,  gostiln.  Veselic  Peter,  brivec.  \'rab(!lj  Hrabrosl., 
Bolicitator.    Zaclierl  Fr.,  učitelj.;^  St.  33. 

Lobosice :   Lah*Jak.,  kn.  asist.  St.  1, 

Logatec :  Bralno  društvo  v  Gor.  Logatcu.  Brezovšek  Pavla, 
učiteljica  v  Rovtih.  Dolenc  Ant.,  žel.  mojster  v  Dol.  Logatcu,  de  Gleria 
Ant..  trg.  in  pos.  v  Dol.  Logatcu.  Gostiša  Fr.,  trg.  in  pos.  v  Gor.  Lo- 
gatcu. Gostiša  Mih.,  pos.  na  Kalcih.  Grill  Fr.,  davč.  eksekntor  v  Gor. 
Logatcu.  Hamerlitz  Rud.,  c.  kr.  fin.  str.  nač.  in  pos.  na  Čevicah.  Hladnik 
Fr.,  pos.  na  Brodu.  Hladnik  Iv.,  trg.  in  pos.  v  Dol.  Logatcu.  Hodnik  Fr., 
pos.  v  Dol.  Logatcu.  Kastelic  Ant.,  pos.  v  Dol.  Logatcu.  Knjižnica  okr, 
učiteljska  v  Gor.  Logatcu.  Kogoj  Iv.,  pos.  v  Gorenji  vasi.  dr.  Kraut 
Štefan,  c.  kr.  okr.  sodnik  v  Gor.  Logatcu.  Kune  Ant.,  gostiln,  in  pos,  v 
Dol.  Logatcu.  Lapuh  Jos.,  zas.  v  Dol.  Logatcu.  Lavrič  Jos.,  župnik  v 
Gor.  Logatcu.  Legat  Stanisl.,  šol.  vodja  v  Dol.  Logatcu.  Lenassi  Julij, 
župan,  trg.  in  pos.  v  Gor.  Logatcu.  Majdič  Fr.,  c.  kr.  okr.  živinozdravnik 
v  Gor.  Logatcu.  Marinko  Iv.,  pos.  na  Kalcih.  dr.  Mayr  Ernst,  c.  kr. 
okr.  zdravnik  v  Dol.  Logatcu.  Meze  Iv.,  gostiln,  in  pos.  v  Dol.  Logatcu. 
Možina  Iv.,  župnik  v  Rovtih.  Mullev  Ad.,  c.  kr.  poštar,  župan  in  pos, 
v  Dol.  Logatcu.  Nagodš  Fr.,  čevljar  v  Gor.  Logatcu.  Perovšek  Jos., 
c.  kr.  zemljemerec  v  Gor.  Logatcu.  Petelin  Ant.,  c.  kr.  deželnobrambni 
evid.  asist.  v  Gor.  Logatcu.  Petrič  Mart.,  po3.  v  Dol.  Logatcu,  Preveč 
Jos.,  C.  kr.  sod.  pristav  v  Gor.  Logatcu.  Puppis  Rud.,  trg.  in  pos.  v  Gor. 
Logatcu.  Rihar  Iv.,  trg.  in  pos.  v  Gor.  Logatcu.  Sežun  Al.,  nadučitelj  v 
Rovtih.  Sicherl  Iv.,  trg.  in  pos.  na  Čevicah.  Smole  Jos.,  pos.  in  trg.  v 
Dol.  Logatcu.  Sušnik  Ivan,  gostilničar  v  Got.  Logatcu.  Šemrov  Fr.,  pos., 
pos.  v  Gor.  vasi.  Šola  ljudska  v  Dol.  Logatcu.  Šola  ljudska  v  Gor. 
Logatcu.  Steska  Fr.,  c.  kr.  dež.  konc.  Tollazzi  Tom.,  trg.  in  pos.  v  Dol. 
Logatcu.  Urbas  Fr.,  klobučar  in  pos.  v  Gor.  Logatcu.  Vidic  Fr.,  nač. 
žel.  postaje  v  Dol.  Logatcu.  Vončina  Val.,  c.  kr.  sod.  pis,  ofic,  v  p,  v 


—   56  — 

(ior.  J^ogatcn  (poverjenik).  Vrabec  Mat.,  pos.  lui  Kalcih.  Zaplotiiik  Ign., 
kaplan  v  (ior.  Logatcu.  St.  47. 

Logaves-Rožek:  črnič  Ana,  učiteljica  v  Logivesi.  Dragasnik 
Iv.,  prov.  na  Kostanjah.  Lavrinc  Ford.,  župnik,  na  Strmcu.  Ražun 
Mat.,  župnik  v  Št.  Jakobu.  Singer  Štefan,  župnik  v  Logivesi  (pover- 
jenik).  Šlajhar  Mih.,  gostiln,  in  obč.  tajnik  v  Logivesi.  8t.   6. 

Št.  Lovrenc  na  Dravskem  polju :  Ozmec  Jos.,  župnik  (po- 
verjenik). Kociper  Ant.,  kaplan.  Malajner  Kar.,  kaplan  v  Majšbergu. 
MariniČ  Jak.,  župnik  v  Majšbergu.  Palir  Jak.,  kaplan  na  Črni  gori. 
Trtinek  Mat.,  župnik  na  Črni  gori.  Zorko  Melhijor;  kaplan  v  Cirkovcah. 

Št.  1   4-   6   -=  7. 

St.  Lovrenc  nad  Mariborom  :  Kašovic  Micika,  zaseb.  Kmetsko 
bralno  društvo.  Pernat  Slava,  učiteljica.  Pirnat  Minka,  velepos.  hči 
(poverjenica).  Schatz  Jos.,  učitelj.  Schell  Henr.,  učitelj  v  Mariboru. 
Skerbinjek  Julika,  velepos.  Štabne  Jem.,  kaplan.  Št.  8. 

st.  Lovrenc  v  Slov.  goricah:  Farkas  Iv.,  nadučitelj.  Flere 
Fr.,  učitelj.  Flere  Pavel,  učitelj  pri  Sv.  Marku.  Kansky  Janko,  kaplan. 
Koser  Fr.,  c.  kr.  poštar  v  Juršicih.  Repič  Jos.,  trsničar.  Sinko  Jos., 
župnik  (poverjenik).  Strah  Jurij,  velepos.  pri  Sv.  Andražu.  Strelec 
Iv.,  nadučitelj  pri  Sv.  Andražu.  Valenko  Fr.,  župnik  na  Polenšaku. 
Vnuk  Fr.,  trsničar.  Št.   IL 

Lož  :  Lah  Gregor,  c.  kr.  poštar,  pos.  itd.  (poverjenik).  Pelle- 
grini  Jos.,  c.  kr.  okr.  sodnik.  Picek  Edv.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Žnidaršič 
Al.,  gostiln.,  župan  in  pos.  Št.  4. 

Lučane  :  j\lajcen  Al.,  nadučitelj  pri  Sv.  Duhu.  Savel  Fr.,  župni 
uprav,  na  Kaplji.  Tomažič  Al.,  kaplan  (poverjenik).  Št.  3. 

Maria  Enzersdorf:  Pukl  Radosl.,  c.  kr.  nadporočnik  v  evid., 
pos.  itd.  Št.   1. 

Maribor  (mesto):  Čitalnica  slovanska.  Ferk  Feliks,  zdravnik. 
dr.  Firbas  Fr.,  c,  kr.  notar.  Knjižnica  gimnazijska.  Knjižnica 
bor/oslovska.  Majcicfer  Iv.,  c.  kr.  giran.  prof.  v  p.  in  šol.  svetnik. 
dr.  Napolni  k  Mih.,  knezoškof  itd.  dr.  Sernec  Janko,  odvetnik  itd. 
dr.  Ttiriier  Pavel,  zas.  Bahovec  Vekosl.,  c.  kr.  pošt.  ofic.  Belle  Iv., 
de/,  pot.  učitelj.  Boliak  Fr.,  st.  kaplan.  Dolinšek  Raf.,  c.  kr.  davč. 
upravitelj,  dr.  Feuš,  sem.  j)rof.  dr.  U laser  Iv.,  odvetnik.  Gninšek 
Vrkosl.,  trg.  Haubenreich  Al.,  knezošk.  konz.  uprav.  dr.  Hohnjec  Jos., 
sera.  prof.  Hribovšek  Kar.,  st.  dekan.  dr.  Ipavic  Kar.,  zdravnik. 
Janežič  Rud.,  sem.  spiritual.  dr.  Janežič  Vilj.,  c.  kr.  sod.  tajnik.  Jentl 
Berr.,  zas.  dr.  Jerovšek  Ant.,  c.  kr.  real.  prof.  Jerovšek  Fr.,  c.  kr. 
gimn.  prof.  Joseck  Lud.,  c.  kr.  pošt.  ofic.  di.  Kac  \'ikt.,  zobozdravnik. 
Kadetska  šola  c,  kr.  Kavčič  Jak.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Kn<z  Al.,  c.  kr. 
davč.  ofic.  Knjižnica  c.  kr.  učiteljišča.  Kocbek  Ant.,  župnik.  Koprivnik 
Iv.,  c.  kr.  učit.  prof.  Koprivšek  Leop.,  c.  kr.  gimn.  prof.  v  p.  ivoroša 
Iv.,  žel.  sprevodnik,  dr.  Korošec  Ant.,  drž.  poslanec  in  urednik.  Košan 
Janko,  c.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Kovačič  Fr.,  sem.  prof.  in  urednik. 
Krajnc  Jos.,    kaplan     dr.  Kruljc   Fr.,   m.  kaplan.    Lašič   Ferd.   c.  kr. 


—   o/    — 

avskultant.  Lavtar  Luka,  c.  kr.  učit.  prof.  LichtoinvallniT  Fr.,  učitelj. 
Majcen  Gabr.,  c.  kr.  vadn.  učitelj  (pi)vorjenik).  Majcen  .los,,  st.  kanonik 
in  sem.  prof.  Marin  Jak.,  c.  kr.  vadn.  učitelj.  Matck  Blaž,  c.  kr.  ginin. 
prof.  dr.  Matek  Mart.,  st.  kanonik  in  sem.  podravn.  dr.  Medved  Ant. 
C.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Mlakar  Iv.,  vodja  semenišča,  prof.  in  kanonik. 
Moravec  Fr.,  kanonik  in  st.  župnik.  Peče  Iv.,  c.  kr.  po.št.  otic.  Pete- 
linšek  Mart.,  m.  kaplan,  dr.  Pipuš  Rsidosl.,  odvetnik,  dr.  Pivko  Lud., 
glmn.  prof.  Podpečan  Mir^sl.,  c.  kr.  po.št.  uradnik.  Pokorn  Ign.,  c.  kr. 
ginin.  prof.  dr.  Potočnik  Matko.  c.  kr.  učit.  prof.  dr.  Povalej  .los., 
C.  kr.  fin.  komisar.  Rakovec  Al.,  j.  žel.  viš.  otic.  Kant  Hubert,  c.  kr. 
voj.  kurat.  Reiclier  Miško,  posojiln.  tajnik.  Robič  Fr.,  c.  kr.  učit. 
prof.,  dež.  in  drž.  poslanec,  dr.  Rosina  Fr.,  odvetnik,  dr.  Rozman  Jos. 
Schmoranzer  Jos.,  c.  kr.  okr.  šol.  nadzornik.  Schreiner  Henr.,  c.  kr. 
učit.  ravn.  dr.  Sernec  Vlad.,  c.  kr.  sod.  kanci.  Simonič  Fr.,  st.  vikar. 
Spindler  Fr.,  duhovnik  in  knezošk.  uradnik.  Stajnko  Marko,  odvetii. 
kone.  Stegnar  Feliks,  c.  kr.  kazn.  učitelj  itd.  Stergar  Ant.,  m.  kaplan. 
Stern  Jurij,  kov.  mojster  in  pos.  Stnhec  F'r.,  kaplan  pri  Sv.  Juriju 
na  Sčavuici.  Strakl  Mat.,  župnik,  dr.  Tomažič  Iv.,  knezošk.  dv.  kaplan, 
dr.  Verstovšek  Kar.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Voh  Jernej,  st.  kanonik,  dr. 
Vovšek  Fr.,  c.  kr.  sod.  nadsvetnik.  Vreze  Iv.,  c.  kr.  učit.  prof.  Zidaušek 
Jos.,  duh.  svetnik  in  bogosl.  prof.    100  dijakov  naročnikov. 

Št.  9  -j-  74  -f  100  =-  183. 

Maribor  (semenišče):  Barbič  Mih.,  bogosl.  Bogovič  Iv.,  bogosl. 
Božiček  Fr..  bogosl.  Bratanič  Rajni.,  bogosl.  Bukošek  Ant.,  sem. 
duhovnik.  Erhartič  Dav.,  bogosl.  Geratič  Iv.,  bogosl.  Jurhar  Dav., 
sem.  duhovnik.  Kodrič  Jos.,  bogosl.  Kos  Miloš,  bogojl.  Kranjc  Jos., 
bogosl.  Kuhar  Ant.,  bogosl.  Lasbacher  Zvonimir,  bogosl.  Ostre  Fr., 
bogosl.  Pavlic  Peter,  bogosl.  Pečnak  Jos.,  bogosl.  Rampre  Fr.,  bogosl. 
Ratej  Mirosl.,  sem.  duhovnik.  Razbornik  Iv.,  bogosl.  Seigaj  Marko, 
bogosl.  Slana  Fr.,  bogosl.  Skok  Peter,  bogosl.  Stegenšek  Avg.,  prof. 
bogosl.  Seško  Konr.,  sem.  duhovnik,  Sketa  Iv.,  bogosl.  Škof  Fr., 
bogosl.  Škotič  Dav.,  bogosl.  Šoba  Al,  bogosl.  Tomažič  Dav.,  bogosl. 
(poverjenik).  Toplak  Jos.,  bogosl.  Umek  Mih.,  bogosl.  ^'edečnik  Iv., 
bogosl.  Veranič  Ant.,  bogosl.  Zmazek  Fr.,  bogosl.  Žager  Iv.,  bogosl. 
Živortnik  Pavel,  bogosl.  Št.   36. 

Marnberg:  Adlasnik  Fr.,  kaplan  na  Muti.  Bračič  Andr.,  župnik 
pri  Sv.  Ožbaltu.  Črnko  Jos.,  župnik  v  Vuhredu.  Haberman  Srečko,  pos. 
v  Breznem.  Hecl  Avgust,  dekan  (poverjenik).  Hrašovec  Henr.,  župnik 
v  Pernicah.  Hurt  Fr.,  župnik  na  Aluti.  Podvinski  Ant.,  župnik  na 
Remšniku.  Raktelj  Rud.,  župnik  v  Št.  Jerneju.  Slavič  Fr..  župnik  pri 
Sv.  Antonu.  Smole  Jos.,  nadučitelj  na  Remšniku.  Stole  Mart,  župnik 
v  Breznem.  Št,   12. 

Medana-Lcčnik :  Blažko  Alf.,  kurat  v  Mirniku.  Golob  Jos., 
kurat  v  Podgori.  Gradnik  Rajko,  nadučitelj  v  Kozani.  Kazafura  Lud., 
učiteljica  v  Medani.  Kurinčič  Iv., 'kurat  v  Medani  (poverjenik).  Pirih 
Jak.,  vikar  v  Vipolžah.  Simčič  Ferd.,  učitelj-vodja  v  Biljani.  Znidarčič 
Andr.,  vikar  v  Gradnem.  Št.  8. 


—   58   — 

Medvode -Preska:  Brajec  Jos.,  žup,  uprav,  v  Sori.  Brence  Iv., 
župnik  v  Preski  (poverjenik).  Pečar  Iv.,  nač.  postaje  v  Medvodah. 
Starman  Iv.,  pos.  v  Sori.    Sušteršič  Jos.,  župan  in  pos.  v  Medvodah. 

Št.  5. 

Melnik  :  Mestni  urad.  Št.   1. 

Mengiš:  Kušar  Fr.,  nadžnpnik.  Prem  Jos.,  župnik  v  p.  v 
Trzinu.  Bralno  društvo.  Kandušar  Jos.,  trg.  Letnar  Lovro,  nadučitelj 
(poverjenik).  Merkun  Ant.,  kaplan.  Petrovec  Tomo,  nadučitelj  v  Jaršah. 

Št.  2   -f-   5  -=   7. 

Metlika:  Barle  Konr.,  učitelj.  Čitalnica  naeodna.  „ Danica'',  del. 
društvo.  Dostal  Stanko,  kaplan  n.  r.  Dovgan  Fr.,  msgr.,  župnik  b.  r., 
zlatomašnik  itd.  Erzar  Mat.,  župnik  in  dekan  v  Semiču.  Fabijan  Ana, 
učiteljica.  Globočnik  Janko,  c.  kr.  notar.  Guštin  Fr.  ml.,  c.  kr.  poštar 
in  pos.  Guštin  Fr.  st.,  trg.  in  pos.  Jutraš  Lud.,  c.  kr.  davč.  pristav. 
Kopinič  Jul.,  gostilničar.  Kurent  Al.,  kaplan  v  Semiču.  Lunder  Fr., 
C.  kr.  davč  pristav.  Makar  Danko,  pos.  in  krčmar.  Regally  Fr.,  c.  kr. 
okr.  sodnik.  Eome  Jos.,  župnik  n.  r.  v  Podzemlji.  Šola  ljudska.  Štrajhar 
Iv,,  kaplan.  Stular  Mart.,  kaplan  v  Semiču.  Štupar  Iv.,  c.  kr.,  davč. 
pristav.  Vulia  Milan,  mag.  pharm.  v  Zagrebu.  Vidovič  Ante,  dekan  v 
Komavju.    Viikšinič  Dav.,  upravitelj   ,.Komende  n.  reda"   (poverjenik). 

Št.  24. 

Milna:    don  Milovič  V.  Št.   1. 

Miren:  Abram  Jos.,  kurat  v  Biljah.  Bobič  Leop..  pravnik,  Peč 
pri  Mirnu.  F;  ganili  Ant.,  učitelj  v  Dolu.  Ferlak  Ant.,  učitelj  v  Rupi. 
Jakil  Andr..  tov.  v  Rupi.  Klemenčič  Milka,  učiteljica  v  Podgori. 
Konjedic  Rud.,  Trg.  v  Renčah.  Lokar  Iv.,  tov.  v  Mirnu.  Pavletič  Jos., 
tov.  in  velepos.  Pavlica  Urh,  nadučitelj  v  Bukovici.  Plesničar  Pavel, 
nadučitelj  v  Rihenbergu.  Podobnik  Iv.,  kaplan.  Roječ  Iv.,  župnik. 
Šavnik  Iv.,  tov.,  župan  in  velepos.  v  Biljah.  Šuštič  Jos.  v  Biljah. 
Urbančič  Al.,  nadučitelj  (poverjenik).  Urbančič  Jos.,  nadučitelj  v  Biljah. 
Vilhar  Slavica,  učiteljica.  Vodopivec  Ferd.,  c.  kr.  davč.  asist.  v  Gorici. 
Dva  dijaka-naročnika.  Št.  21   -j-  2  =  23. 

Modruš:   Harbič  Ante  v  Hrv.  Zagorju.  Št.  1. 

Mokronog:  Bohinjec  Peter,  župnik  v  Škocijanu.  Benedičič  Iv., 
nadučitelj  v  Škocijanu.  Bralno  društvo,  dr.  Geršak  Milan,  c.  kr.  sod. 
pristav.  Hladnik  Iv.,  župnik  na  Trebelnem.  dr.  Kuhar  Andr.,  c.  kr.  notar. 
Nagode  ,Jos.,  kaplan  na  Trebelnem.  Omahen  Gust.,  c.  kr.  notar.  Sbil 
Marija,  trg.  Strel  Peter,  trg.  (poverjenik).  Šircel  Rozalija,  trg.  sopr. 
Šola  ljudska.  Tratar  Jos.,  učitelj.  Vencajz  Edv.,  c.  kr.  davč.  kontrolor. 
Zwitter  Dav.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Št.  1  -|-  14  =  15. 

Moravče:  Bizjan  Iv.,  dekan  (poverjenik).  Hartman  Jop.,  kaplan. 
Kepec  Fr.,  župnik  v  Češnjicah.  Medved  Ant.,  župnik  na  Sv.  Gori. 
Miiller  Iv.,  župnik  pri  Sv.  Heleni.  Sparovec  Fr.,  kaplan  v  Moravčah. 
Švigelj  Jos.,  ekspozit  v  Vrhpolju.  Toman  Janko,  nadučitelj.       Št.  8. 

Mostar:   Mikolji  Fr.,  fin.  svetnik.  Št.  1. 

Motnik  :  Grabnar  Terezija,  pos.  Hribovšek  Ant.,  c.  kr.  poštarica. 
Kogoj  Fr.,  pos.  Zupane  Jern.,  župnik  (poverjenik).  St.  4. 


—   59  — 

Mozirje:  Čitalnica  lulrodna.  Fischer  Ant.,  župnik,  dr.  Goričar 
Jo8,.  zdravnilv.  Lipold  Marko  Jos.,  pos.  Majar  Kar.,  učitelj.  Marovt  Ant., 
po8.  v  Lepiiijivi.  Praprotnik  Fr.,  uadučitelj  (poverjenik).  Pu^enjak  Iv., 
učitelj  v  Šmihelu.  8ola  narodna.  Št.  !'. 

MytO  visoke:    Mestni  urad.  ^5t.   1. 

Nabrežina:  Andre  Ana.  restavraterjeva  sopr.  Caharija  Iv., 
klesar  in  pos.  U ruden  Fr..  trar.  Knjižnica  ljudska.  Lupine  Al.,  pos.  v 
Šcmpolaju.  Macarol  AL,  učitelj  v  Šempolaju.  Mcdič  Rado,  zas.  uradnik. 
Nemec  Fr.,  trg.  vškerjanc  J.,  žel.  prosre  mojster.  Tance  Avgust,  učitelj 
(poverjeniki  TomHČ  Fr..  nadučitelj.  Št.   11. 

Nemški  Brod:   Mestni  urad.  Št.   1. 

Nova  cerkev:  dr.  Gregorec  Lavosl.,  kanonik  (poslnnec).  Kos 
AL,  župnik  pri  Sv.  Martinu.  Arzenšek  Al.,  župnik  v  Vitanju.  Brezovnik 
Ant..  učitelj  v  p.  in  pos.  Cinglak  Jak.,  kaplan  v  Vojniku.  Exel  Srečko, 
učitelj  v  Vojniku.  Kovačič  Ant..  kaplan  pri  Sv,  Martinu.  Kukvič  Frld.. 
župnik  na  Doberui.  Leiiuja  Fr.  kaplan  v  Vojniku.  Munda  Iv.,  župnik 
na  Kozjaku.  Požar  Alf.,  kaplan  v  Vitarji.  Presečnik  Gregor,  župnik  na 
Frankolovem.  Schreiner  Fr..  kaplan  na  Dobemi.  Vodušek  Andr..  župni'i 
v  Vojniku.  Št.  2  —  12  =  14. 

Novo  mesto :  Hočevar  Ant.,  pos.  Eoznian  Kar.,  pos.  dr.  Volčič 
Edv.,  C.  kr.  sod.  svetnik.  Zlogar  Ant.,  st.  kanonik.  Barborič  Kar.,  trg. 
Bergant  Val.,  župnik  v  Mirni  peči.  Berlec  Fr.,  c.  kr.  orožn.  nadstražnik 
v  p.  v  Kandiji.  Bloudek  Lev.  c.  kr.  ing.  Bolnica  usmiljenih  bratov  v 
Kandiji.  Bralno  in  pevsko  društvo  »Toplice"  v  Toplicah.  Breznik  Fr., 
C.  kr.  giron.  ravnatelj.  Čitalnica  narodna,  dr.  Defrancesehi  Peter, 
primarij  in  okr.  zdravnik  v  Kandiji.  Delhunia  Rud.,  c.  kr.  davčni 
pristav.  Dolenc  Eih.,  vodja  kmet.  šole  na  Grmu.  Dolinšek  Blaž. 
C.  kr.  sod.  svetnik,  dr.  Elbert  Sebastijan,  st.  prost.  itd.  Frančiškanski 
samostan,  (landini  Vajkard,  c.  kr.  sod.  svetnik.  Gerdešič  Jcs.,  c  kr.  sod. 
predsednik  v  p.  Germ  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Globevnik  Jos.,  od  v. 
kard.  (iolia  Ljud..  c.  kr.  sod.  nadsvetnik.  Guzelj  Avg.,  c.  kr.  gozd. 
nadkomisar.  Horvat  Urb..  kujigar  in  tiskarnar.  Jeglič  Rado,  c.  kr.  pošt. 
ofic.  Jeraj  Fr ,  c.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Kalan  Fr.,  c.  kr.  avskultaut. 
Kastelic  Edmund.  trg.  in  pos.  dr.  Kavčič  Jak.,  c.  kr.  sod.  predsednik. 
Kenda  Fr .  trg.  Knjižnica  gimnazijska  Knjižnica  okr.  učiteljska. 
Knjižnica  dež.  kmer.  šole  na  Grmu.  Kozina  Jurij,  c.  kr.  sod.  pristav. 
Krajec  Iv.,  pos.  itd.  Krek  Jul .  c.  kr.  gimn.  prof.  Majcen  Mart.,  c.  kr.  gimn. 
prof.  dr.  Marinko  Jos.,  c.  kr.  gimn.  prof.  in  katehet.  Markič  Mih., 
C.  kr.  gimn.  prof.  Maselj  Iv.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Meršol  Simon,  c.  kr.  fin. 
str.  nadkomisar.  Mole  Vojeslav.  stud.  phil.  Možiua  Fr..  pos.  Nemauič 
Mait..  župnik  v  Brusnicah.  Novljan  Ant..  c.  kr.  okr.  sod.  ofic.  Ogoreutz 
Jos..  trg.  in  pos.  Pauser  Adolf.  trg.  Perko  Fr.,  trg.  in  pos.  Perko 
Jos..  C.  kr.  sod.  pis.  ofic.  Pettauer  Leop.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Plevaneč 
Iv.,  župnik  v  Soteski.  Podboj  Iv.,  župnik  v  Toplicah.  Pi renta  Jak., 
župuik  v  Stopičah.  Povše  Fr,.  st.  kanonik,  dr.  Poznik  Alb..  c.  kr,  notar 
in  pos.  Rohrmann  Viljem,  ravnatelj  dež.  kmet.  šole  na  Grmu  (pover- 
jenik),   dr.  Schegula  Jak.,    odvetnik    in   pos.    Skale  Otmar,  c.  kr,  okr. 


—    60   — 

višji  živiuozdravnik.  Skalicky  Bohuslav,  c.  kr.  vin.  nadzornik.  SladoviČ 
pl.  Sladojevič  Simon,  lekarnar  in  župan.  dr.  Slane  Kar.,  odvetnik  in 
pos.  Stefanovič  Dem.,  pos.  Skerlj  Anica,  gospica  v  Kandiji.  Škerlj 
Ljubivoj.  C.  kr.  gimn.  prof.  dr.  Šlehinger  Janko,  c.  kr.  gimn.  prof. 
Sibothv  Beno,  pravni  prakt.  Šola  dekliška.  Šola  ljudska  v  Stopicali. 
Suklje  Fr.,  c.  kr.  dv.  svetnik  v  p.,  dež.  in  drž.  poslanec,  graščak  itd. 
Tnrk  Jos.,  c.  kr.  okr.  šol.  nadzornik.  Vadnjal  Fr.,  c.  kr.  gimn.  prof. 
Virbnik  AL,  c.  kr,  gimn,  prof,  \ojska  Madimir,  pos.  Watzl  Fr.,  kapit. 
vikar.  Zakrajšek  Janko,  župnik  v  Vavti  vasi.  Zurc  Jos.,  župan  in  po5. 
v  Kandiji.  dr.  Žitek  Vladimir,  odvetnik.  Devetintrideset  dijakov  naroč- 
nikov c.  kr.  drž.  gimn.  ,  Št.  4  -j-  74  -j-  39  =  1 17, 

Opčine:  Danen  Iv.,  učitelj-voditelj  pri  Sv,  Ivanu.  Bratoš  Fr., 
učitelj  v  Katinari.  Costantini  Avg.,  trg.  Draščik  Zorka,  gospica.  Ferluga 
Ferd.,  pos.  Ferluga  Štef.,  učitelj-voditelj  (poverjenik).  Fonda  Fr., 
učitelj  v  Rojanu.  Gorjup  Iv.,  dež.  poslanec.  Gorkič  .Jos.,  učitelj  v 
Bazovici,  (iregorič  Mara,  učiteljica  v  Skednju.  Grmek  Ant.,  učitelj  pri 
Sv.  Ivanu.  Jamšek  Jos.,  c.  kr.  višji  car.  ofic.  pl.  Kleinmayr  Ferd., 
učitelj  v  Skednju,  Kosovel  Raf.,  učitelj  pri  Sv,  Ivanu,  Kraševec  Iv., 
učitelj  v  Rojanu.  Logar  Emilija,  učiteljica.  Malalan  Kar.,  pos.  Marte- 
lauec  Fr.,  učitelj-voditelj  na  Katinari.  Mikulec  Iv.,  podjetnik  pri 
Sv,  Ivanu.  Pakiž  Ant,,  učiteljica  v  Trebčah.  Ražem  Ant,  trg.  Sabadin 
Iv.,  učiteljica  pri  Sv.  Ivanu.  Sancin  Iv.,  učiteljica.  Slavec  Iv.,  župnik 
in  dekan.  Sorč  ,Jos.,  učitelj.  Urbančič  Jos,,  velepos.  v  Bazovici,  Valentič 
Ant.,  ravnatelj  v  p.  Zelen  Fr.,  uradnik  v  Trstu.  ..Zvon",  pevsko 
društvo.  Št,  29. 

Oriovac:  Lovrič  Jos.,  knjigovodja.  Št.  1. 

Ormož:  Knjižnica  okr.  učiteljska.  „B''dočnost",  akad.  fer. 
društvo.  Čitalnica  narodna,  dr.  Geršak  Iv.,  c.  kr.  notar  in  pos.  (pover- 
jenik). Korošec  Mih.,  okr.  posojilne  knjigovodja,  dr.  Kristan  Orosl,, 
okr,  zdravnik,  dr.  Mohorič  Fr.,  c.  kr.  sod.  pristav,  dr.  Omulet;  Iv., 
odvetnik.  Petovar  Lovro,  velepos.  v  Ivankovcih.  dr.  Presker  Iv,, 
C.  kr.  sod.  svetnik.  Simonič  Fr.,  velepos.  v  Ivakovcih,  Veselic  Iv.,  trg. 
pri  Veliki   nedelji,   dr.  Žižek  Ant.,  zdravnik.  Št,  1    j-  12  =  13. 

Osijek :  Enderle  Ljud,,  kr,  prof.  Horvatin  Mirko,  kr.  prof. 
Hrv.  grad.  čitaonica.  Kamnikar  Jos.,  zborovodja  (poverjenik).  Knop 
Ljud.,  čin.  centr.  študioue.  Krmpotič  Ant.,  kr.  prof.  JJatič  Ant..  kr.  prof, 
Manjarič  Mat.,  prefekt,  Mencin  Miljutin,  kr.  prof.  Pavoševič  Iv.,  učitelj. 
Sišer  Jos,  učitelj.  Sedlaček  Fr.,  knjigovdja.  Šarac  Mato.  Štefinovič 
Jos.,  abiturijent.  Učiteljsko  društvo  „Zajednica",  dr.  Hestera  Bogdan, 
zdravnik.  Horvat  St ,  uprav.  l)oln.  Hržič  Ant,  sod.  pristav.  Korošec 
Ant..  uradnik,  dr.  Kovačevič  Vlad.,  odvetnik,  Kovačič  Ferd.,  prof. 
Ogrizek  Jan,,  trg,  Pavlovič  Mat.,  prof.  Pavoševič  Iv.,  učitelj,  Pejnovič 
!Milan,  prof,  §arac  Mato,  Šmidt  Ant.,  prof.  Toniašič  Milan,  kaplan. 
Vice  Ljud.,  uradnik,  St.  30. 

Oštrc  :  Bučar  Vikt,  župnik.  8t  1. 

Oxford:  Morfill  W.  R.,  kr.  vseuč.  prof.  Št  1. 

Pardubice:  Mestni  urad.  Št.  1, 


—  (il  — 

Pariz:   Malovič  Jauko,  zas.  Št.  1. 

Št.  Pavel  (Amerika) :  Sobice  Ivan  Metod,  niisijonnr.  Društvo 
„Bara^-a".   Štriicclj   Carlos.  Št.  1  +  2  --  3. 

Št.  Pavel  (Koroška):  l^irr  Frančišek,  prefekt  (knjigo  J.  K.  v 
Ljubljani).  ^  Št.  1. 

Št.  Pavel  (Štajersko):  Cvenkl  Ant..  tr}.\  in  pos.  Fisciier  Jos., 
nadučitelj.  dr.  Kunst  Ant.,  zdravnik.  Marine  Ernost,  obč.  tajnik. 
Miklič  Jul..  učiteljica  na  Goniilskoni.  Pečar  Srečko,  učitelj.  Piano 
Leop.,  učiteljica.  Piki  Fr.,  trj?.  in  pos.  Plešnik  Mih.  župnik  in  duli. 
svetnik.  Potočnik  Ant.,  učitelj  v  Podsredi.  Skok  lii-n.,  pos.  sin.  Sulzer 
Vojteli.  knjigovodja.  Šola  ljudska  v  Orlivai-i.  dr.  Vidic  Fr.,  c.  kr. 
urednik  „l)rž.  zakonika"  na  Dunaju.  Vidic  Jos.,  n;idačitelj  v  p.  itd. 
(poverjenik).  Nodošek  Jos.,  kaplan.  Vrečko  Fr.,  knjigovodja.  Vrstovšek 
Zinka,  pošt.  upraviteljica.  Z;inier  Olga,  zas.  Zotter  .Janko,  nadučitelj 
na  Gomilskeni.  Št.  20. 

Pazin :  dr.  Baltič  Vilko,  <■.  kr.  okr,  komisar.  Brolih  Luka, 
C.  kr.  prof.  Bunc  Iv.,  c.  kr.  okr.  šol.  iiadzornik  (poverjenik),  dr.  Flego 
Jos.,  odv.  kandidat,  (irašič  Jos.,  župnik  v  Bernin.  Hafner  Fr.,  c.  kr. 
pošt.  upravitelj.  Hrovatin  iAlarija.  Knjižnica  c.  kr.  gimnazije.  Marušič 
Jos.,  C.  kr.  fin.  tajnik,  dr.  Milic  Drag.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Mrevlje 
Mirosl,  C.  kr.  davč.  pristav.  Novljan  Fr.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Rebek 
Pravdosl.,  c.  kr.  okr.  živinozdravnik.  Šorli  Iv.,  c.  kr.  nam.  svetnik, 
dr.  Trinajstič  Dinko,  odvetnik,  obč.  nač.  in  dež.  poslanec.  "VVrischer 
Maks.,  C.  kr.  nam.  konc.  Žic  Nikola,  c.  kr.  gimn.  prof.  80  dijakov 
naročnikov.  ^  Št.  1 7  +  80  ^  97. 

Sv.  Peter  pod  Sv.  Gorami :  Črnelič  Jos.,  trg.  Dragatin  Jul., 
učiteljica.  Gherbaz  Iv.,  učiteljica.  Gostinčar  Fr.,  učitelj.  Hutter  Iv., 
C.  kr.  sod.  pristav.  Krnner  Fr.,  gostiln,  dr.  Kunej  Ferd.,  obč.  zdravnik 
(poverjenik),  Robek  Fr.,  c.  kr.  poročnik  v  Caslah.  ^'adnal  Fr.,  učitelj. 
Vadnal  Lujiza,  c.  kr.  pošt.  upraviteljica.  Št.   10. 

Št.  Peter  pri  Postojni :  Bole  Mart.,  prof.  na  Ruskem  (knjige 
šoli  v  Slavini).  Abram  Ant.,  kurat.  Cvetnič  Lavosl.,  c.  kr.  pošt.  kon- 
trolor v  p.  črne  Iv.,  c.  kr.  pošt.  oskrbnik.  Dekleva  Fr.,  trg.  v 
Slavini.  Kalfou  Iv.,  žel.  uradnik.  Kreutzer  Jos.,  žel.  uradnik.  Lavrenčič 
^'ikt.,  gostiln.  Medica  Mat.,  tov.  in  pos.  Matičič  ^lart.,  žel.  uradnik. 
Pirnat  Bernard,  organist  itd.  Prime  Jos.,  žel.  uradnik.  Rutar  Fr., 
žel.  uradnik.  Šusteršič  Fr.,  nač.  žel.  postaje.  Špilar  Ferd.^  trg.  in 
pos.  Šubic   Viktor,  c.  kr.  pošt.  oficijant.    Žele  Kar. 

Št.  1  -j-  16  ==  17. 

St.  Petersburg:  Slavjanski  dobrodelni  komitet.         Št.  1. 

PiŠkorevci  v  Slavoniji:  Crnič  J.,  župnik.  Št.  1. 

Planina  pri  Rakeku:  Čitalnica  narodna.  Št.  1. 

Pliberk:  Božič  Fr.,  provizor  v  Javorju.  Čebulj  Simon,  kontorist 
v  Prevaljali.  Glasenčnik  Iv.,  zas.  v  Razborju.  Godec  Ferd.,  zas,  na 
Breznici.  Gostenčnik  Peregrin,  pos.  v  Prevaljah.  Gvaiz  Jos.,  c.  kr. 
geometer.  Hartman  Mat.,  pos.  v  Libučah.  Hojnik  Iv.,  župnik  v  Št. 
Jakobu.    Hornboeck   Iv.,  m.  kaplan.    Jurkovič  Fr.,    nadučitelj   v  Pre- 


—   62   — 

valjah.  Kesnar  Ant.,  župnik  in  duli.  svetnik  v  Prevaljah,  Kirclimajer 
Kar.,  župnik  v  Črni.  Knjižnica  v  Šinarjeti.  Krajgar  Ferd.,  gostiln,  v 
Štebnu.  Kraut  Jos.,  pos.  na  Bistrici.  Kukačka  Jo3.,  župnik  v  Kazazali. 
Kušlan  Iv.,  blagajnik.  Lasser  Fr,,  kanonik  v  Gospej  Sveti.  Lučovnik 
Iv.,  kaplan.  Marinič  Fr.,  ra.  župnik  iu  dekan.  Novak  Neža,  c.  kr. 
pošt.  odpraviteljica  v  Sinihelu.  Plešivčnik  Tomaž,  gostiln,  in  pos. 
Premru  Fr.,  župnik  v  Možici.  Rataj  Fr.,  nadučitelj  v  Šmihelu.  Res 
Fr.,  trg.  v  Dr))fšivesi.  Rozman  Iv.,  c,  kr.  pošt.  olic.  v  Šoštanja. 
Rozman  Gregor,  duhovnik  v  Celovcu.  Rudolf  Jurij,  župnik  in  pos, 
na  Bistrici.  Sekol  Iv.,  kaplan  na  Prevojah.  Serajnik  Iv.,  župnik  v 
Št.  Danijelu.  Silan  Iv.,  not.  uradnik,  Suhadolnik  Janko,  žel.  asis.  v 
Prevaljah.  Svetina  Ant.,  c.  kr.  notar  (poverjenik).  Štangl  Zdravko, 
obč.  tajnik  v  Šmihelu.  Štingl  Fr.,  župnik  v  Kotljah.  Teul  Ant., 
kaplan  v  Prevojah.  Valeš  V^aclav,  župnik  v  Bilčovesi.  Vogrinc  Ant., 
župnik  v  Libeličah.  Št.  39. 

Plzen :  Mestni  urad.  Št.  1. 

Podgrad  :  Bralno  društvo.  Behar  Rud.  Biibuič  Andr.,  trg.  sin 
v  Slivju.  Gobec  Drag.,  posojilu,  tajnik  (poverjenik).  Hušo  Mih., 
duhovnik  v  Hrušici.  Ivančič  Ant.  Ivanovič  Ant.,  učitelj  v  Tatrah. 
Jenko  Slavoj,  trg.  in  pos.  Logar  Rajm.,  ekspozit  v  Pregarjah.  Rogač 
Ant.,  msgr.,  župnik  in  dekan  v  Hrušici.  Strnad  Jos.,  kaplan.  Šiškovič 
Štefan,  nadučitelj   v  Herpeljah.  Volk.  Jos.,  trg.  Št.  13. 

Podnart:  Koželj  Mih.,  župnik  v  Podbrezjali.  Ki-ižaj  Nik., 
župnik  na  Olšah.  Pogačnik  Ant.,  župan  in  pos.  Pogačnik  Jos.,  c.  kr. 
poštar  in  pos.,  drž.  in  dež,  poslanec  (poverjenik),  Rauter  Janko,  nač, 
žel.  postaje.  Št,   5, 

Podšenjuri  (Izlake):  Celestina  Fr.,  graščak  v  Mediji.  Cukjati 
Fr.,  žup  n  in  pos,  v  Št,  Gothardu.  Glauerer  Zinka,  sopr.  ing.  (irčar 
Tit,,  nadučitelj  na  Sv,  Gori.  Hribar  Ant.,  župnik  v  Št.  Gothardu. 
Knol  Ad.,  župnik  v  Kolovrata.  Kolenc  Val.,  trg.  in  pos,  v  čemšeniku, 
Konšek  Fr.,  c.  kr.  poštar  in  velepos.  na  Trojanah.  Leveč  Micika, 
učiteljica  v  Kolovratu.  Lužar  Fort.,  učitelj  v  Št.  Juriju.  Novak  Jos,, 
usnjar  in  pos.  na  Trojanah.  Ocepek  Jos.,  kaplan  v  čemšeniku.  Omerzu 
Janko,  trg.  in  pos.  v  Lokah.  Poček  Janko,  trg.  v  Lokah,  Rožič  Vilj., 
učitelj  v  Št.  Gothartu,  Sattler  Jos,  župnik  v  p.  (poverjenik).  Tavželj 
Jos,,  učitelj-voditelj  v  Čemšeniku.  Werbole  Ant.,  trg.  in  pos.  Zelnik 
Jos.,  župnik  v  Čemšeniku.  Zgaga  Andr.,  župn.  upravitelj  na  Sv, 
Gori.  Št.  20, 

Podzemelj:  Megušar  Rud.,  nadučitelj.  Št.   1. 

Polhov  gradeč  :  Benedičič  Jak.,  župnik  v  Črnem  vrhu.  Čepon 
Janko,  nadučitelj  (poverjenik).  Majdič  Fr.,  kaplan,  Tomšič  Fr.,  c.  kr. 
poštar.   Zalaznik  Marija.  Št,  5. 

Poljane:  Debel  Jakova  hiša.  Ramoveš  Jern.,  župnik  (poverjenik). 
Čebašek  Iv.,  župnik  na  Trati.  Jelovčan  Fr.,  trg.  v  Gorenji  vasi. 
Jereb  Fr.,  na  Trati.  Kržišnik  Jos.,  gimn,  prof,  Mikuž  Iv.,  kaplan. 
Pipan  Iv.,  nadučitelj  na  Trati,  Stržinar  Fr,,  kmetski  fant  v  Žirov- 
skem  vrhu.  Št,  2  -f-  7  =  9, 


—    HH   — 

Poljčane:  CilenSek  Al.,  župnik  (poverjenik).  Čade  Jos.,  župnik 
v  Studenicaii.  Kavčič  Fr.,  trg.  v  Stiulenicali.  Koropec  Fr.,  veiepos.  v 
Studenicali.  Kramaršič  Al.,  kaplan  v  Makolah.  Lendovšek  Alih..  dekan 
in  župnik  v  Makolaii.  ^[ahor  Feliks,  nadučitelj  v  Makolah.  Mahorič 
Kar.,  župan  in  gostiln.  Majhen  Jos.,  nadučitelj  v  p.  v  Htudenicah. 
Hožanc  Urag.,  žel.  uradnik  v  Gorici.  Svetlin  Jos.,  nadučitelj.  Šolska 
kujižnie-a  v  Makolah.  Vobič  Oton,  nadučitelj  v  Studenicah.  Vohonka 
Viljem  v  Pragi.  Št.   14. 

D.  M.  v  Polju:  Divjak  Apol.,  zdravnikova  sopr.  na  Studencu, 
dr.  Gosti  Fr.,  ord.  in  rač.  vod.  v  blaznici  na  Studencu.  Hlebec  Kar . 
učitelj.  Kavčič  Fr.,  nadučitelj.  Kolar  ^lat.,  župnik  itd.  (poverjenik). 
Krajni  šol.  svet.  Kuhar  Leop.,  gostiln,  in  pos.  Mercina  Ign.,  obč. 
tajnik  in  nač.  kr.  š.  sveta  v  Zg.  Kašlju.  Oranič  Fr.,  kaplan.  Polak 
Vaclav,  stud.  iur.  Št.   10. 

Postojna:  dr.  pl.  Andrejka  Rud.,  c.  kr.  dež.  vi.  konc.  Arko  Fr., 
pos.  in  dež.  poslanec.  Ažman  Andr.,  kaplan.  Baraga  Andr.,  obč.  in  pos. 
tajnik.  Brinar  Jos.,  ravn.  mešč.  šole  (poverjenik).  Burger  Al.,  pos.  in 
hotelir.  Burja  Iv.,  c.  kr.  evid.  ofic.  Čitalnica  narodna.  Dereani  Dominik, 
C.  kr.  davkar.  Dietz  Ant.,  vodja  c.  kr,  pošt.  urada.  Ditrich  Ant.,  trg. 
in  pos.  Ditrich  Lud.,  trg.  in  pos.  dr.  Dolenc  Milan,  c  kr.  sod.  pristav. 
Domicelj  Silvij,  c  kr.  dež.  vi.  tajnik,  dr.  Eržen  Iv.,  okr.  zdravnik. 
Gaspari  Ferd.,  c.  kr.  okr.  višji  živinozdravnik.  Jurca  Fr.,  veletržec  in 
graščak.  Ljudska  knjižnica  v  Matenji  vasi.  Knjižnica  okr.  učiteljska. 
Kogej  Jem.,  trg.  in  pos.  dr.  Kotzmuth  Jul.,  c.  kr.  okr.  zdravnik. 
Kraigher  Ant.,  pravnik.  Kraigher  Peter,  trg.  in  pos.  Kuttin  Fr.,  trg.  in 
pos.  Lapajne  Štefan,  c.  kr.  okr.  glavar.  Mladič  Ant.,  c.  kr.  sod.  pristav. 
Možina  Fr.,  krojač  v  Rakitniku.  Pegau  Ant.,  učitelj-voditelj  pri  Sv. 
Ivanu.  Piki  Gregor,  trg.,  župan  in  pos.  Smolič  Iv.,  nač.  žel.  postaje. 
Šabec  Jos.,  pos.  v  Grobiščih.  Šebec  Maks,  fotograf.  Šola  petrazr.  ljudska. 
Šola  I.  slov.  meščanska.  Thuma  Iv.,  nadučitelj  in  c.  kr.  okr.  šol.  nad- 
zornik. Tončič  Jos.,  nač.  žel.  posteje  v  Prestranku.  Tratnik  Dav.,  učitelj. 
Vodopivec  Ant.,  c.  kr.  poštar.  Žnideršič  Milaa  v  Matenji  vasi.    Št.  39. 

Požega:  Ašner  Gejza,  gimn.  prof.  dr.  Barac  Fr.,  gimn.  vero- 
učitelj.  Bauer  Fr.,  gimn.  prof.  Brkanovič  Stjepan,  kot.  pristav.  Burijan 
Fr.,  gimnazijec.  Busnovac  Drag.,  gimnazijec.  Oicak  Iv.,  kr.  lin.  tajnik, 
pl.  Ciraki  Silvij,  gimnazijec,  čuk  Djuro,  gimnazijec.  Delič  Dragan, 
duhovnik,  pl.  Dauičič  Ferd.,  kr.  drž.  odvetnik.  Horat  Ign.,  ravnatelj 
nadbisk.  sirotišča.  Hrvaška  čitalnica.  Knjižnica  gimn.  učencev.  Knjižnica 
okr.  učiteljska.  Komlanec  Janko,  gimn.  prof.  v  p.  Kondrat  Ad.,  gimn. 
prof.  Koprinski  Rob.,  gimn.  prof.  (poverjenik).  Krnic  Bogoljub,  gimn. 
prof.  dr.  Kuerschner  Edo,  odvetnik  in  m.  nač.  Kuntarič  Maks,  gimn. 
prof.  Novak  Ant.,  gimnazijec.  Poid  Jos.,  prof.  Praputnik  Iv.,  gimn.  prof. 
Radoševič  Aleks.,  žup.  mjernik.  Rendjev  Fr.,  fin.  činovnik.  Sluga  Stanko, 
gimn.  prof.  Virag  Aleks.,  gimn.  prof.  Št.  29. 

Praga  I.:  Ceško-slovenski  spolek.  „Adrija".  slov.  akad.  društvo. 
Berce  Janko,  stud.  iur.  Bernot  Zvonimir,  stud.  phil.  Brelih  Peter,  stud. 
techn.   Celestina  Feliks,  tehnik.   Chodounska  Marija,  prof.  hči.  Gregorič 


—  b-i  — 

Fr..  stud.  techn.  Gulič  Gvidon,  stud.  techn.  Hrovatin  Alf.^  s-tud.  techn. 
„Iliiija",  pIov.  akad.  društvo.  Jekovec  Ciril,  stud.  techn.  Junek  Vlado, 
tehnik.  Kacjan  Iv.,  stud.  iur.  dr.  Kadlec  Karol,  gled.  tajnik.  Klub  slov. 
tehnikov  (poveijenik).  Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča.  Kreč  Eud.,  stud.  iur. 
Kukec  Vilj.,  tehnik.  Lipold  Fr.,  stud.  iur.  Lotrič  Lenart,  stud.  iur.  Lušin 
\'ekosl.,  stud.  techn.  Martelanc  Svetko,  stud.  techn.  Prva  češka  splošna 
deln.  družba  za  življenje.  Prvo  češko  vseobče  dionicko  društvo  za 
osigur.  nje  života.  Rus  Iv.,  stud.  techn.  Šink  Štefan,  stud.  iur.  Špidlova 
Etna.  Šporn  Gregor,  nadrevident  c.  kr.  drž.  žel.  Toiršič  Fr.,  dež.  nadinž. 
Vondraček  Otob.,  stud.  tehn.  dr.  Žmavc  Iv.,  c.  kr.  amanuensis  v  vse- 
učiliški  knjižnici.  Žnidaršič  Bogumil,  stud.  techn.     Št.  1  -]-  32  ^^  33. 

Praga  II.:  ,,Adrija",  slov.  akad.  društvo  (poverjenik),  Berce 
Iv.,  pravnik.  Dobnik  Ant.,  pravnik.  Klemenčič  Ludovik,  enol.  aspir. 
Klepec  Jos.,  pravnik.  Kobe  Ernest,  pravnik.  Lah  Iv.,  stud.  phil. 
Lipold  Fr.,  pravnik.  Minatti  Vladimir,  pravnik.  Orožen  Milan,  pravnik. 
Pavlin  Jos..  tehnik.  Št.  11. 

Predloka:  Ferjančič  Fr.,  učitelj.  Sancin  Jos.,  župnik  (poverjenik). 
Skvarc  Fr.,  župn.  upravitelj  v  Kubotu.  Švegelj  Peter,  župnik  v  Movražu. 

Št.  4. 

Prosek :  Furlan  Mart.,  učitelj.  Goriup  Al.,  veletržec  in  dež. 
poslanec.  Komac  Drag.,  žel.  post.  nač.  Koren  Jos.,  nadučitelj.  Leban 
Henr.,  c.  kr.  učitelj  (poverjenik).  Luxa  Marin,  velepos.  Matejčič  Fr., 
C.  kr.  dež.  šol.  nadzornik  v  Erstu.  Nekerman  Iv.,  c.  kr.  okr.  šol.  nad- 
zornik v  Trstu.  Sošič  Edv.,  učitelj.  Stare  Drag.,  pos.  Sonc  Al.,  učitelj- 
voditelj   na  Devinščini.    Stoka  Jos.,  pos.,  na  Kontovelu.  Št.  12. 

Prvačina :  Furlani  Fr.,  c.  kr.  pošt.  nadkontrolor.  GregoriČ  Vinko, 
pos.  in  gostiln.  Mozetič  Jcs.,  učiteljica  v  Stari  gori.  Orel  Jos.,  nadučitej 
(poverjenik).  Šušmelj  Albert,  pos.  Tušar  Ant.,  učitelj  v  Predloki.  Zorn 
Fr.,  učitelj  v  Vitorinu,  Št.  7. 

Ptuj :  Zelenih  Jos.,  pos.  pri  Sv.  Urbanu.  Bralno  društvo  pri 
Sv.  Marjeti.  Bratkovič  Kazimir,  c.  kr.  notar.  dr.  Brumen  Ant.,  odvetnik. 
Cilenšek  Mart.,  dež.  gimn.  prof.  v  p.  in  pos.  Eftrl  Mat.,  kaplan  pri 
Sv.  Marjeti.  Gorup  Jos.,  učitelj  na  PolaneŠku.  dr.  Horvat  Tom.,  odvetnik, 
dr.  Jurtela  Fr.,  odvetnik  itd.  Kajnik  Val.,  učitelj.  Kavkler  Iv.,  nad- 
učitelj. Knjižnica  gimnazijska.  Kojc  Mart.  c.  kr.  davč.  oficijal.  Kokelj 
Al.,  župnik  v  Vurbergu.  Kolaiič  Ant..  gimn.  prof.  dr.  Komljanec  Jos.  B., 
dež.  gimn.  prof.  (poverjenik).  Kukvič  Ant.,  nadučitelj  na  Polenšaku. 
MariniČ  Frid.,  učitelj  pri  Sv.  Marku.  Miki  Fr.,  trg.  in  pos.  pri  Sv. 
Marjeti.  Pavlinič  Marko,  čevljar  in  pos.  Pollak  Fr.,  mag.  pharm. 
Skuhala  Ferd.,  hran.  uradnik.  Stepic  Ant.,  c.  kr.  uaddavkar  dr.  Stuhec 
Bela,  zdravnik.  Šuta  Al.,  župnik  pri  Sv.  Marjeti.  Trafenik  Jos.,  kaplan 
na  Hajdini.  Učiteljsko  društvo  ptujskega  okraja.  VV^resnik  Jos.,  c.  kr. 
davč.  asist.  Žemljic  Milan,  c.  kr.  pošt.  asist.  Zupane  Jos.,  dež.  vin. 
uradnik.  Zupančič  Drag.,  učitelj  in  velepos.  Žirovnik  o.  Peter.  min. 
kaplan.  Št.  1  +  31  =  32. 

Pulj :  Ambrož  Iv.,  c.  kr.  pom.  kurat.  Golias  Iv.,  c.  kr.  pom.  kom. 
pristav.  Jarc  Ant.  E.,  c.  kr.  pom.  kurat.  Koršič  Iv.,  c.  kr.  pom.  kurat. 


—   65  — 

Pire  Jos.,  C.  kr.  pom.  kom.  pristav  I.  vrste  (poverjenik).  Poč  Iv.  Stopar 
Krsto,  C.  kr.  gozdar.  St.  7. 

D.  M.  v  Puščavi-Kumen  :  (iroessiinger  Ign.,  iiadučitelj.  Koruiau 
.Jos.,  po8.  (poverjenik).  Korman  Peter,  pos.  v  Cinžatu.  Zrnko  Gaspar, 
župnik.  Št.  4. 

Radeče  pri  Zidanem  mostu:  ilierscho  Fr.,  župnik  (pover- 
jenik), dr.  Hoiiian  Al.,  dež.  okr.  zdravnik.  Koprivec  Peter,  župnik  v 
Svibneni.  Rosina  Ant.,  c.  kr.  sod.  svetnik.  Št.  4. 

Radgona:  Clrič  Janko,  organist.  Domiiikuš  Jurij,  učitelj. 
Horvat  Fr.,  slikar  (poverjenik).  Kovač  Iv.,  trg.  Ovsenjak  .Mait,  župnik. 
dr.  Strelec  Fr.,  c.  kr.  notar.  Šturm  Al.,  c.  kr.  pošt.  uradnik,  \ogrin  Iv., 
kaplan.  Št.  9. 

Radovljica:  Trpin  Ivan  Krst.,  župnik  v  Mošnjah.  AljančiČ 
Val.,  župnik  na  Dobravi.  Blei\veis  Fr.,  župnik  v  Lešah.  Bulovec  Iv., 
trg.  in  pos.  Cuderman  Iv.,  kurat  v  Begunjah.  Eržen  Gabriel,  pos.  v 
Zapužah.  Fatur  Apolonija,  učiteljica  v  Jlošnjah.  Ferk  Ernest,  c.  kr.  sod. 
sv6tnik.  Frančiškanski  samostan  na  iirezjah.  Fuersager  Leop.  trg. 
Hudovernik  Vinko,  hran.  knjigovodja,  dr.  Jelovšek  Ign.,  c.  kr.  okr.  višji 
zdravnik.  Kat.  izobr.  društvo.  Knjižnica  okr.  učiteljska.  Korošec  Jos., 
nadučitelj  v  Mošnjah.  Košmelj  Iv.,  župnik  v  Begunjah.  Novak  Iv., 
m.  župnik  in  dekan.  Pogačnik  Filip,  gostiln.,  na  Srednji  Dobravi. 
Pohlin  Drag.,  posojilu,  knjigovodja.  Potočnik  Tomaž,  župnik  na  Breznici. 
Resman  Vinko,  trg.  in  pos.  Slovensko  pevsko  in  bralno  društvo 
„Triglav".  Šivic  Ant.,  c.  kr.  komisar,  dr.  Vilfan  Janko,  odvetnik  in 
župan  (poverjenik).  Vurnik  Iv.,  podobar  in  pos.  Zabavni  klub.  Zavrl 
Val.,  nadučitelj   v  Begunjah.  Žun  ^'al.,  c.  kr.  fin.  komisar. 

Št.  1  ~1-  27  ==  28. 

Rakek:  Brinšek  Milan,  žel.  uradnik.  Kozlevčar  Ant.,  nač.  žel. 
postaje.  Szillich  Oskar,  žel.  uradnik.  Seničar  Fr.,  žel,  uradnik.  Podboj 
Iv.,  žel.  uradnik.  Št.  5. 

Rečica:  Deleja  Zdravko,  obč.  tajnik  (poverjenik).  Stermecki 
Ign.,  učitelj  pri  Sv.  Frančišku.  Šola  ljudska  na  Gorici.  Šola  ljudska. 
Šola  ljudska  pri  Sv.  Frančišku.  -{-  Šusteršič  o.  Deodat,  frančiškan  v 
Nazaretu.  Št.  6. 

Reka:  Bole  Jos.,  trg.  in  pos.  Št.  1. 

Renče-Št.  Peter:  Berlot  Ant.,  župnik  na  Vogerskem.  Bralno 
društvo  v  Zg.  Vrtojbi.  Brezovšček  Iv.,  kaplan  v  Št.  Petru.  Orel  Jos., 
nadučitelj  v  Prvačini.  Pavletič  Goth.,  dekan  v  Št.  Petru  (poverjenik). 
Roječ  Iv.,  karat  v  Biljah.  Štrekelj  Edv.,  vikar  v  Vrtojbi.  Valentinčič 
Ign.,  župnik  v  Kenčah.  Vizintin  Rud.,  nadučitelj   v  Renčah,     Št.  9. 

Ribnica  (Kranjsko):  Kljunova  hiša  v  Slatniku.  Lesarjeva 
hiša  v  Hrvači,  Lesarjeva  hiŠa  v  Sušju,  Lovšin  Marija,  pos.  v  Jurje- 
vici.  Anžik  Jos.,  lekarnar.  Betriani  Božidar,  učitelj.  Blahna  Marija, 
učiteljica.  Burger  Fr.,  not.  kand,  Burger  Marko,  strojar  in  pos,  Fabjan 
Ant.,  C.  kr.  davč.  kontrolor.  Gregorač  Fr.,  nadučitelj  v  Dolenji  vasi. 
Grnntar  Ign.,  c.  kr.  notar.  Gunde  Vekosl.,  c.  kr.  orožn.  postsjevodja. 
Jenko  Fr.,  c.  kr.  davč.  pristav.  Juvanec  Avg.,  brivec  in  pos.  Klaus  Al., 

5 


—   66  — 

posoj.  uradnik  v  Gor.  vasi.  Kljun  Jak.,  trg.  in  pos.  Kljun  Jos.^  župan 
in  trg.  Knjižnica  čitalniška.  Knjižnica  okr.  učiteljska.  Kociper  Vinko, 
orožnik.  Mejač  Ant.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Merhar  Iva,  učiteljica.  Mrhar 
Ign.,  župan  in  pos.  v  Prigorici.  Mrhar  Jos.;  trg.  in  pos.  v  Dolenji  vasi. 
Novak  Iv.,  pek  in  pos.  Petek  Iv.,  mizar.  Picek  Fr.,  trg.  in  pos. 
Plahutnik  Iv.,  kaplan.  Podboj  Anika.  Rakušček  Fr.,  orožnik.  SamotorČan 
Helena,  učiteljica,  dr.  Schiflfrer  Ant.,  dež.  okr.  zdravnik  in  župan. 
Spende  Ant.,  c.  kr.  sod.  kancelist.  Škrabec  Mih.,  obč.  tajnik.  Šmalc 
Mat.,  vrvar  in  pos.  Tavčar  Andr.,  c.  kr.  poštar.  Tomšič  Leop.,  učiteljica, 
Tomšič  Štefan,  nadučiielj  (poverjenik).  Toporiš  Iv.,  c.  kr.  sod.  pristav. 
Višnikar  Fr.,  c.  kr.  dež.  sod,  svetnik.  Zupančič  Drag.,  trgovec  v  Jurjevici. 

Št.  4  +  38  =  42. 

Ribnica  (Štajerska):  Bralno  društvo  (poverjenik).  Hauptmann 
Ulrik,  učitelj,  dr.  Miglič  Peter,  c.  kr.  polk.  zdravnik  v  p.  Ozvald  Jos., 
velepos.  v  Lehnu.  Pivec  Lujiza,  velepos.  hči.  dr.  Škof  Frid.,  okr. 
zdravnik.  Št.  6. 

Rogatec:  Knjižnica  okr.  učiteljska.  Berllsg  Jos.,  trg.  (pover- 
jenik). Hren  Ant.,  nadučitelj  v  Stopercah.  Korošec  Fr.,  župnik  pri 
Sv.  Križu.  Merkuš  Ant.,  župnik  v  Žitalah.  Plepelec  Jos.,  kaplan  pri 
Sv.  Hemi.  Šalamon  Fr.,  dekan.  Trafenik  Luka,  nadučitelj  pri  Sv.  Flo- 
rijanu.  Višnar  Fr.,  župnik  v  Kostrivnici.  Žekar  Jos.,  kaplan. 

Št.  1  4-  9  =  10. 

Ruma  v  Slavoniji:   Neubauer  Fr.,  veroučitelj.  Št.  1. 

Ruše :  Mraz  Tomaž,  dekan  v  p.  v  Selnici.  Brata  Srne,  trgovca, 
tilaser  Janko,  kraetski  sin.  Glaser  Viktor,  velepos.  na  Smolniku.  dr. 
Gorišek  Gašpar,  zdravnik.  Grizold  Fr.,  velepos.  na  Smolniku.  Lasbacher 
Jos.,  nadučitelj  (poverjenik).  Lesjak  Dav.,  učitelj.  Lichtenv^allner  Mat., 
učitelj.  Lingelj  Dav.,  velepos.  Novak  Fr.  Pintarič  Ant.,  kaplan.  Seme 
Jos.,  velepos.  na  Smolniku.  Seme  Mih.  Stani  Tomisl.,  učitelj.  VVurzer 
Mat.,  župnik.  Št.  1  +  15  ==  16. 

Samobor:  Vukovič  Ante,  pravnik.  Št.  1. 

Sarajevo :  Bedjanič  Mart.,  gimn.  ravnatelj.  Bergant  Borivoj, 
drž.  žel.  asist.  Cankar  Kar.,  katehet.  Dolžan  Iv.,  kamnosek.  Havelka 
Karol,  strugar.  Jamar  Fr.,  rač.  rev.  Janež  Andr.,  podjetnik.  Jenič 
Vekosl.,  zav.  zastopnik.  Kneževič  Štefan,  rač.  ofic.  Kobler  Kar.,  c.  kr. 
pošt.  ofic.  v  Dolnji  Tuzli.  Kobler  Pavel,  drž.  žel.  ing.  Kos  Marija, 
trg.  Košuta  Jak.,  sedlar.  Kralj  Maks.,  vi.  kancelist.  Lah  Ign.,  hiš. 
pos.  Levstik  Beti,  zas.  Milakovič  Jos.,  c.  kr.  prof.  Nemanič  Dav., 
C.  kr.  vi.  svetnik.  Peterlin  Ant.,  rač.  ofic.  Pezdirec  Ant.,  rač.  ofic. 
Pišmaht  Ferd.,  rač.  asist.  Požar  Mat,  sedlar.  Pravdič  Jos.,  c.  kr. 
gimn.  prof.  dr.  Preindl  Ferd.,  fin.  podtajnik.  Premrov  Janko,  c.  kr. 
rač.  svetnik  (poverjenik).  Rozman  Iv.,  c.  kr.  pošt.  asist.  Rozmarič 
Fr.,  car.  nadprejemnik.  dr.  Selak  Maks,  boln.  asist.  Sitarič  Iv.,  perfekt. 
Slekovec  Al.,  rač.  ofic.  Smodič  Andr.,  rač.  ofic.  Sprajer  Vlad.,  gimn. 
Stegnar  Iv.,  rač.  asist.  Steinmetz  Fr.,  trg.  z  lesom.  Urlep  Janko, 
učitelj.  Valpotič  Mat.,'baučni  uradnik.  Zemljarič  Fr.,  davč.  ofic.  Zoreč 
Iv.,  c.  kr.  sod.  svetnik.  Št.  39. 


—  67   — 

Sv.  Sava  pri  Trstu:    <Jrahovec  Iv.  vŠt.  1. 

Selca :  Boncelj  Vr.,  župnik  v  p.  v  Dražj^ošili.  Bralno  društvo 
T  Dol.  Vasi.  Bralna  društvo  slov.  Demšar  Fr.,  župan  in  dež.  poslanec 
Jia  Česnjici.  Eržen  Fr,,  župnik  v  Zalem  logu.  Karlin  Jurij,  župnik 
v  Sorici.  Pfajfar  A  nt,  župnik  v  Dražpših.  Rožnik  Tom.,  župnik 
<poverjenik).  Stanonik  Nik.,  nadučitolj.  Šliber  Fr.,  trg.,  c.  kr.  poštar 
iu  pos.  iŠmid  Fr.,  župan  in  pos.  Tavčar  Fr.,  trg.  in  pos.  Vrhunec 
Iv.,  gostiln,  in   pos.  fSt.   13, 

Selci:  Minzoni  Jos.,  učitelj.  Št.   1. 

Semeljci  v  Slavoniji:  Bilič  Mate,  beležnik.  Bubas  Ant,  nad- 
livadar.  Cierstnor  Ford.,  kaplan  (poverjenik).  Holterer  Fr.,  kr.  poštar. 
Kovačevič  Marijan,  blagajnik.  Pavlo  Mat.,  župnik.  Rukovina  Iv., 
učitelj.  Št.   7. 

Senj  :  dr.  Binički  Fr..  sem.  prof.  Crnic  Karolina,  trg.  Crnobrad 
Jos.,  kanonik.  Čanir  Jos.,  bogosl.  (poverjenik).  Dragičevič  Jurij, 
kaplan.  Fajdetir  Jos.,  bogosl.  Feretid  Mate,  bogosl.  Glažar  Mat, 
kaplan,  (jalik  Ant.,  bogosl.  Kobalin  Andr.,  bogosl.  Kasumovič  Iv., 
bogosl.  jMatašid  Nik.,  bogosl.  Matejčič  Mat.,  bogosl.  Miloš  Rud.,  bogosl. 
iMiiller  Jos.,  bogosl.  Podboj  Iv.,  bogosl.  dr.  Sončaric'  Ant,  sem.  prof. 
<lr.  Starčevič  Iv.,  sem.  prof.  8olč  Marijan,  bogosl.  Tiškulic  Nik., 
bogosl.    Vršič  Al.,    kanonik.    Zbor    duh.  mladeži.    Žagar    Jurij,    pek. 

§t  23. 

Senožeče:  dr.  Dolenc  Hinko,  c.  kr.  dež.  sod.  tajnik  v  p.  na 
Razdrtem.  Občina  razdrškn.  Bakovnik  Iv.,  c.  kr.  notar.  Carli  Ant, 
not.  kancelist.  Chiautto  Jozve,  pos.  v  Landolu.  Del'  Linz  Lenart,  trg. 
in  pos.  na  Razclrtem.  Dežman  Pavla,  učiteljica.  Dolenc  Ant,  c.  kr. 
davč.  pristav,  dr.  Gregorič  Vikt.,  okr.  zdravnik,  Kavčič  Filip,  pos. 
in  gostiln.  Modic  Just,  učiteljica.  Novak  Ant,  c.  k.  sod.  kancelist 
<poverjenik).  Novak  Mih.,  c.  kr.  dež,  sod.  svetnik.  Strgalec  Jos., 
pivov.  uradnik.  Suša  Ant,  trg.  Suša  Fr.,  pos.  Škerjanc  Iv,,  župnik. 
Vrtačnik  Iv.,  c.  kr.  sod.  sluga.  Zadnek  Fr.,  trg.  Zadnik  Jos.,  trg, 
hči.  Zelen  Iv.,  trg.  Zeleu  Jos.,  pos.  Zupan  Iv.,  župnik. 

Št  2  -f  23  =  25. 

Sevnica:  Božič  Jos.,  pos.  v  Stopah.  Bralno  drnštvo.  Dokler 
Ant.,  pis.  oficijant.  Korber  Mih.,  c.  kr.  notar.  Kozinc  Mart,  velepos, 
v  Prešnji  Loki.  Kurent  Damijan,  obe.  tajnik.  Mešiček  Jos.,  nadučitelj. 
Piši  Iv.,  nčitelj.  Reich  Mici,  pošt.  oficijantinja.  Seliškar  Al.,  c,  kr. 
sodnik.  Simončič  Fr..  pos.  in  hotelir.  Smole  Lud.,  trg.  Srebrnič  Fr., 
nadučitelj  v  Zabukovju.  Stumberger  Frid.,  c.  kr.  davč.  upravitelj. 
Šegula  Fr.,  kaplan.  Starki  Hermina,  pos.  hči.  Starki  Mijo,  c.  kr. 
kancelist  v  p.  in  župan.  Starki  Rud.,  c.  kr.  davč.  asist  Trupej  Aut., 
gostiln,  in  pos.  v  Krakovem.  Št.   19. 

Sežana:  Notar  Anton,  ekspazit  v  Storjih.  Bajec  Al.,  vodja 
c.  kr.  pripravljalnice.  Bekar  ^'ekosl.,  učitelj-vodja  v  Štorjih.  Berginc 
Ant,  šol.  vodja.  Birimiša  Tomo,  c.  kr.  fin.  komisar.  Čebokli  Fr.,  okr. 
tajnik.  Čeme  Emil,  velepos.  Čitalnica  narodna.  Delak  Mimi,  zas.  v 
Storjah.     Dolenec    Avg.,    c.  kr.  geometer.     Fakin    Ant.  ml.,    učitelj    v 


—  68  — 

Temenici.  Fakin  Ant.  st.,  nadučitelj  v  Repentabru.  Kante  Matko^ 
C.  kr.  okr,  šol.  nadzornik  (poverjenik).  Kenda  Ferd.,  šol.  voditelj  v 
Toiraju.  Knavs  Jos.,  kaplan  v  Koprivi.  Knjižnica  okr.  učiteljska. 
Križman  Ant.,  kaplan.  Lah  Jos.,  pisarn,  pomočnik.  Mervič  Ant.,  šol. 
vodja  v  Lokvi.  Novak  Jos.,  župnik  v  Povirju.  Omers  Jos.,  župnik, 
Peček  Avg.,  šol.  voditelj  v  Koprivi.  Pirjec  Peter,  c.  kr.  okr.  živino- 
zdravnik.  Piščanec  Angel,  kaplan.  Poljšak  Alb.,  šol.  voditelj  v  Avberu. 
Eebek  Ant.,  c.  kr.  okr.  glavar.  Ryšlavy  Fr.,  župnik  v  Repentabru. 
Sila  Mat.,  msgr.,  č.  kanonik,  župnik  in  dekan  v  Tomaju.  Štolfa  Janja, 
restavraterka.  Štrekelj  Al.,  c.  kr.  davč.  prakt.  Tirnigar  Iv.,  duhovnik 
v  Tomaju.  Tomšič  Jos.,  učitelj  v  Skopnem.  Vendermiu  Fr.,  nadučitelj 
v  Dutovljah.  Vovk  Milko,  nadučitelj  v  Povirju.  Žnidaršič  Jos.,  c.  kr. 
nam.  konc.  Žvab  Hinko,  trg.  in  pos.  na  Skopen.  Dva  dijaka-naroč- 
nika.  Št.  1  +  37  -[-  2  =  40. 

Sikirevci:  Čačič  Pajo,  župnik.  Št.  1. 

Slemlen:  Kacz  Fr.  Ks.  Št.  1. 

Skrad:  Delač  Mart.  Št.  1. 

Slivnica :  Agrež  Mart.,  kaplan  pri  Sv.  Janžu.  Bralno  društvo 
v  Framu.  Bralno  društvo  pri  Sv.  Janžu.  Hirti  Fr.,  župnik  (pover- 
jenik). Loh  Makso,  trg.  Loparnik  Peter,  učitelj  pri  Sv.  Janžu.  Lovree 
Andr.,  kaplan  v  Hočah.  Muršič  Fr.,  župnik  v  Framu.  Pestevšek  Kar., 
nadučitelj.  Pišek  Fr.,  velepos.  in  drž.  poslanec  v  Hotinji  vasi.  Poso- 
jilnica v  Framu.  Škerjanc  ]\[at.,  župnik  pri  Sv.  Junžu.  Šnuderl  Jos., 
pos.  pri  Sv.  Janžu.  Volčič  Mirosl.,  kaplan.  Št.  14. 

Slov.  Gradec :  Sovič  Jos.,  župnik  v  p.  Barle  Kar.,  nadučitelj 
v  Šmartnem.  Blažon  Jak.,  davč.  ofic.  Božiček  Fr.,  c.  kr.  sod.  kancelist. 
Cajnko  Avg.,  učitelj  v  Razborju.  Čitalnica  narodna.  Ferjan  Vladimir, 
poni.  uradnik.  Gnamusch  Jerica,  trg.  sopr.  v  Št.  Jauu.  Kac  Ferd., 
velepos.  in  lesotržec.  Kac  Iv.,  velepos.  in  župan.  Korže  Iv.,  učitelj. 
Kristan  Filip,  velepos.  in  obč.  svetnik  v  Legnu.  Krohne  Jos.,  župnik 
v  Razborju.  Lanko  Vikt,  c.  kr.  davč.  pristav.  Lenart  Iv.,  nadžupnik 
v  Šmartnem.  Mohorko  Iv.,  šol.  vodja  v  Selih.  Pečnik  Fr.,  župnik  v 
Podgorju.  Pernat  Jak.,  velepos.  in  lesotržec  v  Št.  Janu.  Pirnat  Fr., 
C.  kr.  zdravnik.  Rotovnik  Jos.,  župan  in  velepos.  v  Legnu.  Schechel 
Al.,  okr.  šol.  nadzornik.  Schoendorfer  S.,  velepos.  v  Starem  trgu. 
Stanič  Iv.,  c.  kr.  davč.  pristav  v  Weizu.  Šmid  Mat.,  nadučitelj  v 
Podgorju.  Vavpot  Lovro,  hran.  knjigovodja.  Vidic  Fr.,  c.  kr.  kancelist. 
Vrečko  Fr.,  naučitelj   okol.  šole  (poverjenik).       Št.  1  -|-  26  =  27. 

Slovenska  Bistrica:  Jr.  Vosnjak  Jon.,  dež.  primarij  v  p. 
in  pos.  Čitalnica.  Gregorc  Vsevlad,  župnik  pri  Sv.  Venčeslu.  (iirobelšek 
Iv.,  kaplan.  Heber  Fr.,  župnik  na  Sp.  Rolskavi.  dr.  Lemež  Urban, 
odvetnik,  dr.  Lukman  Fr.,  m.  kaplan.  Medvešek  Iv.,  župnik  v  Tinjah. 
Smeh  Iv.,  hran,  uradnik  in  pos.  Veršič  Milan,  učitelj.  Založnik  Ign., 
odvetn.  kandidat.  Št.  1  -f~  10  ==  H« 

Slunj:    Sutlič  Milan,  župnik.  Št.   1. 


=-  69  — 

Sodražica:  Drobnii';  Jurij,  p)8.  (poverjenik).  B^ajdiga  Fr.,  c.  kr. 
poštar.  Ivauc;  Kv^ ,  trg.  Lušin  Iv.,  trg.  Oberster  .Tos.,  trg.  Traven  Fr.. 
župnik.    Vrhir  Mih.,  učitelj.  Št.    7. 

Solčava:  Uermel  Kristijan,  gostilničar.  Lekše  Fr.,  župnik  v 
Lučah.   Šmid   MiloŠ,  župnik  (poverjenik).  Št.   .'}. 

Sostro :    Zupan  Mih.,  župnik.  Bregant  Mili.,  nadučitelj   (pover- 
jenik).   Cerue    Iv.,    pos    v  Zavogljem.    Lipah    Fr.,   trg.    in    po.s.   v   Do- 
brunjah.    Pavčič  Lovro,  tesar  in   pos.   v  Z;ivoglje[n.    Selan   Iv.,  pos.  v 
Dobrunjah.  Št.  1  -[-  5  =  6. 

Spljet:    En  gimiiazijec-narocnik.  Št.   1. 

Središče:  Sinko  Božidar,  župnik  v  p.  Bratašek  Fr.,  kaplan  pri 
Sv.  Nikolaju.  Dojj-sa  Feliks,  trg.  „Kdinost",  bralno  društvo,  (iolenko 
Ant.,  trg.  s)trudnik.  Horvat  Feliks,  tržan.  Kočev.ir  Iv.,  trg.  in  dež. 
poslanec.  Kolarič  Iv.,  tržan.  Kosi  Ant.,  učitelj  in  poa.  (poverjenik). 
Koželj  Fr.,  kaplan.  Poplatnik  Fr.,  učitelj  pri  Sv.  Tomažu  Prcindl  .Tak., 
učitelj  pri  Veliki  nedelji.  Robič  Miks,  trg  in.  pos.  Šalamun  Mart., 
nadučitelj  pri  Sv.  Nikolaju.  Sinko  Jos.,  župan.  Unger  Ema,  učiteljica 
roč.  del.  Zidravec  Jak  ,  tov.  Žnidarič  Jak.,  enolog.     Št.  1  -}-  17  -=  18. 

Stari  trg  pri  Ložu :  Bencina  iv.,  trg.  in  pos.  (poverjenik). 
€italnica  naro  Ina.  Kandare  Iv.,  gostiln,  in  pos.  v  Danah.  Kovač  Kar., 
mesar  in  pos.  Mlekuž  Tona.,  trg.  in  pos.  Strle  Tom.,  pos.  in  nač.  mle- 
Icirne.  Šolska  knjižnica.  Štritof  Iv.,  trg.  in  pos.  Wigele  Ferd.,  učitelj 
in  pos.  Zakrajšek  Ant,  trg.  in  pos.  na  Vrhniki.  Žigar  Fr.,  tov.  in 
veletrž^c  v  Markorem.  Žura  Iv.,  knežji  blagajnik  v  Šneperku.     Št.  12. 

Studeno:  .lanež  Dominik,  župnik.  Kobal  Al.,  trg.  in  pos.  (po- 
verjenik). Lipovec  Jos.,  učitelj  v  Bukovju.  Mežan  Mih.,  učitelj.  Modic 
Marija,  učiteljica.    \'idrih  Iv.,  krojač  v  Strmci.  Št.  6. 

Sušak :    28  dijakov-naročnikov.  Št.  28. 

Sempas :  Grča  Blaž,  župnik  in-  dež.  poslanec.  Hvala  Jos.,  trg. 
z  lesom.  Križman  Fr.,  nadučitelj  (poverjenik).  Savelli  Jul.,  c.  kr.  poštar. 
^gornik  Viktor,  nadučitelj   v  Črničah.  Št.  1  -["  4  =  5. 

Šiška:  Bizjan  Fr.,  slikar  in  pos.  v  Zg.  Šiški.  Bregar  Jos., 
učitelj  v  Sp.  Šiški  Burger  Fr.,  mizar  v  Sp.  Šiški,  (^italnica  v  Sp.  Šiški. 
Javoršek  Ant.,  nadučitelj  v  Sp.  Šiški.  Knjižnica  okr.  učiteljska  za 
ljubljansko  okolico.  Leben  Jak.,  čevljar.  Mohar  Drag.,  črkostavec  in 
pas.  v  Sp.  Šiški  (poverjenik).  Okorn  Iv.,  pek  v  Sp.  Šiški.  Pavšič  Iv., 
uradnik  v  Zg.  Šiški.  Su\va  Iv.,  tov.  delovodja  in  pos.  v  Zg.  Šiški. 
Škarjevec  Iv.,  slikar  v  Sp.  Šišk«.  Vilkar  Marija,  zas.  v  Sp.  Šiški. 
Zakotnik  Iv.,  župaa,  tesar  in  pos.  v  Zg.  Šiški.  Vamberger  Tomo,  žel. 
uradnik  v  Sp.  Šiški.  '  Št.   15. 

Skale:    Kovač  Jos.,  pos.  St.   1. 

Skedenj :  Čitalnica  slovenska.  Flego  Iv.  Fonda  Just.,  trg. 
Godina  Silvester,  (rregorič  Mara,  učiteljica  (poverjenica).  Kariž 
Oezjr.  Lovrenčič  Ant.  Mazlu  Al.  Pahor  Miloš.  Sedevčič  Olga.  Zgavc 
Marij.  ^  Št.   11. 

Škofja  Loka:  dr.  Arko  Ant.,  dež.  okr.  zdravnik.  Bralno  društvo 
slov.  Burdjch  Ervin,  lekarnar  in  pos.  Čitalnica  narodna.  Dev  Oskar, 


—  70  — 

C.  kr.  sod.  pristav.  Dolenec  Fr.,  župan  m  pos.  v  Stsri  Loki.  Homan 
Ant.,  pek  in  pos.  Karlin  Iv.,  kavarnar.  Klobovs  Iv.,  c.  kr.  voj.  superior 
v  Inomostu.  Koceli  I.  N.,  trg,  Lavrič  Lto,  trg.  Lenček  Niko,  c.  kr. 
notar  in  župan  (poverjenik).  Leskovec  Janko,  pravnik.  Mali  Iv.,  trg, 
in  pos.  Nadrah  Ign.,  urš.  spiritual.  Pecher  Konr.,  trg.  Primožič  Leop.,, 
C.  kr.  sod.  kancelist.  Sušnik  Lovro,  pos.  Šinkovec  Avg.,  m.  župnik. 
Šola  deška  ljudska.  Šumer  Jurij,  c.  kr.  okr.  sodnik,  dr.  Zakrajšek 
Karol,  zdravnik.   Žigon  Mat.,  trg.  8t.   23. 

Sljivoševci:  Anschan  Jos.,  kr.  žol.  nadzornik  v  Osjeku.  Erdelj 
Kar.,  župnik.  Evetovič  Ant.,  župnik  in  hrv.  pesnik  v  Harkanovcih, 
Jesenkovič  Jos.,  pos.  Jugovič  Vladimir,  lekarnar  v  Petrovaradinu, 
Kohluberger  Aladar,  obč.  upravitelj.  Magjer  Rud.,  učitelj  in  pisatelj, 
Miletič  Marko,  postajevodja.  Navratil  Oton,  išpan,  Ntniet  Drag.,  učitelja 
v  Sv.  Gjuragju.  Pavlovič  Mat,,  kr,  učit.  prof.  v  Oseku.  Penjič  Bcgdan,. 
poslanec  v  Oseku.  Sudorovič  Fr.,  učitelj  in  književnik  v  Oseku.  Turkalj 
Jurij,  m.  blagajnik  v  Oseku.  Vargu  Lujo^  nadporočnik  in  hrv.  pesnik 
v  Oseku.  Virag  Vladimir,  kr.  okr.  sodnik  v  Virovitlci.  Št.  16, 

Smarije  (Goriška)  :  Basa  Fr,,  učitelj  v  Dolenji  Branici,  Bric 
Jos.,  učitelj  v  Gaberju.  Falan  Alb.,  učitelj  v  (r.  Branici.  Gregorič 
Vinko,  nadučitelj  v  Opatjem  selu.  Gruntar  Alb.,  pos.  na  Svinera.  Kavs 
Janko,  nadučitelj  (poverjenik).  Kranjec  Fr.,  župnik.  Poljšak  Filip,  c.  kr. 
poštar  in  velepos,  „Školj",  bralno  in  pevsko  društvo.  Turk  Marija,, 
gospica.   En  dijak-naročnik.  Št.   10  -)-   1  =  11. 

Smarije  (Kranjsko)  :  Eus  Iv.,  posestnik  na  Grosupljem.  Vole 
Al.,  kaplan.  ^  Št,  2. 

Smarije  (Štajersko) :  Knjižnica  okr.  iinteljska.  Cajnko  Avg.,- 
učitelj  v  Loki  pri  Zusmu.  Cerjak  Fr.,  kaplan.  Debelak  Iv.,  učitelj 
(poverjenik).  Flere  Pavel,  nadučitelj.  dr.  (Jeorg  Jos.,  odvetnik,  nač.  okr, 
zastopa  in  pos.  Gromer  Amand,  okr.  tajnik.  Jurko  Iv.,  provizor  na 
Sladki  gori.  Kat.  slov.  izobr.  društva.  Kobal  Evstahij,  odv,  uradnik. 
Knnej  Ant,  davč.  asist.  dr.  Mulej  Ant,,  c.  kr.  sod.  pristav,  dr.  Rakež 
Jos.,  zdravnik  in  pos.  Eošker  Fr.,  nadučitelj  v  Loki  pri  Zusmu.  Eot 
Iv.,  C.  kr,  sod,  nadolic.  Strmšek  Vekosl.,  nadučitelj  pri  Sv,  Petru,. 
Štepic^Oton,  c,  kr,  davč.  pristav.  Št.  1  -j-  16  =  17, 

Šmartno  pri  Litiji:  Saje  Mih.,  župnik  v  Štangi.  Knaflič  Fr.,. 
tov.  Rihar  Mat.,  župnik  in  dekan  (poverjenik).  Šola  ljudska.  Vacak 
Vinko,  zas.    Zore  Ign.,  pos.  v  Črnem  potoku.  Št.  1  -j-  5  =  6. 

Šoštanj :  Cink  Slavka,  učiteljica  v  Št.  Andražu.  Cizej  Fr.,  župnik 
v  Velenju.  Čitalnica  šaleška.  Dvornik  Iv.,  pos.  v  Dražmirju.  Fekonja 
Andr.,  župnik  v  p.  Goričnik  Iv.,  pos.  v  Šuiartneni  na  Paki.  Goršek 
Mart.,  obč.  tajnik  in  pos.  Hočevar  Maks,  učitelj.  Irman  Fr.,  pos.  v 
Šmartnem  na  Paki,  Ježevnik  Vinko,  drž.  poslanec  in  pos.  v  Velenju, 
Knjižnica  ljudska  v  Šoštanju.  Kocuvan  Ant.,  trg.  Kolarič  Jos.,  župnik 
v  Šmartnem  na  Paki,  Kolšek  Vinko,  c.  kr.  notar  (poverjenik).  Koropec 
Iv,,  učitelj.  Košutnik  Silvesteu,  učitelj  v  Topolščici.  Kovač  Jos.,  uradnik 
v  Skalah.  Krošelj  Fr.,  kaplan.  Lukman  Iv.,  učitelj,  dr,  Mayer,  odvetnik. 
Planinšek  Edmund,  solieitator.    Podlesnik  Mih.,  zdravnik.  Rajšter  Fr., 


_   71   — 

hotelier  in  župan.  Raknn  Jos.,  pos.  v  Kečiški  vasi.  Skoberne  .Jos., 
tajnik  boln.  blag:.  Šola  ljudska.  Volk  .lak.,  krojač  in  pos.  \'()8njak  Iv., 
tov.,  velepos.  in   dež.  posl.  Št.  26, 

Tocopilla   (.Južna  Amerika):   lluber  Kar.,  pos.  Št.  1. 

Tolmin-Sv.  Lucija:  Čitalnica  narodna.  Knjižnica  oh:  uči- 
teljska. Batir  Val.,  kaplan.  Bevk  Fr.^  v  Zahojci.  Čitalnica  narodna  pri 
Sv.  Luciji,  P^abijaii  Jos.,  župnik  pri  Sv.  Luciji  (poverjenik),  Fasan 
Rud,.  C.  kr,  evid.  nadgeonieter,  (iabršček  Oskar,  župan  in  velepos. 
Kenda  Mat.,  nadučitelj  v  Volčah.  Kovačič  Ign..  velepos.  pri  Sv.  Luciji. 
Kovačič  Iv.,  župnik  v  Podnielcu.  Krajrelj  .los.,  nisgr.,  župnik  in 
dekan  itd.  Kragelj  Val.,  župnik  v  Podbrdu.  Kroupa  Bedfili,  kurat  v 
Lomu.  Kutin  J.,  pos.  sin.  v  Zatoiuinu.  Lašič  Andr.,  c.  kr.  okr.  šol.  nad- 
zornik. Leban  Albert,  kurat.  Mikuž  Ant.,  gostiln,  pri  Luciji.  Primožič 
Mat.;  c.  kr.  sod.  svetnik.  Rakovšek  .Jos.,  nadučitelj  pri  Sv.  Luciji. 
Sedej  Nikolaj,  kaplan  v  Podmelcu.  Švara  Fr.,  kaplan  pri  Sv.  Luciji. 
Tomšič  Krištof,  kaplan.  Vajda  Janko,  žel.  poduradnik  pri  Sv.  Luciji. 
Vrtovec  Stanko.  Zarl  Ant.,  župnik  v  Volčah.        Št.  2  -|-  24  =  26. 

Trbovlje:  (3imperšek  Leop.,  učitelj.  Dežman  Fr.,  trg.  dr.  Dimnik 
Iv.,  odv.  kand.  v  Mariboru.  Dolničar  Ant.,  restavrater.  Erjavec  Peter, 
župnik  in  duh.  svetnik,  (ioropevšek  Jos.,  pos.  Kajtna  Fr.,  obč.  tajnik. 
Krammer  Iv.,  trg.  (poverjenik).  Lončarič  Jos.,  kaplan.  Mahkovec  Jos., 
trg.  Naglav  Juro,  paznik,  Pinterič  Nik.,  krojač.  Plavšek  Rob.,  učitelj. 
Počivavšek  Ant.,  pos.  Šola  dekliška  v  Trbovljah  na  Vodi.  Šola  deška 
v  Trbovljah  na  Vodi.  Šola  ljudska  pri  Sv.  Katarini.  Šola  ljudska. 
Sporu  Jos,,  trg,  Vodušek  Gust.,  nadučitelj  in  c.  kr.  šol.  nadzornik. 

Št.  20. 

Trebinje:  Keler  Luka  (2  izv.}.  Št.  1. 

Trebnje:  Bernard  Jern,,  kaplan,  dr.  Boehni  Lud.,  c.  kr.  prof, 
v  Mirni.  Bralno  društvo,  dr.  Dereani  Mano,  dež.  okr.  zdravnik.  Klobučar 
Ant.,  c.  kr.  sod.  svetnik,  dr.  Kuhar  And.,  c.  kr.  notar.  Mervee  Iv., 
župnik  in  duh.  svetnik  v  Št.  Rupertu.  Nagode  Iv.,  dekan  (poverjenik). 
Oblak  Ant.,  župnik  pri  Sv.  Lovrencu.  Pavlin  Al.,  pos,  Pehani  Frid,, 
šol.  vodja.  dr.  Polec  Janko,  c.  kr.  sodni  pristav,  Radelj  Iv.,  mlinar  in 
pos.  v  Zgornjih  Ponikvah.  Ruprecht  Janko,  lekarnar.  Strniole  Al., 
c.  kr,  davč.  kontrolor.  Tomic  Vilko,  trg.  in  pos.  Vrbančič  Ant.,  ekonom 
na  Čatežu.  Št.  17. 

Trnovo :  Bile  Iv.,  trg.  v  Ilirski  Bistrici.  Brinšek  Iv.,  trg. 
Cesnik  Jurij,  trg.  v  Knežaku.  Domicelj  Al.,  trg.  v  Zagorju.  Ličan 
Aleks.,  trg,  Valenčič  Iv.,  tov,  in  pos.  Cudermau  Jos.,  kaplan.  Čitalnica. 
Čitalnica  narodna  v  Ilirski  Bistrici.  Domladiš  Alb.,  trg.  v  Ilirski 
Bistrici,  dr.  Goršič  Fr.,  c.  kr,  sod.  pristav  v  Ilirski  Bistrici,  dr,  Grasselli 
Mirko,  c.  kr.  sod.  pristav  v  Ilirski  Bistrici.  Koželj  Jos.,  kaplan  v  Kne- 
žaku. dr,  Kržišnik  Jos,,  dekan  (poverjenik),  Lanipret  Fort.,  učitelj,  Lovšin 
Iv,,  župnik  na  Premu,  Ložak  Jos.,  c.  kr.  sod.  ofic.  Narodno  bralno 
društvo  v  Zagorju.  Orehek  And.,  kaplan  v  Knežaku.  Pravst  Alb., 
kaplan  v  Vremah.  Ravnikar  Jem.,  nadučitelj,  Repinee  Val,,  trg,  na 
Premu,    Samsa  Jos.,  trg.  in  tov.  v  Ilirski  Bistrici.  Sket  Vinko,  trg.  v 


—  72  — 

Ilirski  Bistrici.  Šola  deška  ljudska.  Tomšič  Iv.,  trg.  v  Ilirski  Bistrici. 
Urbanrič  Iv.,  gostiln.  Val  Dragotin,  not.  solicitator.  Zarnik  Mart., 
nadučitelj  v  p.  Znidaršič  Andr.,  tov.  v  Ilirski  Bistrici.  Znidaršič  Ant., 
tov.  v  Ilirski  Bistrici.  Št.  6  -\-  25  -=  31. 

Sv.  TrojMca  v  Halozah:  Čeh  Edv.,  šol.  vodja  pri  Sv.  Duhu. 
Grm  Fr.,  oskrbnik  pri  Novi  Cerkvi.  Kladnik  Jos.,  učitelj  pri  Novi 
Cerkvi.  Paulošič  Minka,  iičiteljica  pri  Novi  Cerkvi.  Pleško  Marija, 
učiteljica  pri  Sv.  Duhu.  Petrič  Rafael,  kaplan  (poverjenik).  Povoden 
Norbert,  župnik.  Šalamon  Bernardin,  kaplan.  iŠt.  8. 

Sv.  Trojica  v  Slov.  Goricah:  Zmazek  Fr.,  župnik  pri 
Sv.  Benediktu.  Blenk  Edvin,  nadučitelj  pri  8v.  Benediktu.  Kavčič  Jos., 
kaplan  pri  Sv.  Benediktu,  dr.  Kraigher  Al.,  distr.  zdravnik  pri  Sv. 
Trojici.  Kreuer  Rud.,  kaplan  pri  Sv.  Rupartu.  dr.  Kronvogel  Jos., 
C.  kr.  sod.  svetnik  pri  Sv.  Benediktu.  Mavric  Jos.,  nadučitelj  (pover- 
jenik). Pajtler  Iv.,  župnik  pri  Sv.  Rupertu.  Samostan  frančiškanski. 
Škerlec  Fr.,  trg.  pri  Sv.  Benediktu,  Št.  1  +  9  =  10. 

Trst:  Goriip  pl.  Slavinski  Jos.,  veletržec  itd.  itd.  na  Reki. 
Kendn  Ant.,  bančni  nadzornik,  vitez  pl.  Klodid  -  Sabladoski  Ant., 
C  kr.  dež.  š.  nadzornik  v  p.  itd.  Semenišče  mladeniško.  dr.  Stanič 
Jos.,  odv.  in  graščak,  Abram  Iv.,  vseučiliščnik  v  Trstu.  dr.  Abr^m  Jos., 
odv.  Ajdišek  Fr.,  poštni  uslužbenec.  Arhar  Just.,  učitelj  (poverjenik). 
Bandel  Fr.,  c.  kr.  nam.  prakt.  Bartol  Gregor,  c.  kr.  pošt.  kontrolor. 
Boštnik  Vlad.,  pravnik.  Brodavec  Iv.,  zas.  Bruraen  Hadrijan,  dv.  kaplan. 
Cok  Ant.,  kaplan  ])ri  Sv.  Ivanu.  Crnigoj  Vencesl.  Dejak  Krist.,  vele- 
tržec. Delavsko  podp.  društvo.  Dovgan  Ant.,  žel,  uradnik.  Fabris  Drag., 
msgr.  in  st.  kanonik.  Flego  Peter,  msg.  in  st.  kanonik.  Foerster-Šabec 
Ant.,  zas.  in  pos.  v  Berolinu.  Furlan  Vekosl.,  c.  kr.  rač.  svetnik. 
t  Gomilšek  Jak.,  c.  kr.  real.  profesor  v  p.  dr.  Gregorin  Gust.,  odv.  in 
dež.  poslanec.  Gorenjec  Jos.,  knjigotržec.  Guštin  Al.,  c.  kr  polic,  ko- 
misar. (Justin  Fr.,  m.  kaplan  (poverjenik).  Hrast  Ant.,  c.  kr.  mešč. 
učitelj.  Hreščak  Ant.,  kaplan  v  Dolini.  Klemene  Jak.,  trg.  Klinar 
A'ikt.,  C.  kr.  pošt.  kontrolor.  Knjižnica  c.  kr.  drž.  gimn.  Korenčan  Fr., 
C.  kr.  rač.  ravnatelj.  Kosec  Fr.,  msgr.  in  st.  kanonik.  Krž6  Dav.,  trg. 
„Ljudski  oder".  ]llacžk  Janko.,  c.  kr.  fin.  konc.  Mankoč  Iv.,  veletržec. 
dr.  Mrhar  Iv.,  c.  kr.  gimn.  prof.  Muha  I.  II.,  trg.  knjigovodja.  Muha 
Kar.,  pravnik.  Nadrah  Iv.,  c.  kr.  pošt.  uradnik,  dr.  Pertot  Simon,  san. 
svetnik.  Petrovec  Ciril,  učitelj.  Podružnica  „ Pekovskega  društva". 
Ponikvar  Karla,  pos.  pri  Sv.  Ivanu.  dr.  Pretner  Mat.,  odvetnik. 
Prhavec  Jak.,  trg.  Rešič  Fr.,  žel.  uradnik,  dr.  Ribaf  Otokar,  odvetnik 
in  dež.  poslanec.  Selles  Marija,  m.  učiteljica.  Sila  Jak.,  c.  kr.  katehet. 
„Slovanska  čitalnica",  dr.  Stegu  Theo,  c.  kr.  sod.  tajnik.  Sol.  sestre 
pri  Sv  Jakobu  v  Trstu.  Sonc  Henrik,  vodja  deškega  semenišča. 
dr.  Trnovec  Stanko,  c.  kr.  polic.  konc.  Truden  Ante,  veletržec. 
dr.  Truden  Mih.,  zas.  Tržaško  bralno  in  podp.  društvo.  Tul  Iv.,  m. 
kapelan.  Tuma  Ferd.  Ulčakar  Jos.,  vodja  hran.  pisarne.  \Vilfan  Jos., 
c.  kr.  višji  stavbni  svetnik.  Zalokar  Srečko,  c.  kr.  narednik,  Zink  Andr., 


—   73   — 

m.  kapelan,    Žboua  Aiidr.,  žel.  postiije  podnar.    Živec  M.  \'.,  c.  kr.  nad- 
inžoner   v   p.  itd.    Trideset  dijakov -naročnikov. 

Št.   5   -f   64   -h   30    -=   99. 

Trst  II. :  Arhar  Just.,  m.  učitelj  (poverjenik).  Babic  Gregor,  bla- 
gajnik. Dijaška  knjižn.  c.  kr.  drž.  gimnazije.  Dramat.  društvo,  (lerbič 
Hug.  Vikt.,  banč.  uradnik,  (iorup  Iv.,  gen.  zustopnik.  .Merliar  Jak.,  trg. 
Pegan  P^rnest,  trg.  Prelog  Iv.,  trg.  Rozman  Zdravko,  c.  kr.  voj.  kurat. 
Stantik  Jos.,  trg.  Tomažič  Iv.,  trg.  Trg.  obrtna  zadruga.  Trg.  izobr. 
drnštvo.   27  dijakov-naroTnikov  drž.  gimn.  iSt.  14    )-  27  =  41. 

Tržič:  Pollak  Viljem^  zas.  Aliačič  Fr.,  tov.  Aliačič  Miko,  tov. 
Albreclit  Luka,  učitelj  pri  Sv.  Ani.  vitez  pl.  Andriolli  Vikt,  c.  kr. 
davkar.  Bralno  društvo  slov.  Jelene  Iv.,  trg.  Lončar  Mat.,  trg., 
gostiln,  in  pos.  Porenta  Fr.,  župnik  v  Krizah.  Hozman  .lurij,  župnik 
v  Kovorju.  Spendal  Fr.,  župnik  itd.  (poverjenik).  Zupan  Lenart, 
kaplan.  Št.  1    p-  11     -  12. 

Turin:   Knjižnica  salezijanskega  zavoda.  Št.    1. 

Unec -Rakek:  Bole  Avg.,  pos.  na  Uncu.  Domicelj  Maks,  trg. 
in  pos.  na  Kakeku.  (injezda  Fr..  trg.  in  pas.  na  Uncu.  Kavčič  Jliloš, 
trg.  na  Kakeku.  Leskovic  Bogomir,  m.  učitelj  na  Dunaju.  Likar 
llinko,  iiadučitelj  v  Grahovem.  Modic  Ant.,  trg.  in  pos.  v  Ivanjem 
selu.  Regen  Jos..  župnik  na  Uncu.  Repič  Peter,  nadučitelj  na  Uncu 
(poverjenik).  Ribanič  Simon,  trg.  in  pos.  na  Uncu.  Sebenikar  Matilda, 
pos.  na  Uncu.  Senčar  Milan.  trg.  poslovodja  na  Rakeku.  Sterle  T., 
trg.  poslovodja  na  Rakeku.  Ssvar  Lud ,  c.  kr.  poštar  v  p.  in  gostiln, 
na  Rakeku.  Šola  ljudska  na  Rakeku.  Šola  ljudska  na  Uncu.  Štibernik 
J,,  trg.  poslovodja  na  Rakeku.  Tanšek  Fr.,  pošt.  upravitelj  na 
Rakeku.  Št.   18. 

Valpovo :  -Alagjer  Rud.,  učitelj  in  književnik  (poverjenik). 
Mitrovič  Ante,  župnik  v  Tompojevcih.  Pintcrič  Štepan,  duhovnik  v 
Orijevcu.  Št.  3. 

Varaždin:  Mngdič  Pero,  odvetnik  in  nar.  zistopnik.  Cajnko 
Val.,  m.  kateliet.  dr.  Križan  Jos.,  kr.  gimn.  prof.  v  p.  (poverjenik). 
MilčetiČ  Iv.,  kr.  gimn.  prof.  Ralč  o.  Iv.,  kapucin.     Št.  1  -j-  4  =  5. 

Varež:   Lipold  Vladim.,  rudn.  komisar.  Št.   1. 

Velika  dolina:  Dolinar  Fr.,  pos.  Dolinar  Mija,  trg.  in  pos. 
(poverjenik).    Radej   Mart.,   pos.  na  Čatežu.  Št.  3. 

Velike  Lašče :  Bergant  Jos.,  učitelj-voditelj  na  Turjaku. 
Doganoc  Ferd.,  trg.  Fink  Konr.,  učitelj-voditelj  na  Robu.  Grebene 
Fr.,  gostiln,  in  pos.  llartman  Jos.,  trg.  Hočevar  Iv.,  mesar,  gostiln, 
in  pos.  Hočevar  Iv,,  gostiln,  in  pos.  Hočevar  Ivana,  pos.  in  gostiln. 
Hočevar  Mat,  župan  in  pos.  Koklič  Nin.,  pošt.  oiicijantinja.  Koželj 
Mat.,  kaplan,  Miklavec  Jos,,  trg.  Pešec  Fr.,  župnik  na  Robu,  Peternel 
Jurij,  trg.  Podboj  Štefan,  cand.  prof.  na  Adamovem,  Pucelj  Ivan, 
pos.  (poverjenik),  Ramovš  Jak,,  župnik,  dr.  Raznožnik  Fr.,  okr. 
zdravnik.  Rozman  Iv.,  c,  kr.  sod.  kancelist,  Skulj  Ant.,  mlinar  in 
pos.  na  Griču.  Smolej  .Jos.,  c.  kr,  notar.  Somrak  Uršula,  gostiln,  in 
pos,  Sorglechner  Rud,,  c,  kr.  sod.  kancelist.  Šega  Leop.,  trg.  in  pos. 


—   74  — 

ŠtefanČič  Fr.,  nadučitelj.  TekavČič  .Tog.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Vardjan 
Jos.,  C.  kr.  davč.  kontrolor.  Virant  Jos.,  obč.  tajnik  in  pos.  Žlindra 
Jos.,  not.  uradnik  in  pos.  Št.  29. 

Velikovec:  dr.  Arnejc  Janko,  provizor  v  Vovbrah.  Čemer 
Simon,  m.  župnik  in  dekan.  Dobrove  .Tos.,  kanonik.  Hraba  Kar., 
župnik  na  Djekšah.  dr.  Hudelik  Vinko,  zdravnik.  Kindelman  Jak., 
župnik  v  Grebinjskem  kloštni.  Kramer  Florjan,  župnik  v  Grebinju. 
dr.  Kulterer  Jurij,  odvetnik.  Treiber  Fr.,  župnik  (poverjenik). 
Volavčnik  Iv.,  župnik  na  Rudi.  St.   10. 

Št.  Vid  nad  Ljubljano:  M/helič  Viktor^  učitelj.  Belec  Ant., 
klepar,  župan  in  pos.  Čitalnica  narodna.  Demšar  Jos.,  gimn.  katehct. 
dr.  Gnidovec,  gimn,  ravnatelj.  Jarc  Ant.,  gimn.  prof.  dr  Knific  Iv., 
gimn.  prof.  Knjižnica  učiteljska  zas.  gimnazije.  Lavtižar  Fr.,  nad- 
učitelj v  Šmartuem.  Lesar  Iv.,  župnik  v  Šmartnem.  Logar  Jos.,  gimn. 
prefekt.  Malovrh  Gregor,  župnik.  Sever  Jos.,  cand.  prof.  Šola  narodna. 
Žirovnik  Janko,  nadučitelj  in  pos.  (poverjenik).     Št,  1 -|- 14  =  15. 

St.  Vid  pri  Vipavi:  Kavčič  Fr.,  c.  kr.  poštar  in  pos.  Arh 
Fr.,  C.  kr.  davč.  kontrolor.  Bralno  društvo  „Lipa"  na  Slapu,  Bralno 
društvo  „Sloga".  Čitalnica  kmetijska  v  Podragi.  Grum  Rado,  učitelj 
v  Vipavi.  Hrovatin  Ant.,  župan  in  pos.  v  Vipavi.  Hus  Jurij,  lekarnar 
v  Vipavi,  dr.  Kane  Pavel,  okr.  zdravnik  v  Vipavi.  Kranjc  Lud., 
učitelj  na  Lozicah.  Mercina  Fr,,  učitelj  in  pos,  v  Vipavi.  Mihelič 
Gvidon,  c,  kr.  sod.  prist.  v  Vipavi,  Može  Ana,  trg.  sopr.  v  Vipavi. 
Napredno  izcbr.  društvo  Vrabče-Polje.  Premrov  Fr.,  trg.  sin,  Rudolf 
Janko,  nadučitelj  in  pos,  (poverjenik).  Semenič  Iv,,  pos,  v  Podragi. 
Skala   Ant.    nadučitelj   v  Vipavi,    Žgur  Fr.,   trg,  in   pos,  v  Podragi. 

Št.  1  +  18  =  19, 

Videm-Rajhenburg:  Arnšek  Rado,  učitelj  na  Vidmu,  Jankovič 
Peter,  učitelj  v  Rajhenburgu,  Juvančič  Avg.,  gostiln,  in  pos,  v  Rajhen- 
burgu,  Kacjan  Fr,,  c.  kr.  poštar  in  trg,  v  Rajhenburgu.  Kline  Jos,, 
nadučitelj  v  p,  in  pos.  na  Vidmu.  Kiiapič  Janko,  nadučitelj  na  Vidmu 
(poverjenik).  Kunej  Ant.,  župan  in  pos,  v  Stolovniku.  Marinč  Jos., 
žel,  poduradnik  v  Rajhenburgu,  l*avlovič  Iv.,  učitelj  na  Vidmu,  Rismal 
Melhior,  učitelj  v  Rajhenburgu,  Scheligo  Štefanija,  učiteljica  na  Vidmu, 
dr,  Schmirmaul  Mat.,  zdravnik  in  pos.  v  Rajhenburgu.  Šolska  knjiž- 
nica na  Vidmu.  Vraber  Maks,  kaplan  na  Vidmu.  Žmavc  Mihael,  trg. 
in  gostiln,  v  Rajlienburgo,  Št,   15, 

Vinkovci:  Hanželj  Fr,,  kr.  domobranski  kapitan,  Koprinski 
Šandor,  nadučitelj  (poverjenik),  dr.  Plemič  Levin,  odvetnik.  Šola  deška 
ljudska.  Šola  višja  dekliška.  Št,  5. 

Vipava:  Erjavec  Mat.  dekan,  itd.  (poverjenik).  Tabor  Ant, 
župnik  na  Erzelju,  Čitalnica  ndrodna.  Debevec  Iv.  župnik  v  Budanjah. 
Demšar  Iv.,  župnik  v  Št.  Vidu.  Habš  Jos.,  velepos,  na  Gočah,  Janec  Iv., 
župnik  na  Golu.  Koller  Gust.,  župnik  v  Podragi.  Grof  Lanthieri  Kar., 
graščak,  itd.  Lavrič  Andr,  župnik  na  (Jočah,  Marčič  Val,,  župnik  na 
Slapu.  Šušelj  Mat,,  kaplan  v  Zagorju.    Zupančič  Fr.,  župnik  v  Ustju. 

Št.  2  +   11   =  13. 


—   t.l  — 

VIrje:  Barac  Torao,  trg.  v  Slemovcu.  Benkovir  Peter,  knjigovez. 
Cilinger  Vid.,  trg.  Jurkovič  Fr.,  učitelj.  Ljubic  Peroslav,  pisatelj  in 
urednik  (poverjenik),  ljudska  knjižnica  v  Virju.  Magjar  Pavel,  kovaČ  v 
Gjelekovcu.  Pavlovič  Ant.,  žup.  upravitelj.  Pintar  Jurij,  seljak.  Št.  10, 

Višnja  g"ora:  (inidovec  Kar.,  kaplan.  Jenčič  Al.,  c.  kr.  sod. 
svetnik.  Končina  Iv.,  trg.  in  pos.  v  Gorenji  vasi.  Kovic  Jernej,  ka- 
pelan  v  Št.  Vidu.  Pleiweiss  Kar.,  c.  kr.  notar  (poverjenik).  Pristov 
Simon,  benef.  v  Št.  Vidu.  dr.  Kepic  Hud.,  dež.  okr.  zdravnik  v  Št.  Vidu. 
Tekster  Konr.,  župnik,  pl.  Terbnhovič  Evg.,  c.  kr.  sod.  pristav.  Vi- 
dtrgar  Iv.,  župnik  v  Št.  Vidu.  Št.  10. 

Vodice:  Zor  Lovro,  okr.  zdravnik  v  p.  na  Skaručini.  Bizjak 
Vekosl.,  C.  kr.  orožnik.  Ciuha  Fr.,  učitelj  v  Mavčičah.  Jenko  Lud., 
župnik  v  p.  na  Skaručini.  Jerala  Jak.  pos.  v  Polju.  Jereb  Iv.,  pos. 
v  Hrašah.  Keržič  Iv.,  pos.  Kos  Mih.,  učitelj  v  Pirčinali.  Kos  Mih., 
C.  kr,  orožn.  postajevodja  pri  sv.  Valburgi.  Kosec  Al.,  pos.  na  Vojskem. 
Kosec  Fr.,  pos.  v  Vescah.  Kosec  Iv.,  pos.  na  Skaručini.  Kosec  Iv., 
pos.  na  Selu.  Koželj  Fr.,  duhovnik  v  Repnjah.  Krek  Vinko,  učitelj 
in  pos.  v  Trbojah.  Lovretič  .Tak.,  duhovnik  v  Trl)ojah.  Kape  Andr.^ 
nadučitelj  v  Smledniku.  Seršen  Matej,  župan  in  posestnik  na  Skaručini. 
Slapšak  Julij,  nadučitelj  v  Vodioah  (poverjenik).  Širaj  Andr.,  kaplan. 
Škaipa  Fr.,  c.  kr.  orožnik  pri  sv.  Valburgi.  Šola  na  Skaručini.  Sporo 
Ivan,  mlinar  in  pos.  v  Povodju.  Trost  Angela,  učiteljica.  Ziherl  Fr., 
C.  kr.  orožn.  stražmešter.  St.   1  -h  24  =^  25. 

Voloska:  Basa  Ernest,  od  v.  uradnik.  Benigar  Fr.,  trg.  in  pos. 
pri  sv.  Mateju.  Bogovič  Andr.,  gost.  v  „Nar.  Domu".  Car  Viktor 
Emin,  pisatelj  v  Opatiji,  dr.  Červar  Gjuro,  odvetnik.  Hrvatska  čitalnica 
v  KastvD.  dr.  Dabovič  Kajetan,  obč.  zdravnik  v  Kastvu.  Delenardo 
Jos..  trg.  v  Juršičih.  Društvo  „Narodnjak"  v  Juršičih.  dr.  Fabijančič 
Niko,  obč.  zdravnik.  Finderle  Jak.,  gostiln,  in  pos.  v  Zametu.  Fran- 
kovič  Fr.,  ravnatelj  učiteljišča  v  Kastvu.  Grgurina  Jos..  trg.  in  pos. 
v  Gornjem  Bukavcu.  Grosman  Miroslav,  nadučitelj  v  Kastvu.  Halanska 
Avgust,  slikar  v  Opttiji.  Ileršič  Ign.,  c.  kr.  pošt.  nadoskrbnik  v  Opatiji. 
Jakac  Jak.,  c,  kr.  učit.  prof.  v  Kastvu.  dr.  Janežič  Konrad,  odvetnik. 
Jelušič  Ki^zimir,  obč.  nač.  in  pos.  v  Kastvu.  Juretič  Peter,  obč.  tajnik 
v  Kastvu.  Jurinčič  Rob.,  učitelj  v  Brežci.  Jurkovir  Ant.,  pom.  kapetan 
in  pos.  v  Opatiji.  Kalčič  J(s.,  sod.  poverjenik  in  pos.  pri  sv.  Mateju. 
Kinkela  Vinko,  trg.  v  Bukavcu.  Kundič  Milan,  trg.  in  pos.  v  Opatiji. 
Lesica  Iv.,  učitelj  v  Bukavcu.  Lušič  Vinko,  obč.  svetnik  in  pos.  v 
Saršonih.  Marincelj  Peter,  trg.  v  Zametu.  Matetič  Iv.,  učitdj  v  Opatiji. 
Miran  Julij,  pos.  in  župan  v  Opatiji.  Monjac  Rud.,  čevljar  v  Juršičih. 
Perman  Rud.,  zidar  v  Jusičih.  Podboj  Melanija,  zas.  v  Opatiji.  Poniš 
Mirosl.,  C.  kr.  davč.  asist.  dr.  Poščič  Iv.,  odv.  in  pos.  Rajač  A^g., 
nadučitelj  in  obč.  svetnik  v  Opatiji.  Rubeša  Vinko,  učitelj  v  Kastvu, 
Rvslavv  Ante,  c.  kr.  učitelj  v  Kastvu.  Seršen  Rud.,  učitelj.  Selak 
Danijel,  strojevodja  v  Pobrih.  Sever  Fr.  Jos.,  c.  kr.  sod.  kane.  (pover- 
jenik), Sinčič  Vekosl.,  urar  v  Matuljah.  dr.  Stanger  Audr.,  odvetnik, 
obč.  nač.,  dež.  poslanec.  Stanger  Ramiro,  farmacijski  asist.  v  Lovranu, 


—   76   — 

Stanger  Ant.  pos.,  kand.  iur.  Stipanic  Mate,  pos.  v  Opatiji.  Šabec 
Zotija,  pos.  v  Opatiji.  Šepie  Mate,  tiskar  v  Miliotičih.  Šterk  Iv.,  pravnik 
v  \'arljivlL.  Tomašič  Pavle,  trg.  in  pos.  v  Opatiji.  Tomašid  Vinko, 
odv.  uradnik.  Trinajstič  Ernest,  kovač  pri  sv.  Mateju.  Trinajstič  Mate, 
obč.  blagajnik,  dr.  Trinajstič,  M.  Troje,  pos.,  pravnik.  Vahtar  Ant., 
uradaik  boln.  blag.  v  Opatiji.  Vohtar  Mih.,  trg.  in  kajigovez  v  Opatiji. 
Virant  Iv.^  c.  kr.  sod.  sluga.  Vladiškovič  Stepan,  pos.  Vlah  Iv.,  trg. 
in  pos.  v  Trinajstičih.  pl.  Zambelli  Marij,  c.  kr.  sod.  ofic.  v  p.  v 
Opatiji.  Zevnik  Ant.,  not.  kind.  Zink  Peter,  c.  kr.  sod.  pristav. 

Vransko:  Podnihiica  kmetijska,  dr.  Vrečko  Andr.,  c.  kr. 
ginin.  prof.  (knjige  okr.  učit.  knjižnici  na  Vranskem).  Bizjak  Jos., 
učitelj.  Čitalnica.  Florjančič  Jos.,  kaplan  pri  Sv.  Jurju  ob  Tabru. 
Jakše  Iv.,  učitelj.  Jezovšek  Mih.,  c.  kr.  notar.  dr.  Karba  Rih.,  zdravnik. 
Rotner  Jos.,  c.  kr.  sod.  svetnik  (poverjenik).  Sinko  Fr.,  kaplan. 
Vrabl  Rud.,  učitelj.  Zamuda  Al.,  kaplan.  Ziolšek  Fr.,  župnik  in  duh. 
svetnik  pri  Sv.  Jurju  ob  T.iboru.  Št.  2  -h  H  =^=  13. 

Vrhnika:  Koinikova  hiša  v  Verdu.  Čitalnica  narodna.  Dolenc 
Fr.,  gostiln,  in  pos.  Flis  Ant.,  tov.  knjigovodja  v  Verdu.  Gantar  Lovro, 
dekan  itd.  Hočevar  Jak.,  lekarnar  in  pos.  Jelovšek  Gabriel,  trg.; 
žup.  in  pos.  (poverjenik).  Jelovšek  Karol,  tov.  in  pos.  Jurca  Fr., 
posojiln.  uradnik.  Kat.  društvo  rokod.  pomočnikov.  Kobil  Bogdan,  c.  kr. 
sod.  svetnik.  Komotar  Aut.,  c.  kr.  notar.  Kunstelj  Jos.,  trg.  in  pos. 
Lenarčič  Jos.,  tov.,  velepos.  itd.  dr.  Marolt  Janko,  dež.  okr.  zdravnik. 
Mihelčič  Iv.,  župnik  v  Zaplanu.  Ogrin  Iv.,  stavbenik.  Šetinc  Div.,  trg. 
in  pos.  Tomšič  Ign.,  pos.  Tomšič  Iv.,  strojar  in  pos.  Tršar  Fr.,  strojar 
in  pos.  Verbič  Jos.,  okr.  boln.  blagajnik.  Št.  I  -|-  21  :=  22. 

Vuhred:  Bralno  društvo.  Pahernik  Fr.,  gozd.  ing.  Robič  Iv., 
učitelj   (poverjenik).  Stibler  Miloš,  stud.  phil.  v  Fali.  Št.  4. 

Vukovar:   Pirkmaier  Fr.,  šum.  pristav.  Št.   1. 

Vukovina:  Ljudska  šola.  Št.   1. 

Zader:  Andrlič  Maksim,  učit^ilj  v  Imotoku.  dr.  Uebeljak  Janko, 
C.  kr.  fia.  komisar.  Endlicher  Rud.,  bančni  ravnatelj.  Katalinič-Jeretov 
Rih.,  pisatelj.  Knez  Jos.,  e.  kr.  gozd.  poverjenik  v  Imotsku.  Scarpa 
Vikt.,  binčni  ravnatelj.  Vrečko  Jak.,  c.  kr.  poštni  komisar  (poverjenik). 
Zavadkl  Mih.,  c.  kr.  dež.  šol.  nadzornik.  Št.  8. 

Zagorje  ob  Savi:  Ahčan  Rul.,  trg.  sotrudnik  v  Toplicah. 
Birolla  Jaako,  solastnik  apnenice.  Bukovec  Mart.  pas.  v  Zagorju. 
Čobalj  Mih.,  tajnik  del.  konz.  društva.  Firm.  Ign.  rudn.  uradnik  v 
Toplicah.  Grm  Fr.,  hlevar  v  Toplicah.  Huth  Kar.,  c.  kr.  poštar.  Jeriu 
Leop.,  rudn.  uradnik  v  Toplicah.  Kozjek  Fr.,  učitelj  v  Toplicah. 
Lazar  Mih.,  rudn.  uradnik.  Levstik  Janko  šol.  voditelj  (poverjenik). 
Michelčič  Rih.,  trg.  in  pos.  v  Toplicah.  Miiller  Berta,  trg.  hči.  Narodno 
bralno  društvo.  Pelko  Mat.,  učitelj  v  Toplicah.  Pevski  klub.  Poljšak 
Ferd.,  rndn.  uradnik  in  pos.  Steiner  Janko.  Stopišnik  Janko,  učitelj. 
Šola  ljudska.  Tomazin  Ferd.  najemnik.  Weinberger  Fr.,  župan,  gostiln, 
in  pos.  V^einberger  Marija,  gostiln,  in  pos.  dr.  Zarnik  Tomo,  okr. 
zdravnik.  Žnidaršič  Ant.,  kaplan.  8t.  27. 


—    77    — 

Zagreb:  Jelovšck  Mart.,  kr.  dež.  ^ol.  nadzornik.  Stckhisu    le, 
kr.  real.  prof.    dr.   Andrir   Nik.,    prof.    dr.  Ariiold   (ijiiro,    piof.  Barle 
Janko,    arhivar    nadškof,    pisarne,    dr.    Bauer    Ant.,    kr.    vseuč.  prof. 
dr.  Biizala  Alb.,  prof.  (poverjenik).   Bedekovič  Gjuro,  pravnik.   Benig:ar 
Iv.,    kr.  giinn.   prof.    dr.    Biščaii    N.,    svetnik    Itan.  stola.     dr.   Boranič 
])r;ig.    dr.  Bosanac  Štefan,  prof.  Breyer   Mirko,   knjižar.   Brusina  8pl- 
ridion,    vseuč,  prof.    dr.    Bučar    Fr.,    prof.    dr.  CJar  Lazar,    prof.    Car 
Kudolf.    Cvetnič  T.,  dr.   pl.  Caekovič  Milan,   zdravnik.  Čajkovac  Žigi*, 
učitelj.    Čitalnica    grško -kat.    semenišča.    Čurči(''    Drag.,    in.   uradnik, 
dr.  Deželic  Velimir,  pristav  vseuč.  knjižnice.   Domač  Mat.,  veroučitelj. 
dr.  Dovranič  Mirko.  Dukat  Vladoj,  prof.  pl.  Kisentlial  Vlad.,  stud.  iur. 
dr.  Florschiitz  Jos.,  prof.  Franki  Pa\el,  prof.  Gašpaiac  Juraj,  časnikar. 
G.jurasin  Stjepan,  prof.  dr.  (jolik  Julij,  a seuč.  prof.  (ioruičič  Fr.,  trg. 
Grčevič  Iv.  dr.  Gruber  Dan.,  prof.  Gušfin  Jos.,  pos.   Hajdukovi('  Filip, 
svečenik.    Harambašič    Avg.,    odv.    in    nar.    zastopnik,    dr.    Hoic    Iv., 
ravnatelj  žen.  lice.a.    dr.  Horvs  t  Rud.,    prof.    Hren    Jos.,    srednješol. 
učitelj.  Hrvatsko  akad.  društvo.  Iskra  Štef.,  učiteljica.  Ivekovič  Oton, 
prof.    dr.   pl.   Jambrekovič    Ladisl.,    kr.  gimn.  prof.    Jambrišak    Mar., 
ravnateljica,    dr.   Janda  Krunosl.,  odvetnik   (3   iztise).    Katalinič  Božo, 
prof.    Klaič  Vekosl.,  vseuč.  prof.    Kleščič  M.,  lekarnar.    Knjižnica  kr. 
gimn.  v  gor.  mestu.    Kocijančič    Janko,    stre  k.  učitelj.    Kontak    Ant., 
podpredsednik  trg.  zbornice,  dr.  Kosirnik  Iv.,  primMrij  i.  t.  d.  Kostrenčič 
Iv.,  kr.  vseuč.  knjižničar,  dr.  Krnic  Bogoljub,  pref.  Krulič  Mijo,  prof. 
dr.  Kuhar  Aleks.,  zdravnik,    grof  Kulmer  Mirosl.,  pravnik.  Laszovski 
Emilij,  arhivar,  dr.  Maček  Vlad.,  cdv.  perovodja.  Machaček  Fr.,  stud. 
med.  3Iagdič  Fr.,  kr.  real.  prof.  v  p.  Marušič  Giga,  učitelj,  dr.  Matic 
Tomo,  kr.  prof.  Mervar  Al,,  trg,  sotrudnik.  Mikšič  Marko,  prof,  Milles 
Juraj,    pravnik.    Milolič    St.,    prof,    dr.    Mušič    Avg.,    kr.  vseuč.  prof, 
Muzler  Jos.,    kr.  podžupan  v  p.    Novak  Iv,    dr,  Ortner  Stjepan,    fin. 
tajnik.  Pandič  V.,  obrtnik.  Pašarič  Jos.,  prof.  Pintcr  Rob.,  prof.  Pod- 
goršek Jos.,    kr.  real.  prof.    Pollak  Fr.,    c.  kr.  stotnik,    dr.  Posilovič 
Stepan,  odvednik.  dr.  Radič  Ante,  prof.  in  tajnik  „Matice  Hrvatske". 
Roverto    Iv.,    fin.  tajnik.    Rulic    Fr..    tiskarnar    in   pos.    dr.  Scholler 
Vatrosl.,  zdravnik.  Seigerschmiedt  Mat.,  superior  usmil.  sestrJi.  dr.  Sieben- 
schein  Rob.,    odvetnik,    pl.  Sladojevič  Jlatko,    učitelj.    Smičiklas  Tad., 
kr.  vseuč.  prof,  Sollar  Fr.,  trg.  Stajnkuš  Jos.,  učiteljica.  Starec  Ant., 
dekan  in  prebendar,    Stožil    Iv.,    kr,  real.  prof.  v  p,    dr.    Suk    Filip, 
prost   in  kanonik,    Szabo  Gjuro,    prof.    Šantl  A,    trg,    Šimato\ič  Iv., 
aktuar    nadškof,    pisarne,    dr.  pl,  Sišlč  Ferd,,    vseuč,  prof.    dr.    Škret 
Stjepan,  prof.    Soban    Bogomil,    knjigovez,    dr.  Šurmin  Gjuro,    vseuČ. 
prof.    Tomšič  Jul.,  uradnik.  Tomšič  Ljudevit,  knjigovoelja.  Vamberger 
Mijo,  kr.  gimn.  prof.  pl.  Vukelič  Zvonimir.  Zdvofak  Fr. 

Št.  2  4-  102  =  104. 

ZatiČina:  Fortuna  Jos.,  trg.  in  pos.  Gorišek  Kar.,  učitelj. 
Gnidovcc  Kar.,  kaplan  v  Št.  Vidu.  Zajec  Ernestina,  učiteljica.  Kovač 
Fr.,  nadučitelj.  Št.  5. 

Zenica  v  Bosni :  Cukale  Iv.,  rač.  ofic  Št.  1. 


—   78   — 

Zgornja  Ponikva  pri  Velenju:  Br.Juo  društvo.       Št.   1. 

Žabnice:  <ir.  Amschl  Iv.,  župnik  (poverjenik).  Eicbholzer  Jos., 
župnik  v  Poutablju.  Germ  Mat.,  župnik  v  Rablju.  Holec  Fr.,  župnik 
v  Naborjetu.  Križaj  Avg.,  župnik  na  Vratah.  Železnikar  Jos.,  pristav 
C,  kr.  drž.  žel.  v  Pontabljn.  Št.  6. 

Žalec  :  Janezič  Jak.,  tovarnar  v  Grižali.  Belšak  Štefan,  kaplan. 
Klemenčič  Jos.,  nadučitelj  v  Galiciji.  Kmetijsko  bralno  društvo  v 
Grižah.  Kordisch  Terezija,  učiteljica.  Nidorfer  Fr.,  tovarnar  v  Vrbju. 
Petriček  Ant.,  nadučitelj  (poverjenik).  Rupnik  I\.,  nadučitelj  v  p.  v 
Celju.  Sirca  Jos.,  župan  itd.  Vrečar  Raj  ko,  učitelj.  Wudler  Rudolf, 
učitelj   v  Grižali.  St.  1  -f-  10  =  11. 

Železniki :  Benedik  Fr.,  ključavničar.  Boncelj  Jos.,  trg.  in  pos. 
Bralao  društvo.  Demšar  Fr.,  trg.  in  pos.  v  Zalem  logu.  Demšar  Iv., 
trg.  in  pos.  Demšar  I.  C,  trg.  in  pos.  Demšar  Jos.,  strojar  in  po3. 
Drmota  Jak.,  strojar  in  pos.  Globočnik  Ant.,  tov.  in  pos.  Hafner  Ant., 
fuž.  vodja  in  pos.  (poverjenik),  dr.  Hiersche  Konstantin,  zdravnik. 
Košmelj  Fr.,  pos.  Košmelj  Jos.,  jerhar  in  pos.  Košmelj  Jos.,  mesar 
in  pos.  Levičnik  Jos.,  nadučitelj  v  p.  in  pos.  Miklavčič  Iv.,  c.  kr. 
orožnik.  Sonc  Ant.,  nadučitelj.  Štupica  Iv.,  učitelj  v  Dražgoših.  Thaler 
Gabriel,  gost.  in  pos.  Št.  19. 

Žiri :  Vidmar  Jos.,  župnik.  B urnik  Al.,  učiteljica.  Jež  Iv.,  pos. 
Knjižnica  „Prosvete".  Knjižnica  „Prosvete"  na  Dobračevi.  Močnik 
Marija,  učiteljica.  Perko  Pav.,  kaplan.  Sile  Pavel,  nadučitelj. 

Št.  1  +  7  =  8. 

Zrnovnica:   don  Kastelan  Jos.,  župnik.  St.  1. 

Zužemperk :  Oešarek  Fr.,  župnik  v  Zagradcu.  dr.  Doljan  Jak., 
C.  kr.  okr.  sodnik.  Pehani  Fr.,  gostiln,  in  pos.  Pezdir  Jul.,  učiteljica. 
Pirnat  Iv.,  nadučitelj  na  Krki.  Supin  Karol,  kaplan.  Tavčar  Mih,, 
dekan,  č.  kanonik  itd.  (poverjenik).  Verce  Jos.,  učiteljica.  Zbašnik  Fr., 
župnik  v  Hinjah.  Zore  Ant.,  župni  upravitelj  na  Krki.  Zupančič  Iv., 
župnik  v  Šmihelu.   Žavbi  Iv.,  kaplan.  Št.  12. 


Skupno  število  društvenikov: 

a)  častnih 7 

h)  ustanovnih 20'} 

c)  letnih 3964 

c)  naročnikov 461 

Skupaj     .     .     4635 

Lani  je  štela  „ Slovenska  Matica"   3461   udov,  torej  se  je  letos 
število  udov  pomnožilo  za   1174,  lani  pa  za   323. 


—  79 


VI. 


Umrli  ustanovniki: 


Tek. 
št. 

Naslov  ustanovnikov 

1 
Datiim  smrti 

!  Leto 

36) 

Pleifer    Fran,    e.  kr.  rac.  nadsvctnik  v  p. 

in  vito/.  Kr.-Jos.  reda  v  Ljubljani. 

29.  grudna 

1906 

361 

Zamejec  Andrej,   st.  kanonik  in  dekan  itd. 

v  Ljubljani. 

L  možiftii 

1907 

362 

Stare  Josip,    kr.  real.  prof.  in  ravnatelj  v 

/*-» 

Ljubljani. 

13.  vel.  travna 

1907 

i    366 

Hajšek    Anton,     dekan    in    č.  kanonik   v 

Slov.  Bistrici. 

15.  vel.  travna 

1907 

367 

0.  Pivec  Maksimilijan,  redovnik  v  Admontu. 

— 

1907 

368 

Vilhar  Ivan,  zasebnik  v  Ljubljani. 

9.  ržnega  cveta 

1907 

369 

Grivec   Fran,    kapelan  v  p.  v  Lahovičah. 

— 

1907 

370 

Vidic  Fran,  dekan -župnik  v  Kanalu. 

— 

1907 

-    VII. 

s  ,, Slovensko  Matico"  zamenjujejo  knjige:      . 

m 

1.  Malica  srbska  v  Novem  Sadu.  (1864) 

2.  Matica  gališico-ruska  v  Lvovu.  (1865) 

3.  Akademija  carska  v  St.  Petersburgu.  (1866) 
■i.  Umelccka  Beseda  v  Pragi.  (1866) 

5.  Družba  sv.  Mohorja  v  Celovcu.  (1866). 

6.  Društvo  sv.  Jeronima  v  Zagrebu.  (1869) 

7.  Matica  moravska  v  Brnu.  (1869) 

8.  Prvo  društvo  gabelsborgerskih  stenografov  v  Pragi.  (1870) 

9.  Jugosi.  akademija  znanosti  in  umetnosti  v  Zagrebu.  (1874) 

10.  Hrvaški  pedagogijsko-književni  zbor  v  Zagrebu.  (1878) 

11.  Bolgarsko  književno  društvo  v  Sredcu.  (1882) 

12.  Malica  sorbska  v  Budišinu.  (1882) 

13.  Universiteta  imperatorska  v  Kijevu.  (1882) 

14.  Jednota  čeških  malcnialikov  v  Pragi.  (1884) 

15.  Kr.  češka  společnost  nauk  v  Pragi.  (1884) 

16.  Spolek  arhitektov  in  inženirjev  v  Pragi.  (1884) 

17.  Jednota  čeških  lilolgov  v  Pragi.  (1884) 

18.  Češki  muzej  v  Pragi.  (1885) 

19.  Matica  lirvaška  v  Zagrebu.  (ItSb) 

20.  Statistična  komisija  mesta  Prage.  (1889) 

21.  Muzealno  društvo  v  Ljubljani.  (1889) 

22.  Uredništvo  >^Doma  in  Sveta«  v  Ljubljani.  (1890) 
i3.  Srbska  kralj,  akademija  v  Belgradu.  (1893) 

24.  Češka  akademija  v  Pragi.  (1893)  i 

25.  Rusko  geografsko  občestvo  v  St.  Petersburgu.  (1893)  j 

26.  Redakcija  hist.  kvartalnika  v  Lvovu.  (1894)  ^ 

27.  Universiteta  imperatorska  v  Jurjev-Derptu.  (1895)  % 

28.  Hrvaško  arheološko  društvo  v  Zagrebu.  (1896) 

29.  Uredništvo  »Stenografa«  v  Zagrebu.  (1896) 

30.  Narodopisni  museum  češkosiovanski  v  Pragi.  (1897) 

31.  »To\varzysto  ludozna\vcze«  v  Lvovu.  (1897) 

32.  Srbska  književna  zadruga  v  Belemgradu.  (1900) 

33.  Literarno  društvo  »Šcvčenko«  v  Lvovu.  (1900) 

34.  Uredništvo  »Prosvete«  v  Zagrebu.  (1902) 

35.  Universiteta  imperatorska  v  Kazani.  (1902) 

36.  Historično-filološki  inštitut  v  Nježini.  (1903) 

37.  Zemskii  knihovna  moravska  v  Brne.  (1903) 

38.  »Slovenska  šolska  Matica*  v  Ljubljani.  (1904) 

39.  Uredništvo  »Slovenskega  trgovskega  vestnika«  v  Ljubljani.  (1904) 

40.  Uredništvo  »Srbskega  književnega  Glasnika«  v  Belemgradu.  (1905) 

41.  »Slovansky  Pfehled«  v  Pragi.  (1905) 

42.  Pedagogicke-rozhledy  v  Prazč.^(1905). 

43.  Zgodovinsko  drušivo  za  slov.  Štajar  v  Mariboru.  (1907) 

44.  Slavjanskija  Izvestija  v  St.  Petersburgu. 


[^S) 


vin. 


Seznam  knjižne  zaloge 

..Slovenske  Matice"  in  l^upna  cena  posameznim  iztisom. 


a)  Knjige: 

1.  Pleteršnik:  Letopis  »Slovenske  Matice<  za  I.  187G  ... 

2.  dr.  J.  Blehveis :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1877 

3.  dr.  J.  Bleiiveis:  Letopis  -Slovenske  Matice«    za    1.  1878.  111 

in  IV.  del 

4.  dr.  J.  Bleitveis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1880    . 

5.  dr.  J.  Blehveis -vitez  Trsteniški :  Letopis  ^Slovenske  Matice 

za  I.  1881 

6.  A.  Bartel:  Letopis  »Slovenske  Matice-    za  1.  1891 

7.  A.  Bartel:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.   1896 

8.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«   za  1.  1899 

9.  E.  Lah :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1900 

10.  E.  Lah:  Letopis  »Slovensko  Matice«  za  1.  1901 

11.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1902 

12.  E.  Lah:  Letopis  -Slovenske  Matice^  za  1.  1903 
13"  E.  Lah  :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1904 
14.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1905 

16.  Fr.  Podkrajšek :  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1907   . 

17.  L.  Pintar :  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  I.  zvezek,  1899  . 

18.  L.  Pintar:  Zbornik  >  Slovenske  Matice«.  IL  zvezek,  1900 

19.  L.  Pintar :  Zbornik  »Slovenske  Matice^.  III.  zvezek,  1901 

20.  L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  IV.  zvezek,  1902 

21.  L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  V.  zvezek,  1908 

22.  L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  VI.  zvezek,  1904 

23.  L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice^.  VII.  zvezek,  1905 

25.  L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«.  IX.  zvezek,  1907 

26.  /.  Krsnik:  Zgodovina  avstr. -ogrske  monarhije.  II.  natis.  1877 

27.  Erben-Rebec:  Voj vodstvo  Koroško.  1866     .     .     . 

28.  Rossmaessler -  Tušek :  štirje  letni  časi.  1867    .     . 

29.  Felloecker- Erjavec:  Rudninoslovje.  1867    .     .     . 

30.  /.  Vesel- Koseški:  Raznim  delom  dodatek.  1879  . 

31.  y.  [7r&as:  dr.  E.  H.  Gosta.  1877 

32.  /.  Mam:  Kopitarjeva  spomenica.  1880  .... 

33.  M.  Cigale.  Znanstvena  terminologija.   1880      .     . 

34.  J.  Suman:  Slov.  slovnica  po  Miklošičevi  primerjalni.  1882 

35.  J.  Križ  man:  Slovnica  italijanskega  jezika.  1889. 

36.  dr.  Fr.  Lampe:  Dušeslovje.  II.  del.  1890    .     .     . 

37.  I.  Vrhovec:  Zgodovina  Novega  mesta.  1891      .     . 

38.  —  41.  Slovenska  zemlja.  Opis  slovenskih  pokrajin: 

II.  del.  S.Btdar:  Samosvoje  mesto  Trst  in  mejna  grofij 
Istra.  I.  snopič.  1896 

III.  del.  S  Rutar:  Beneška  Slovenija.  1899     .... 

IV.  del.  Fr.  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.  I.  zvezek.  1901 
IV.  del.  Fr.  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.  II.  zvezek.  1902 


1  K 


» » 


— 

> 

OK) 

1 

» 

— 

1 

•p 



1 

» 

50 

1 

» 

50 

— 

> 

60 

— 

» 

60 

— 

» 

60 

— 

» 

60 

— 

» 

60 

— 

« 

60 

— 

« 

70 

— 

> 

60 

» 

60 

» 

60 

» 

50 

» 

60 

» 

60 

» 

60 

» 

60 

> 

70 

— 

» 

40 

— 

)> 

40 

— 

•» 

80 

— 

» 

80 

— 

» 

40 

— 

» 

80 

— 

» 

80 

1 

» 

— 

2 

•» 

— 

2 

» 

— 

2 

> 

— 

1 

i> 

60 

1 

■^^ 

1 

» 

40 

2 

» 

— 

1 

» 

20 

—    » 


—  82  — 

iO.  Anton  Bezenšek:  Slovenska  stenografija.  1893 2  K  —  h 

41.   —  42.  dr.  K.  Glaser:  Zgodovina  slovenskega  slovstva: 

III.  del.  1.  zvezek.  1896 1  »  20  » 

IV.  del.  2.  zvezek 1  »  20  » 

43.  —  50.  dr.  K.  Štrekelj:  Slovenske  narodne  pesmi: 

I.  zvezek.  1.  snopič.  1895  ...  1  »  20  » 

I.  zvezek.  2.  snopič.  1896 1  .  20  » 

II.  zvezek.  5.  snopič.  1900 2»  —  » 

II.  zvezek.  6.  snopič.  1901  2 

II.  zvezek.  7.  snopič.  1903 2 

III.  zvezek.  8.  snopič.  1901-         1  »  30 

III.  zvezek.  9.  snopič.  1905 1  »  40 

III.  zvezek.  11.  snopič.  1907 1  »  60 

51.  —  53.  dr.  Fr.  Simonič:  Slovenska  bibliografija: 

I.  del.  1.  snopič.  1903 1  ^<  60 

I.  del.  2.  snopič.  1904 1  »  50 

I.  del.  3.  snopič.  1905 1  >■■  50 

54.  —  60.    Zabavna    knjižnica: 

XII.  zvezek:    Fr.  Malograjski:  Z  viharja  v  zavetje.  1900  2  »  — 

XIII.  zvezek:  J.  Prijatelj:  Štiri  bajke  Saltikova  ŠČedrina. 
P.  Bohinjec:  Za  staro  pravdo.  Povest  iz  1.  1515.  1901       1  »  — 

XIV.  zvezek:  dr.  Fr.  Deteta:  Učenjak.  Veseloigra  v  treh 
dejanjih.  —  F.  J.  Doljčin:  Sami  med  seboj.  Dramatični 
prizor.  1902 -  »  60 

XV.  zvezek:  F.  J.  Doljan:  Pogreb.  Slika.^  —  Pankracij 
Gregorc:  Brez  volje.  Fr.  Ks.  Meško:  Črtice:  1.  Ko  so 
zvonovi  piakali.  II.  Za  deveto  goro.  III.  Cilji  našega 
hrepenenja.  1903 1   »  20 

XVI.  zvezek:  Josip  Lavtižar:  Pri  Jugoslovanih.  1904.     .       1  »  40 

XVII.  zvezek:  R.  Peterlin:  Slavjanska  Iua.  Fr.Ks.  Meško: 
Pot  spokornika.  Zofka  Kveder  -  Jelovškova:  Pijanec. 
Ivo  Trošt:  Podoba  izza  mladosti.  Jos.  Planinec:  Drobne 
povesti.  1905 —  x.  80 

XIX.  zvezek:  Jos.  Begali:  Tilen  Rekar.  —  Jos.  Begali: 
Tratarjeva  smrt.  —  Fr.  Ks.  Meško:  Drama  izza  davnih 
dni.  —  Milan  Pugelj:  Kapela  sv.  Florjana.  —  Milan 
Pugelj:  Žandar  Strnžnik.  —  Vladimir  Levstik:  Pig- 
iiialion.  (Novela).  —  Vladimir  Itevstik:  Sirota  Jerica. 
(Novela).  —  Cvetko  Golar:  Lovec  Klemen.  1907    .     .       1   »  —  » 

61.  dr.  J.  Vošnjak:  Spomini.  I.  del.  1905 1  .  20  » 

62.  F.Seidl:  K;imniške  ali  Savinske  planine.  I.del.  1907.       .     .       2  »   -  » 

63.  —  65.    Iz    svetovne    književnosti: 

I.  zvezek:  A.  Funtek:  Kralj  Lear.  1904 —  »  80  » 

II.  zvezek:  O.  Zupančič:  Beneški  trgovec.  1905    .     .     .     .     —   »  80  » 

IV.  zvezek:  B.  Perušek:  Gorski  venec  Petra  II.  Petroviča- 

Njeguša.  1907       1  »  80  » 

66.  dr.  Fr.  Ilešič:   Hrvaška   knjižnica.    II.  zvezek.   Stanko  Vraz, 

prvi  sveslovenski  putnik.  —  Ks.  Šandor  Gjalski:  Osvit.  Od 
prvih  mučcnika.  Pod  starimi  krovovi:  lUustrissmus  Batto- 
rych.  —  Josip  Kozarac:  Tri  dana  kod  sina.  —  Joža 
Ivakič:  Njih  dvoje.  Majstor  Ilija.  1907 —  »  60  » 

67.  Bobe7't  Koprinski:  Hrvatsko-slovenski  slovarček      .     .     .     .     —  »  60  » 

79.  —  88.  A  nt.  Knezova  knjižnica.  Urednik  Fr.  Leveč; 

Prvi  zvezek:  Fr.  Leveč:  Ant.  Knezova  ustanova  (s  po- 
dobo), dr.  Fr.  D.:  Gospod  Lisec.  Povest.  —  Bogdan 
Vened:  Ženitev  Ferdulfa  vojvode.  Povest  v  verzih      .     —  »  80  » 


> 


—  83  — 

Drugi  zvezek:  Ivan  Goreč:  Gorski  polcki.  Povest.  — 
Pavlina  Fajkova:  Planmska  idila.  1'ovest.  —  Fr. 
Leveč:  Matija  Valjavec.  Životopis  s  podobo.  1895  .     .      -  K  80  li 

Tretji    zvezek:    Anton    Funtek:    Siiut    epsko-lirske    slike. 

Fr.  Govekar:    ljubezen  in  rodoijubjo.   Povest.  1896    .       -  »  80  » 

Sedmi  zvezek:  Fr.  Ks.  Meško:  Iz  mojega  dnevnika.  Pod- 
(joričan:  Za  možem.  dr.  Fr.  Zbašnik:  Pastirica. 
Jos.  Kostunjevec:  Cez  trideset  let.  J.  M.  Dovič: 
Z  diplomo  in  brez  diplome.  Tvafi  Cankar:  Potovanje 
Nikolaja  Nikiea.  Fr.  Leveč:  dr.  Fr.  Prešeren.  1900  .     .       i   »   --   » 

Osmj   zvezek:    Ivan   Cankar:    Tujci.     -   Fr.  Ks.  Mei^ko: 

Črtice.  F.  J.  Doljan:  Lajnar.  (Slika  iz  življenja.)  1901     —  »  80  » 

Deveti  zvezek:  Ivan  Cankar:  Na  klancu.  1902    .     .     .     .     —  »  80  » 

Deseti    zvezek:    Ivan    Cankar:    Življenje   in    smrt   Petra 

Novljana.  Josip  Kostanjevec:  Ella.  1903 —  »  80  * 

Enajsti  zvezek:   Ivan   Cankar:   Križ  na  gori.   —  L.  Be- 

vetak:  Spomini  gospoda  Ignacija  Rrumna.  IGOi      .     .     —  »  80  » 

Dvanajsti  zvezek:  Ivan  Cankar:  Potepuh  Marko  in  kralj 
Matjaž.  -  Ivan  Cankar:  V  mesečini.  —  Jos.  Ko- 
stanjevec:   Brez  zadnjega  poglavja.  1905 —  »  80  » 

Štirinajsti  zvezek:  Ksarčr  Meško:  Na  poljani.  1907     .     .       1  »  20  » 


h)  Zemljevidi: 

Koekejevi  zemljevidi,  in  sicer: 

Avstraljja,  Francija,  Velika  Britanija  z  Irsko,  Skandinavija, 
Švica,  Španija  s  l'ortugalsko  in  Nizozemska  z  Belgijo  — 
komad  po —  »20 


R^^Sl 


LETOPIS 

MATICE  SLOVENSKE 


ZA  LETO  1910. 


ZALOŽILA  IN  IZDALA 

MATICA   SLOVENSKA. 


v  LJUBLJANI. 

NATISNIL  ANTON  SLATNAR  V  KAMNIKU. 

1910. 


Vsebina. 


Stran 

Uprava  „Matice  Slovenske"  za  upravno  leto  1909/10 1 

Poročilo  o  delovanju   „Matice   Slovenske"   1909/10 4 

Letno  poročilo  tajnikovo 8 

Poročilo  o  46.  glavni  skupščini   „Matice   Slovenske" 13 

Morala  v  slovanskem  življenju 16 

Imenik  društev,  zavodov  in  časopisov,    ki  z  „Matico  Slovensko"  zamenju- 
jejo knjige        24 

Poverjeništva  in  poverjeniki 25 

Imenik  društvenikov  „Matice  Slovenske"  za  leto  1910 30 

Dodatek 56 

Seznamek  knjižne  zaloge   „Matice   Slovenske". 


/?^ 


Uprava  „Matice  Slovenske" 

za  upravno  leto   1909  10. 


Predsednik:  dr.  Ilešič  Fran. 

I.  podpredsednik :  vitez  Grasselli  Peter. 

II.  podpredsednik :  Sušnik  Ivan. 

Blagajnik:  dr.  DetelaFran. 

Hišni  upravitelj:  Sušnik  Ivan. 

Ključarja:  dr.  Požar  Lovro  in  dr.  Zbašnik  Fran. 

Tajnik:  Podkrajšek  Fran  (izstopil  iz  službe  februarja  meseca 
1910).  Od  16.  februarja  do  1.  aprila  tajnik-namestnik  od- 
bornik Maselj  Fran. 


Odb 


or: 


a)  Ljubljanski  odborniki; 


1.  dr.  Bezjak  Janko. 

2.  dr.  Detela  Fran. 

3.  Dimnik  Jakob. 

4.  Govekar  Fran. 

5.  vitez  Grasselli  Peter. 

6.  dr.  Gruden  Josip. 

7.  dr.  Ilešič  Fran. 

8.  Kostanjevec  Josip. 

9.  Maselj  Fran. 

10.  Milčinski  Fran. 

11.  dr.  Mohorič  Fran. 

12.  dr.  Opeka  Mihael. 

13.  Orožen  Fran. 

14.  Perušek  Rajko. 

15.  Pintar  Luka. 


16.  Pleteršnik  Maks. 

17.  dr.  Požar  Lovro. 

18.  Schvventner  Lavoslav. 

19.  Senekovič  Andrej. 

20.  Sušnik  Ivan. 

21.  Skerbinc  Silvester. 

22.  dr.  Slebinger  Janko. 

23.  Subic  Ivan. 

24.  dr.  Tavčar  Ivan. 

25.  dr.  Tominšek  Josip. 

26.  Trstenjak  Anton. 

27.  ing.  chem.  Turk  Jakob. 

28.  dr.  Ušeničnik  Aleš. 

29.  dr.  Zbašnik  Fran. 

30.  Zupančič  Vilibald. 


—     2     — 

b)  Vnanji  odborniki: 

1.  Finžgar  Fran.  6.  dr.  Murko  Matija. 

2.  Gangl  Engelbert.  7.  dr.  Poljanec  Leopold. 

3.  Koblar  Anton.  8.  Seidl  Ferdinand. 

4.  dr.  Kos  Fran.  9.  dr.  Sket  Jakob. 

5.  dr.  Lončar  Dragotin.  10.  Svetec  Luka. 

Odseki : 
a)  Gospodarski  odsek: 

Dr.  Detela  Fran,  vitez  Grasselli  Peter,  Kostanjevec  Josip, 
Milčinski  Fran,  Schwentner  Lavoslav,  Senekovič  Andrej,  Sušnik 
Ivan  (načelnik),  Skerbinc  Silvester,  Subic  Ivan,  dr.  Tavčar  Ivan, 
Trstenjak  Anton,  ing.  chem.  Turk  Jakob. 

b)  Knjižni  odsek: 

Dr.  Bezjak  Janko,  dr.  Detela  Fran,  Dimnik  Jakob,  Finžgar 
Fran,  Govekar  Fran,  dr.  Gruden  Josip,  dr.  Ilešič  Fran,  Koblar 
Anton,  Kostanjevec  Josip,  dr.  Lončar  Dragotin,  Maselj  Fran, 
dr.  Mohorič  Fran,  dr.  Opeka  Mihael,  Orožen  Fran,  Perušek 
Rajko,  Pintar  Luka,  Pleteršnik  Maks,  dr.  Požar  Lovro,  Schvventner 
Lavoslav,  Seidl  Ferdinand,  Senekovič  Andrej,  dr.  Slebinger  Janko, 
Subic  Ivan,  dr.  Tominšek  Josip,  Trstenjak  Anton,  ing.  chem.  Turk 
Jakob,  dr.  Ušeničnik  Aleš,  dr.  Zbašnik  Fran,  Zupančič  Vilibald. 

c)  Znanstveni  odsek: 

Dr.  Gruden  Jos.,  dr.  Ilešič  Fr.,  dr.  Mantuani  Jos.,  dr.  Mo- 
horič Fran,  dr.  Slebinger  Janko,  dr.  Tominšek  Josip,  ing.  chem. 
Turk  Jakob. 

d)  Zemljevidni  odsek: 

Dr.  Cerk  Josip,  prof.  v  Ljubljani,  Koblar  Anton,  Kenda 
Robert,  prof.  v  Kranju,  Kožuh  Jos.,  prof.  v  Celju,  Orožen  Fran 
(načelnik),  Pajk  Milan,  prof.  v  Ljubljani,  Pleteršnik  Makso,  Sa- 
rabon  Vinko,  prof.  v  Novem  Mestu,  dr.  Smid  Valter,  dr.  Tiller 
Viktor,  prof.  v  Ljubljani,  Trstenjak  Anton,  Zupančič  Vilibald, 
dr.  Zmavc  Jakob,  prof.  v  Ljubljani. 

e)  Krajepisni  odsek: 

Dimnik  Jakob,  dr.  Opeka  Mihael,  Orožen  Fran,  Pintar  Luka, 
Pleteršnik  Makso  (načelnik),  dr.  Tominšek  Josip,  Trstenjak  Ant., 
Zupančič  Vilibald,  dr.  Zmavc  Jakob. 


—     3     - 
f)  Narodopisni  odsek: 

(Začasno  iz  financ,  vzrokov  ustavljen.) 

Dr.  Ilešič  Fran,  dr.  Slebinger  Janko,  dr.  Smid  Valter  (na- 
čelnik), Wester  Josip. 

g)  Tehniški  odsek: 

Foerster  Jaroslav,  Klinar  Anton,  dr.  Ilešič  Fran,  dr.  Murnik 
Viktor,  Pieteršnik  Maks,  Prelovšek  Matej,  Sbrizaj  Ivan,  Senekovič 
Andrej,  Skaberne  Viktor,  Subic  Ivan  (načelnik),  ing.  chem.  Turk 
Jakob. 

h)  Umetniški  odsek: 

Franke  Ivan,  Govekar  Fran,  dr.  Ilešič  Fran,  Jakopič  Rihard, 
Milčinski  Fran,  Regali  Josip,  Subic  Ivan,  Vesel  Ferdo,  Zmitek 
Peter. 


Poročilo 
o  delovanju  „Matice  Slovenske" 


1909/10. 


Ker  za  leto  1909  ni  izšel  „Letopis",   naj  bodo  tu  priobčena  nekatera  izvajanja 
predsednika  dr.  Frana  Ilešiča  na  glavni  skupščini  z  dne  26.  aprila  1909: 

„Matica"  ni  le  založništvo,  ampak  kulturna  institucija. 
Ne  gre  ji  le  zato,  kaj  bi  se  bolj  razpečavalo,  ampak  pred 
vsem  za  to,  česa    nam   je  za  napredek  naroda    najbolj  treba. 

Ce  ima  „Matica"  tako  svrho,  mora  tudi  postopati  tej  svrhi 
primerno  (smotreno).  Ko  pa  izkuša  zares  dosezati  te  svoje  svrhe, 
zadene  ob  razne  težkoče. 

Kritika  se  spotika  ob  kvaliteti  in  kvantiteti  današnje  bele- 
tristike  in  marsikdo  bi  rekel,  da  je  tu  treba  nekaj  storiti.  A  vpra- 
šajmo se :  Je  li  se  da  beletristika  sploh  voditi  ?  Ali  more  eno 
edino  literarno  društvo  dvigniti  beletristiko,  če  ta-le  propada? 
Beletristika  se  drži  čuvstva  in  fantazije,  torej  tiste  strani  du- 
ševnega življenja,  ki  je  najmanj  preračunljiva  in  čisto  subjektivna; 
beletristika  bi  protestirala,  ko  bi  jo  kdo  hotel  voditi,  učiti  ali 
organizirati.  Mogoče  jo  je  le  vobče  opozarjati  na  to  ali  ono  smer 
in  če  ne  nudi  tega,  kar  občinstvo  pričakuje  od  nje,  je  reči : 
Kjer  ni  nič,  ni  nič  in  se  ne  da  nič  narediti.  Kjer  ni  nič,  tudi 
„Matica"  ne  more  nič  narediti. 

Toda  tudi  ko  bi  Slovenci  dandanes  imeli  pomembnejšo 
beletristiko,  nego  jo  imamo,  bi  „Matica"  ipak  ne  smela  ostati 
le  pri  moderni.  „Matica"  ne  sme  biti  le  za  senzacijo,  „Matica" 
mora  vzdrževati  tudi  kontinuiteto  s  prošlostjo  in  čuvati  tra- 
dicije: Brez  ozira  na  prošlost  bi  napredek  ne  bil  soliden.  — 
Zato  hoče  „lVlatica"  izdajati  tudi  pesnike  prošlih  dob,  ki  imajo 
po  večini  svojih  proizvodov  morda  le  relativno  vrednost  in  ki 
jih  sedaj  poznamo  večinoma  le  po  imenu,  ker  jim  pesmi  niso 
zbrane.  Hoče  pa  „Matica"  izdajati  tudi  starejše  leposlovne  pro- 
zaiste  (na  pr.  Jan.  Mencingerja). 


—     5     — 

Za  pravi  napredek  pa  ni  dovolj,  se  samo  in  vedno  le 
vglabljati  v  sebe  (v  svojo  prošlost  in  v  svoje  bistvo);  treba 
je  obzorje  tudi  širiti.  Zato  razteza  „Matica"  svoj  delokrog  tudi 
na  hrvatsko-srbski  svet. 

Naravno  je,  da  išče  in  zahteva  „Matica  Slov."  slovensko 
življenje,  „Matica  Hrvatska"  pa  hrvatsko  življenje  za  prirodno 
osnovo  literarnega  in  sploh  kulturnega  dela.  To  je  tako  prirodno, 
kakor  je  individualnost  vsakega  poedinega  človeka  naravni  temelj 
njegovega  nadaljnjega  razvoja,  najsi  mu  je  že  ta  njegova  indi- 
vidualnost prirojena  ali  pa  plod  prejšnje  vzgoje  in  slučajnih 
vplivov. 

Toda  če  je  to  naravno  izhodišče,  pa  ne  sme  biti  tudi 
konec  razvoja.  Trajno  ostati  pri  oni  naravni  podlagi,  to  bi  po- 
menilo, prej  ali  slej  obtičati  ob  mrtvi  točki.  O  tem  svedoči 
filozofski  preudarek,  da  se  zavem  enote  šele,  ko  stopi  zraven 
še  „drugi";  v  tem  smislu  se  bom  zavedel  tudi  slovenstva  tem 
bolj,  čim  bolj  bom  zrl  obenem  hrvatstvo-srbstvo. 

Formalno  je  mogoče,  da  se  rodi  taka  zavest  tudi  ob  pri- 
merjavi na  pr.  z  Nemcem,  Italijanom.  A  tu  je  pripomniti,  da  je 
za  stvarno  plodovitost  bodočnosti  treba  spajanja  z  ele- 
menti iste  vrste,  ne  s  heterogenimi  elementi.  Ene  vrste  pa  smo 
Slovani  med  seboj,  kakor  so  bila  ene  vrste  grška  plemena,  ki 
so  se  sicer  razločevala  po  načinu  literarnega  ustvarjanja,  a  si 
niso  bila  tuja  drugo  drugemu. 

Zato  »Matica"  ne  more  pritrjevati  težnjam,  ki  bi  v  slo- 
venski literaturi  strogo  zavračali  vsak  kontakt  na  pr.  s  hrvatsko- 
slovensko  literaturo.  Kjer  so  bili  narodi  kulturno  čisto  e  ks  k  1  u- 
zivni,  tam  ni  nastalo  nič  velikega  —  čisto  jasna  paralela  k 
pojavu,  da  je  mešanje  ras  ugodno  za  zdravo  potomstvo. 

Na  malem  ozemlju  ni  nikdar  in  nikjer  vzcvetla  močna  in- 
dividualna kultura.  Naj  tu  nihče  ne  navaja  Dubrovnika  —  zakaj 
ta  je  bil  v  prejšnjih  vekih  del  Italije,  naj  ne  navaja  tudi  Dan- 
cev ali  Norvežanov,  zakaj  Skandinavija  tvori  vkup  eno  kulturno 
skupino.  Mogoče  bo  govoriti  posebe  o  slovenski  in  posebe 
o  hrvatski  politiki,  a  ne  o  posebni  slovenski  in  o  posebni 
hrvatski  kulturi.  „Matica"  se  raduje,  da  more  tu  izpodkapati 
zastarele  predsodke,  rušiti  kitajsko  zidovje  in  polagati  temelj 
mogočnejši  kulturni  zgradbi.  In  z  „Matico"  bo  vsak  zares  kul- 
turni človek,  ki  ga  vodi  spoznanje  prirodne  lege  naših  biva- 
lišč in  spoznanje  zgodovinskokulturnih  ter  jezikovnih  činjenic,  z 
vsemi  silami  delal  na  to,  da  izginejo  vnanje  ovire  slovensko- 
hrvatske  zajednice. 

S  „Hrvatsko  knjižnico"  hočemo  polagoma  odstraniti  po- 
trebo prevajanja  iz  hrvatsko-srbskega  jezika  (beletristike).  Raz- 
mere, kakor  so  pa  sedaj,  so  žal  take,  da  večina  slovenskega 
občinstva  (brez  pomočkov)  ne  čita  hrvatske  knjige.  Blagoslovljen 


tisti,  ki  čita  tudi  hrvatsko -srbsko  knjigo,  blagoslovljena  mladina, 
ki  se  oklepa  slovenske  in  hrvatske  knjige  obenem !  Zakaj  s  tem 
se  podkopuje  most,  ki  si  ga  nismo  napravili  sami,  ki  je 
nastal  med  nami.  — 

Obzorje  pa  širi  „Matica"  tudi  s  »Prevodi  iz  svetovne 
književnosti."  Tu  se  držimo  načela:  Klasična  dela  zlasti  slovan- 
skih literatur.*  Prevajanje  iz  slovanskih  literatur  smo  sedaj  orga- 
nizirali. Dočim  se  je  dosle  le  čakalo,  kaj  da  nam  kdo  prevede 
in  ponudi,  smo  sedaj  stopili  v  zvezo  s  poznavatelji  zlasti  poljske, 
češke  (in  srbske)  književnosti  ter  se  pri  tem  ozirali  zlasti  na 
leposlovno  prozo  (Zeyer,  Rais,  Prus).  Dosle  smo  prinašali 
iz  svetovne  književnosti  malone  samo  drame  in  dramske  pes- 
nitve; toda  vsaka  drama  mika  končno  le  —  na  pozornici;  zato 
tudi    dosedanji    „Prevodi"    niso    mogli  posebno  zavzeti  publike. 

Motila  pa  je  pri  njih  včasih  tudi  težka  filozofska  vsebina. 
Toda  te  činjenice  „Matica"  ne  more  uvaževati  v  polni  meri.  Ko 
bi  se  dala  voditi  takim  razlogom,  bi  zapadla  oportunizmu, 
ki  noče  biti  gospodar  razmer,  ampak  je  njih  sluga  in  ki  ni 
vreden  kulturnega  društva.  „Matica"  zre  navzgor  in  naprej  in 
hoče  naši  književnosti  dati  tudi  taka  dela,  ki  so  plodovi  naj- 
boljših duhov  in  zanimajo  najvišjo  inteligenco.  V  takem  »kul- 
turnem športu"  duševne  aristokracije  vidi  „Matica"  svojo  vred- 
nost in  pomen  poleg  običnih  založništev. 

Pri  vsem  tem  pa  bo  „Matica"  tudi  skrbela  za  to,  da  do- 
bimo prevode,  ki  bodo  i  lahko  čitni,  in  to  zlasti  v  tej  dobi, 
ko  nam  domača  beletristika  proizvaja  tako  malo  znamenitejših 
spisov. 

Za  splošno  naobrazbo  pa  nikakor  ne  zadošča  le  beletristika, 
ne  zadošča  le  izobrazba  čuvstvenega  življenja.  Kdor  si  čuvstev 
in  fantazije  ni  uredil  z  intelektom,  ostane  na  relativno  nizki 
stopinji  in  le  prerad  podleže  golim  instinktom.  Zato  „Matica" 
rada  goji  znanost  in  bi  jo,  zgledujoč  se  v  Akademijah,  gojila 
še  v  nekoliko  večji  meri,  ko  bi  ji  to  dopuščale  finančne  razmere. 

V  »Slovenski  zemlji"  nam  manjka  še  »Štajerska"  in  »Ogrska 
Slovenija".  Za  »Štajersko"  smo  po  dolgem  trudu  dobili  končno 
pisatelja,  in  sicer  g.  dr.  Fr.  Hauptmanna  ml.  v  Gradcu.  »Slo- 
vensko zemljo"  kritizirajo  tisti,  ki  molče,  ko  bi  trebalo  prijeti 
za  pero,  a  pišejo  jo  tisti,  ki  imajo  vsaj  dobro  voljo.  Za  opisom 
slovenske  zemlje  pride  naravno  na  vrsto  hrvatsko  -  srbska  zemlja. 

Obenem  s  »Slovensko  zemljo"  pripravljamo  »Zemljevid 
slovenskega  ozemlja"  in  slovensko  krajepisno  gradivo. 


*  Izmed  neslovanskih  literatur  je  izključena  iz  ..Prevodov"  nemška  lite- 
ratura, in  to  z  ozirom  na  značaj  dosedanjega  izobraževanja  tistih  slovenskih 
slojev,  v  katerih  ima   ..Matica"   svoje   člane. 


-     7     - 

Sprožil  sem  tudi  „Zgodovino  slovenskega  naroda",  seveda 
na  podlagi  dosedanjih  rezultatov  zgod.  znanosti.  Čakati,  da  se 
izdado  vsi  viri,  bi  bilo  toliko,  kakor  stvar  zavleči  —  ad  infinitum.* 

Večja  znanstvena  monografija  je  »Trubarjev  Zbornik"  in 
večje  znanstvene  monografije  bodo  „Bleiweisov  zbornik",  knjiga 
o  francoski  dobi  in  o  ilirizmu.  S  takimi  knjigami  hoče  „Matica" 
tudi  na  znanstvenem  polju  ostati  v  stiku  z  dogodki  časa  in 
narodnega  življenja. 

„Matica"  pa  bi  rada  pospeševala  tudi  te  h  n  i  k  o  in  umet- 
nost v  ožjem  pomenu  besede.  Zato  pripravlja  velik  nemško- 
slov.  tehnični  slovar  ter  je  izdala  za  1.  1908.  ilustrirano  knjigo 
„Veli  Jože"  (pisatelj  prof.  Vladimir  Nazor  seje  stvari  na  ljubo 
odrekel  honorarju,  istotako  kakor  prof.  Saša  Santel  —  sicer  bi 
„Matica"  takega  dela  ne  mogla  izdati).  Baš  sedaj  snujemo  tudi 
»Umetniško  topografijo  slov.  dežel"   ter  »Umetniško  Kolo". 


Kakor  je  razvidno  iz  tega,  stoji  »Matica"  na  široki  podlagi 
in  izdaja  ter  snuje  raznovrstne  knjige  (6 — 8).  Vsaka  ni  za  vsa- 
kega niti  po  duhu  niti  po  stroki;  a  dve  do  tri  knjige  bo  vsako 
leto  pozdravil  skoro  vsak  član.  2 — 3  knjige  pa  so  vredne  vsaj 
4  K  (toliko  znaša  članarina),  a  marsikatera  je  sama  vredna  več 
nego  toliko. 

Le  najskrbnejše  gospodarstvo  in  trudapolno  delo  nam  omo- 
gočuje,  za  tako  nizko  ceno  dajati  toliko   knjig. 

Deficit,  ki  ga  imamo,  je  sedanja  uprava  podedovala,  a 
hvala  Bogu,  da  nam  vsaj  ne  raste. 


*  Ker  pa  smo  med  tem  zvedeli,  da  že  delj  časa  ..Zgodovino  slov.  naroda" 
pripravlja  „ Družba  sv.  Mohorja",  hočemo  počakati  to  izdanje  in  po  njem  uravnati 
svoje  nadaljnje  postopanje. 


Letno  poročilo  tajnikovo 

(odbornik  Fr.  Maselj) 

za  dobo  od  20.  aprila  1909  do  15.  marca  1910. 


Na  lanskem,  45.  občnem  zboru  »Matice  Slovenske"  dne 
26.  aprila  1909  je  bilo  pri  dopolnilnih  volitvah  v  odbor  voljenih 
10  prejšnjih  odbornikov,  gospod  gimnazijski  ravnatelj  dr.  Bezjak 
Janko  pa  namesto  odstopivšega  gosp.  gimn.  ravnatelja  Wies- 
thalerja  Frana.  Prvoimenovani  gospod  je  stopil  potem  v  knjižni 
odsek  namesto  gospoda  Wiesthalerja.  Sicer  je  ostalo  v  odboru 
in  odsekih  vse  pri  starem :  prejšnji  predsednik,  prejšnja  pod- 
predsednika, prejšnji  blagajnik  z  obema  ključarjema,  prejšnji 
hišni  upravitelj  in  pravni  zastopnik.  Meseca  februarja  letošnjega 
leta  je  stopil  iz  tajniške  službe  gospod  žel.  oficijal  Podkrajšek 
Fran.  Novo  imenovani  tajnik  g.  pisatelj  Milan  Pugelj  nastopi 
službo^  1.  aprila  t.  1. 

Čilo  in  uspešno  delovanje  se  je  razvilo  v  odboru  in  od- 
sekih. V  zadnji  upravni  dobi  je  bilo  8  odborovih  sej,  4  seje 
zemljevidnega,  3  knjižnega,  3  umetniškega,  2  seji  gospodarskega 
in   1   seja  znanstvenega  odseka.  Vseh  sej  je  bilo  torej  21. 

Omenim  naj  na  prvem  mestu  najmlajši  odsek  —  znanstveni 
odsek.  Konstituiral  se  je  letos  pod  predsedstvom  Matičinega 
predsednika  dr.  llešiča  in  šteje  še  4  člane,  namreč  gospode : 
dr.  Grudna,  dr.  Mohoriča,  dr.  Slebingerja  in  ing.  kemije  Turka. 
Kooptiral  se  je  odsek  z  g.  ravnateljem  dr.  Mantuanijem  in  dr.  To- 
minškom.  Odsek  naj  bo  informativna  in  poljudna  centrala  za 
znanstvo  vseh  strok,  naj  misli,  o  čem  bi  bilo  pisati  in  kje  iskati 
sredstev,  da  bi  bilo  mogoče  izdati  večja  strogo  znanstvena  dela. 
Znano  je  iz  časnikov,  da  namerava  zagrebška  akademija  v  zvezi 
z  belgrajsko  izdati  jugoslovansko  enciklopedijo,  ki  bo  obsegala 
znanstvo  vseh  strok,  kolikor  se  tiče  jugoslovanskega  sveta. 
Pisana  bo  v  srbohrvatskem  jeziku  z  latinico  in  cirilico.  To  bo 
znamenito  delo  za  Jugoslovane.  Prispevali  bodo  tudi  Slovenci 
in  Bolgari.  Poleg  nemških  „Konversations- Leksikonov",  ki  o 
Slovanih  ne  povedo  nič  pravega,  se  bo  nahajalo  v  naših  knjiž- 


-     9     — 

nicah,  g^ostilnah  in  kavarnah  epohalno  delo  —  jugoslovanska 
enciklopedija,  iz  katere  se  morda  sčasoma  izcimi  krajša  specialna 
slovenska  enciklopedija  v  obliki  priročne  knjige.  In  v  prav  gori 
omenjeni  1.  seji  znanstvenega  odseka  so  se  deloma  že  priglasili, 
deloma  pa  določili  znanstveniki,  ki  hočejo  s  slovenske  strani 
pripravljati  delo  za  jugoslovansko  enciklopedijo,  vsak  za  svojo 
stroko.  Iz  tega  se  vidi,  da  gremo  i  mi  na  jugu  vedno  naprej. 
Omenjena  enciklopedija  nas  precej  visoko  dvigne  na  stopnišču, 
po  katerem  moramo  korakati  navzgor,  dokler  ne  pridemo  na 
višek  enakovrednosti  in  enakoveljavnosti  z  drugimi  narodi. 

Na  seje  umetniškega  odseka  je  prihajalo  več  naših  gg.  sli- 
karjev in  kiparjev.  Z  izdavanjem  »Umetniškega  Kola"  se  bo 
pričelo,  kadar  se  zmorejo  gmotna  sredstva.  „Matica"  se  je  obrnila 
na  ministrstvo  za  povišanje  vsakoletnega  prispevka. 

Kar  se  je  v  drugih  odsekih  obravnavalo,  to  je  bilo  lite- 
rarnega in  upravnega  značaja.  Vse  to  je  prišlo  v  odborove  seje 
in  važnejši  sklepi  odborovih  sej  so  se  razglasili  v  listih. 

Toliko  zaželjeni  slovenski  zemljevid  je  šel  8.  marca  t.  1.  v 
voj.  geograf,  zavod  na  Dunaj  v  tisk.  Ko  pride  izvršen  nazaj, 
bo  hitro  razpošiljatev  nekoliko  oviralo  nalepljanje  na  platno  za 
tiste,  ki  so  naročili  nalepljen  zemljevid.  Tiskal  se  bo  v  8000 
izvodih,  torej  bo  treba  nekaj  agitacije,  da  se  kmalu  ves  proda. 
Zavod  je  obljubil,  da  nam  natisne  zemljevid  po  možnosti  še 
tekom  tega  leta. 

Lani  smo  izdali  7  knjig,  kar  je  pri  sedanjih  cenah  za  tis- 
karska dela  in  papir  mnogo  za  samo  4  K  in  ob  tako  majhnem 
številu  članov.  Tiskale  so  se  knjige  v  4800  izvodih.  Cele  gar- 
niture in  posamezne  knjige  se  še  lahko  naroče  pri  „Matici". 

Za  letos  se  pripravljajo  te-le  knjige : 

1.  »Uprava  in  ustava  Napoleonove  Ilirije",  spisal  dr.  Bo- 
gumil  Vošnjak; 

2.  Koroška  II.  del  —  ilustrovana  —  iz  peresa  prof.  dr.  Po- 
točnika; 

3.  Kot  prevod  iz  svetovne  književnosti  pride  Zeyerjev 
19  tiskanih  pol  obsegajoči  roman  „Jan  Marija  Plojhar",  iz  češčine 
preložil  poročevalec; 

4.  Knezova  knjižnica,  17.  zvezek  (1.  del  Lahovega  romana 
„Brambovci") ; 

5.  Kot  Zabavna  knjižnica  22,  zvezek  izide  v  2.  natisu  povest 
„Pegam  in  Lambergar"  iz  peresa  g.  vladnega  svetnika  in  gimn. 
ravnatelja  v  p.  drja.  Detele.  Opremljena  bo  s  kratkim  uvodom. 
»Hrvatska  Matica"  jo  izda  kot  slovensko  knjigo  pri  svojih  letoš- 
njih publikacijah  in  si  je  naročila  10.000  izvodov.  Pri  nas  zelo 
povprašujejo  po  tej  zabavni  knjigi,  a  nikjer  je  ni  več  v  zalogi. 
(Iz  teh  dveh  razlogov  se  je  odločila  »Matica  Slov."  za  2.  izdajo 
te  povesti). 


-     10     — 

6.  Izdamo  „Letopis",  ki  ga  že  mnogi  žele,  v  njem  bodo 
pa  poleg-  društvenih  poročil  tudi  razni  spominski  spisi,  tako  o 
Gogolju,  Obradovidu  in  Sumanu. 

Iz  financialnih  ozirov  smo  s  privolitvijo  gospoda  urednika 
dr.  Streklja  za  letos  odložili  »Slovenske  narodne  pesmi",  drugo 
leto  pa  pridejo  zopet  na  vrsto. 

Nekateri  gospodje  so  izrazili  željo,  naj  bi  „Matica"  gojila 
več  znanstva,  večina  članov  pa  zahteva  več  beletrističnih  knjig, 
tako  da  „Matica"  na  vse  strani  ne  more  vselej  ustreči.  Ostati 
mora  na  sedanjem  stališču.  Dobra  beletrija  nam  je  tudi  potrebna. 
Dal  Bog,  da  bi  vendar  že  enkrat  prišel  Čas,  da  nadomestimo  v 
knjižnicah  slovenske  gospode  z  domačimi  leposlovnimi  knjigami 
vse  tiste  lVlaye,  Eberse,  Dahne  in  Eštrutovke,  ki  jih  niti  nemška 
kritika  ne  hvali. 

„Matica"  je  v  knjižni  zvezi  z  52  društvi,  oziroma  re^dakci- 
jami.  V  zadnji  upravni  dobi  so  nanovo  pristopili :  „Srpska  Skola" 
v  Sarajevu,  „Matica  Srpska"  v  Dubrovniku  in  Prudy  —  revija 
slovaška.  Lani  smo  dobili  631  knjig,  revij  in  listov  zamenjanih 
in  podarjenih. 

Iz  stare  zaloge  se  je  lani  prodalo  1361  knjig,  podarilo  pa 
raznim  društvom  in  dijakom  320  knjig.  Za  obmejne  kraje  je 
»Matica"  vedno  rada  darovala  leposlovne  knjige. 

Dne  23.  februarja  letošnjega  leta  so  pregledovalci  računov 
gg.  Bradaška,  Kruleč  in  Pogačnik  škontrirali  društveno  blagajno, 
pregledali  blagajniške  in  pomožne  knjige,  račune  in  priloge  ter 
našli  vse  v  najlepšem  redu.  Imenovanim  gospodom  bodi  za  njih 
prijazni   trud    tudi  še  s  tega  mesta  izrečena  najtoplejša  zahvala. 

Za  lansko  leto  je  plačalo  udnino  3881  članov  in  naročnikov, 
proti  4078  članom  izza  leta  1908,  torej  za  197  manj.  Lani  smo 
zborovali  za  dober  mesec  pozneje  nego  letos.  Nadejam  se,  da 
prodamo  do  konca  aprila  še  toliko  publikacij,  da  do  malega 
doženemo  število  članov  1908.  1.  Pristopili  so  nam  trije  usta- 
novniki. 

„Matica"    je  štela    1909.  1.   z   naročniki    vred   4069   članov 


in  to 


a)  5  častnih, 

b)  183  ustanovnikov, 
C)  3834  letnikov, 

d)  47  naročnikov. 


Skupaj   .   .  4069. 


Vakantna  poverjeništva  so:  Beljak-Zila,  Slivnica^  pri  Mari- 
boru, Samobor,  Opčine,  Dobrla  Ves-Zitara  Ves,  Šoštanj  in 
Divača.  Mnogo  se  je  pisalo,  da  dobe  ti  važni  kraji  poverjenike, 
pa  se  ni  posrečilo. 


—     H     - 

Gradivo  za  tehnični  slovar  je  do  malega  urejeno,  nabira 
se  gradivo  za  narodopisno  botaniko.  „Matica"  je  stopila  v  zvezo 
z  nabiralci  poštno-telegrafske,  železničarske  in  medicinske  termi- 
nologije, dovolila  je  kredit  200  K  za  nabiranje  narodnih  pravljic. 
Razpisala  je,  ker  lanski  razpis  ni  imel  uspeha,  zopet  častne  na- 
grade za  leposlovna  dela :  eno  (200  K)  iz  dr.  Costove  ustanove 
in  2  po  200  K  iz  Jurčič-Tomšičeve  ustanove. 

„Matica"  je  lani  spomladi  sklenila  proslavo  ilirske  oziroma 
Gajeve  stoletnice.  Jeseni  se  je  v  ta  namen  vršila  slavnostna 
akademija  in  predavanje  o  francosko- ilirski  dobi.  5.  in  7.  no- 
vembra je  predaval  naš  predsednik  dr.  Fran  Ilešič  o  Ljudevitu 
Gaju  in  o  ilirski  dobi.  Obakrat  je  prišlo  k  predavanju  mnogo 
domačega  občinstva,  počastilo  pa  nas  je  takrat  s  svojim  posetom 
tudi  mnogo  bratov  Hrvatov.  Na  Gajevi  slavnosti  v  Krapini  sta 
bila  za  „Matico"  navzoča  g.  predsednik  dr.  Ilešič  in  g.  ravnatelj 
Govekar.  Dalje  smo  sklenili  lani  spomladi,  da  prispevamo  k 
zgradbi  „Gajevega  doma"  v  Krapini  z  dvema  deležema  po  50  K, 
skupaj  100  K,  ne  da  bi  prevzeli  s  tema  deležema  kakšno  drugo 
obveznost.  Deležev  še  nismo  izplačali.  Za  1.  1910  je  „Matica" 
sklenila  svečano  proslavo  stoletnice  Stanko  Vraza. 

Vseh  večjih  slovanskih  prireditev  kulturnega  pomena  se  je 
spomnila  naša  „Matica"  :  udeležila  se  je  25  letnice  ljubljanskega 
pevskega  društva  „Slavec",  zastopana  je  bila  pri  stoletnici  polj- 
skega pesnika  Julija  Slovvackega  v  Krakovem,  brzojavne  čestitke 
je  poslala  ob  priliki  Gogoljeve  slavnosti  v  Moskvi,  dalje  ob 
90  letnici  hrvatskemu  pesniku  Ivanu  pl.  Trnskemu,  „Narodnemu 
muzeju"  v  Krakovem  ob  priliki  njegovega  jubileja,  „Matici  Srpski" 
v  Dubrovniku  ob  ustanovni  skupščini,  društvu  Gabelsbergerjevih 
stenografov  v  Pragi  povodom  50  letnega  jubileja. 

„Matica"  se  je  v  odborovih  sejah  spominjala  vseh  v  pre- 
tekli upravni  dobi  umrlih  znamenitih  Slovanov  in  naših  dobrot- 
nikov. 

Dne  13.  decembra  1909  je  umrl  na  Dunaju  naš  častni  član 
izza  leta  1883.  Jan  grof  Harrach,  velik  prijatelj  Slovencev  in 
njih  kulturnih  teženj.  Za  časa  potresne  katastrofe  je  stal  na  čelu 
pomožni  akciji,  zavzemal  se  je  za  dolenjsko  železnico  in  za  pro- 
speh  Dalmacije.  V  znak  žalosti  je  „Matica"  razvesila  raz  svojo 
hišo  črno  zastavo  in  brzojavno  naprosila  g.  dvornega  svetnika 
dr.  Ploja,  da  jo  je  zastopal  pri  pogrebu.  21.  maja  1909  je  umrl 
zasebnik  g.  Pavel  Drachsler,  ki  je  volil  „Matici"  200  K.  Udeležili 
smo  se  pogreba.  Dalje  se  je  izrazilo  sožalje  v  Zagreb  povodom 
smrti  prof,  jugoslovanske  akademije  dna.  Vrbaniča  in  povodom 
smrti  pesnika  dr.  Vidriča,  na  Brdo  ob  smrti  matere  našega  po- 
kojnega Janka  Krsnika,  v  Budišin  ob  smrti  lužiško-srbskega  pesnika 
Cišinskega, 

Zal,  da  se  je  preselilo  precejšnje  število  naših  dobrotnikov- 
ustanovnikov   v  večnost.     Izgubili  smo  gosp.  dr.  Bleivveisa  Karla 


—     12     — 

vit.  Trsteniškega.  Vsemu  slovenskemu  svetu  je  znano,  kaj  po- 
meni ime  „Bleiweis"  v  naši  kulturni  in  politični  zgodovini. 
Prvega  Bleivveisa  so  imenovali  očeta  Slovencev,  njegov  sin,  lani 
umrli  dr.  Bleivveis  Karel  vitez  Trsteniški,  primarij,  podžupan  in 
posestnik,  naš  ustanovnik  izza  leta  1864,  je  kakor  njegov  oče  z 
vso  dušo  ljubil  svoj  narod.  Mnogo  let  je  na  raznih  poljih  ne- 
umorno deloval  ter  izdatno^  podpiral  vse,  kar  je  v  zvezi  z  našo 
kulturo.  Večna  mu  čast!  Se  9  drugih  ustanovnikov  je  umrlo. 
Ti  so  :  Kavčič  Fran,  poštar  in  posestnik  v  St.  Vidu  pri  Vipavi, 

ustanovnik  izza  1.  1864 ; 
Skrbeč  Martin,  duhovnik  v  p.  v  Teharjih,  ustanovnik  izza  1.  1865; 
o.  Matevžič  Eginard,  šolski  svetnik  v  Admontu,  ustanovnik  izza 

1.  1867; 
Hrašovec  Fran,    okrajni   sodnik  v  p.  v  Gradcu,    ustanovnik  izza 

1.  1864; 
Majciger    Ivan,    šolski   svetnik   v  p.  v  Mariboru,    ustanovnik  izza 

1.  1864; 
Rozman  Ivan,  prelat,  mestni  župnik  v  Ljubljani,  ustanovnik  izza 

1.  1864; 
Martinak  Josip,  dež.  sod.  nadsvetnik  v  p.  v  Ljubljani,  ustanovnik 

izza  1.  1869; 
Janežič  Jakob,  tvorničar  v  Grižah,  ustanovnik  izza  1.  1865  in 
Slomšek  Ivan,  župnik  v  p.  v  Kortah,  ustanovnik  izza  1.  1864. 

Umrlo  je  tudi  večje  število  letnikov  in  poverjenikov. 

Vsem  bodi  blag  spomin ! 


Poročilo  o  46.  glavni  skupščini 
„Matice  Slovenske" 

dne  21.  marca  1910  ob  8.  uri  zvečer   v  veliki  dvorani 
ljubljanskega   »Mestnega  doma". 


Navzočih  je  preko  50  društvenikov.  Predseduje  društveni 
predsednik  dr.  Fr.  Ilešič. 

Predsednik  proglasi  sklepčnost,  imenuje  za  overovatelja 
zapisniku  g.  dr.  Vladimira  Ravniharja,  odvetnika,  in  g.  J.  Brceta, 
licejskega  profesorja,  pozdravi  vse  navzoče,  posebno  pa  odpo- 
slanca „Matice  Hrvatske",  in  sicer  njenega  predsednika  dr.  Otona 
Kučero  in  podpredsednika  prof.  Krsta  Pavletiča;  pozdravlja  od- 
poslance „Matice  Hrv."  tem  rajši,  ker  z  njo  deluje  skupno  v 
važnem  delu.  Rad  bi  pozdravil  tudi  mnoge  druge,  ki  jih  ne  vidi 
na  skupščini,  zlasti  zastopnike  različnih  društev;  „Matica"  naj 
bi  bila  vsem  akademsko  središče,  nekaka  demokratična  akade- 
mija. —  Zahvali  mestni  magistrat  za  prepustitev  dvorane  v  svrho 
zborovanja,  vse  odbornike,  ki  so  redno  pohajali  seje,  poverje- 
nike, ki  so  zvesto  opravljali  težki  svoj  posel,  časopisje,  ki  je 
objavljalo  vesti  o  Matičinem  delovanju,  a  poudarja  tudi  nedo- 
statke,  ki  jih  je  opazil  tekom  zadnjih  treh  let,  zlasti  nedostatek 
vestnosti  v  izvrševanju  prevzetega  dela  in  danih  obljub  ter  ne- 
dostatek energične  in  vztrajne  delavnosti.  Predsednik  govori 
nadalje  o  temi :  „Morala  v  slovanskem  življenju",  oziroma  o  od- 
nošajih  Slovencev  do  drugih  slovanskih  narodov.  (Gl.  str.  16  tega 
Letopisa!)  Vseobča  pohvala  pri  skupščinarjih.  —  Dr.  Kučera 
pozdravlja  skupščino  v  imenu  „Matice  Hrvatske"  (odobravanje) 
in  pravi,  da  se  obe  „Matici"  ljubita  in  spoštujeta  kakor  sestri, 
kar  je  potrebno  za  močan  razvoj  Jugoslovanstva.  Ako  bomo 
tako  napredovali  na  temelju  pozitivnega  dela,  je  bodočnost  naša. 
Deset  milijonov  nas  bo  združenih  v  eno  kulturno  falango.  Dvi- 
gamo se  in  zremo,  kako  razpadajo  kulturne  meje,  ki  nas  dele. 
Proslaviti  hočemo  letos  Stanka  Vraza,  ki  je  vse  svoje  življenje 
šel  za  tem,    da  bi  podrl  plotove,    ki  nas  ločijo.    Na   Hrvatskem 


—     14     — 

se  udeleže  Vrazove  slavnosti  vse  šole.  Vrazova  ideja  se  za  nje- 
govih časov  ni  dala  izvršiti,  a  ona  živi  in  napreduje  z  našim 
delom. 

Tajnikov  namestnik  Fr.  Maselj  poroča  o  Matičinem 
delovanju  za  upravno  dobo  od  20.  aprila  1909  do  15.  marca  1910 
(gl.  poročilo  str.  8.  si.). 

Predsednik  pozove  navzoče,  da  se  v  znak  žalovanja  po 
umrlih  zaslužnih  možeh  slovenskih  in  po  umrlih  naših  ustanov- 
nikih  ter  društvenikih  dvignejo  raz  sedeže.  (Skupščinarji  vsta- 
nejo. Tajnikovo  poročilo  se  odobri  brez  prigovora.) 

Blagajnik  poroča  o  sklepnih  računih  za  preteklo  upravno 
dobo.  Blagajnikovo  poročilo  se  vzame  na  znanje. 

Predsednik  pripomni  k  tajnikovemu  in  blagajnikovemu 
poročilu :  „Matica"  deluje  razen  v  dveh  —  knjižnem  in  gospo- 
darskem odseku,  ki  sta  tudi  formalno  strogo  organizirana  —  še 
v  drugih  odsekih,  ki  so  formalno  laksnejši  in  se  kooptirajo  tudi 
izven  odbora,  a  so  tem  važnejši  stvarno;  taki  odseki  so:  zemlje- 
vidni,  krajepisni,  narodopisni,  tehniški,  umetniški  in  znanstveni. 
Zemljevidni  odsek  je  z  zemljevidom  izvršil  svojo  aktuelno  nalogo, 
a  naj  bi  se  združil  s  krajepisnim  odsekom  ter  ostal  trajen.  (Njemu 
bi  pripadala  na  pr.  naloga  Jamskega  društva,  ki  se  sedaj  snuje 
drugje.)  Umetniški  odsek  se  je  posvetoval  1.)  o  umetniški  topo- 
grafiji, ki  jo  je  pa  opustil,  ker  je  »Društvo  za  kršč.  umetnost" 
izjavilo,  da  izvrši  svoj  tozadevni  načrt,  2.)  o  narodni  obrazovalni 
umetnosti,  3.)  o  Umetn.  Kolu.  V  2.  točki  je  „Matica"  dala  po- 
budo ali  inicijativo  slavn.  Ijublj.  „Rudolfinu"  in  marib.  „Zgodov. 
društvu". 

»Zbornik"  noče  prezreti  aktuelnih  dogodkov,  marveč  se 
hoče  z  znanstvenimi  razpravami  ozirati  na  njih.  S  tem  in  s 
prirejanjem  primernih  svečanosti  hoče  »Matica"  ostati  v  nepre- 
trgani zvezi  z  življenjem  naroda. 

»Hrv.  knjižnica"  je  naša  stalna  institucija.  Letos  pojde 
prvič  slov.  knjiga  v  15000  izvodih  po  vsem  jugoslov.  svetu  — 
to  bi  se  pred  60  leti  nikomur  ne  sanjalo.  Sploh  mika  slovenska 
knjiga  na  Hrv.;  nikoli  še  ni  imela  »Mat.  Slov."  bana  in  pred- 
stojnika za  uk  in  bogočastje  med  svojimi  člani;  sedanji  ban 
dr.  Tomašič  pa  je  naš  član,  predstojnik  za  uk  in  bogočastje 
dr.  Amruš  naš  ustanovnik. 

Matica  ni  le  založnica  knjig,  ampak  hoče  biti  centrum  vse- 
stranskega produciranja  in  bogatega  lit.  konzumiranja. 

Štajerska  ima  v  primeri  s  Kranjsko  100  članov  premalo 
(slovenske  inteligence  je  pač  na  Štajerskem  manj).  Primorska 
400  premalo,  Koroška  do  300.  Ima  jih  Kranjska  brez  Ljubljane 
1100,  Štajerska  900,  Primorska  500,  Koroška  125.  —  Pliberk 
šteje  47  članov,  Laški  Trg  8,  Kamnik  27,  Osijek  pa  43,  Va- 
raždin  38,    Požega  20,    Petrinja  20.    (Osijek  v  Slavoniji    ima 


-     15     - 

43  članov,  Kamnik  na  pr.,  ki  je  par  ur  nad  Ljubljano,  pa  le  27!) 
Skrbeti  moramo  Slovenci  za  obrambo  in  žrtvovati  mnog-o  za 
njo,  pa  ne  moremo  skrbeti  za  duševno  hrano.*  Le  V?  slov.  uči- 
teljstva  je  pri   „Matici". 

Deželni  blag-ajnik  Pogačnik  Janko  poroča  kot 
zastopnik  preglednikov  računov,  da  so  se  denarni  zapisniki  in 
računi  pri  reviziji  dne  23.  februarja  1910  našli  v  popolnem  redu. 
Predsednik  zahvali  preglednike  računov  za  njih  trud.  Blagaj- 
niku se  da  absolutorij. 

Dragotin  Hribar  predlaga,  da  se  izvolijo  prejšnji  pre- 
gledniki računov  tudi  za  prihodnjo  upravno  dobo,  in  sicer 
gg.  Ferd.  Bradaška,  mestni  blagajnik  v  p.,  Ivan  Kruleč,  vadniški 
učitelj,  in  Janko  Pogačnik,  deželni  blagajnik.  (Sprejeto.) 

Za  dopolnilne  volitve  v  odbor  imenuje  predsednik 
skrutinatorjema  gospoda  Ribnikarja  Adolfa,  mestnega  tržnega 
nadzornika,  in  Josipa  Meška,  oficijala  mestne  hranilnice,  ter  po- 
zove skupščinarje,  da  oddado  glasovnice  na  mizo. 

Med  volitvijo  se  oglasi  profesor  Milan  Pajk,  češ,  da  ga 
hočejo  nekateri  voliti  v  odbor.  Odločno  protestuje  proti  temu, 
rekoč,  da  pod  nobenim  pogojem   ne  sprejme  izvolitve. 

Sklene  se,  da  se  zaradi  poznega  časa  vrši  skrutinij  slede- 
čega dne,  t.  j.,  dne  22.  marca  1910  ob  eni  uri  popoludne  v  dru- 
štveni pisarni. 

Ker  ni  bilo  prijavljenih  nikakih  posebnih  predlogov,  za- 
ključi predsednik,  zahvaljujoč  za  udeležbo,  ob  poludesetih 
skupščino,  na  kar  se  izmed  skupščinarjev  oglasi  g.  Drag.  Hribar 
ter  zahvali  predsednika    in  odbor  za  neumorno  delovanje. 


Spričo  gmotnih  težav  ne  more  delovati   na  pr.  narodopisni  odsek.   Sploh 
čuti  Matica  pri  vsakem  koraku  nedostajanje  materij,  sredstev. 


Uvodni    govor   predsednika    dr.  Fr.  Ilešiča 
na  glavni  skupščini  dne  21.  marca  1910 

o  temi : 

Morala  v  slovanskem  življenju. 


Ne  mislim  tu  razvijati  nikake  teorije  o  morali,  hočem  mar- 
več na  temelju  vobče  priznanih  moralnih  načel  opozoriti  na  ne- 
katera konkretna  opazovanja  ter  tako,  empirično  postopajoč, 
pospešiti  naše  obče  spoznanje  in  s  tem  naš  napredek. 

Gre  mi  za  jugoslovanski  svet,  in  sicer  ker  govorim  v  Ljub- 
ljani in  v  „Matici  Slovenski",  za  Slovence. 

Pri  tem  pa  takrat  ne  mislim  na  naša  —  bi  rekel  —  in- 
terna slov.  vprašanja,  ne  na  pr.  na  take  probleme,  kakor  je 
„žrtva",  ki  sem  o  njej  govoril  lani,  poudarjajoč,  da  je  moralno 
sojen  tisti,  ki  se  je  po  »starodavnem,  junaškem"  načinu  žrtvoval 
za  dobro  stvar  z  glasnimi  dejanji,  a  pozneje  vse  —  zatajil  ali 
celo  preklical;  ne  mislim  tudi  takrat  na  »hlapčevstvo",  ki  nam 
kaže  dvojno  nemoralo,  nemoralo  tistih,  ki  pritiskajo  na  dušo,  in 
nemoralo  tistih,  ki  se  vdajajo  temu  pritisku. 

Moja  sedanja  tema  torej  niso  taka  interna  vprašanja ;  raz- 
pravljati hočem  marveč  o  morali  ali  nemorali  v  medslovanskem, 
recimo,  eksternem  našem  življenju,  posebe  o  naših  odnošajih  do 
ostalih  Jugoslovanov.  Vprašam  torej :  Ali  se  držimo  v  svojih 
medsebojnih  odnošajih  vobče  priznanih  moralnih  načel?  Ali  smo 
se  jih  držali  zlasti  zadnji  čas,  ko  je  slovanski  svet  doživel  tako 
važne  izpremembe? 

1. 

Slovanstvo  kot  sredstvo  neplemenitih  namenov. 

Iz  enega  tabora  hvalijo  in  slavijo  prijatelja,  ki  se  zanima 
za  bosenske  seljake  in  njih  bodočo  usodo ;  iz  nasprotnega 
tabora  pa  mu  očitajo  izdajo  slovenskih,  kranjskih  interesov,  češ: 
„Dežele  meriš  tuje  vse,  a  v  skrbi  nisi  sam  svoje."  Cez  14  dni 
se  iz  tega  drugega  tabora  pojavi  pristaš  širših  jugoslovanskih 
akcij    ter    razpravlja    o   bosenskih    gospodarskih    razmerah,    toda 


-     17     - 

hipoma  se  začuje  iz  prveg-a  tabora  klic,  češ:  „Evo  vam  izdajice 
slovenskih  interesov!"  Eden  ter  isti  človek  je  v  tem  slučaju  isto 
stvar  smatral  zdaj  za  dobro,  zdaj  za  zlo,  kakor  je  bila  pač  oseba, 
ki  jo  zastopa:  na  somišljeniku  je  dobra,  na  političnem  protiv- 
niku  je  zlo.  Ali :  Sama  na  sebi  dobra  stvar  se  uporablja  tudi 
kot  sredstvo  za  dosego  neplemenitih  namenov,  t.  j.,  za  ponižanje 
ali  oškodovanje  drugega  človeka.  Pri  tej  rabi  trpi  stvarna  vred- 
nost tega  sredstva;  zdi  se  namreč  —  dekla  za  vse  in  navdu- 
šenje za  predmet  —  neiskreno. 

Sličen,  a  v  svojem  pomenu  težji  je  pojav,  če  se  smeši  znanje 
slovanskih  jezikov. 

Priznavam,  da  zasmehovale!  večkrat  nimajo  namere,  sme- 
šiti to  znanje,  namera  jim  je,  osmešiti  in  omalovažiti  človeka, 
ki  je  zmožen  slovanskih  jezikov,  toda  pri  tem  trpi  tudi  stvar, 
ki  je  bila  sredstvo. 

In  vendar  je  ta  stvar  sama  na  sebi  pravi  zaklad;  ko  bi  ga 
imeli  vsi,  bi  prenehalo  mnogo  slovanske  bede  in  odvisnosti  — 
ne  bili  bi  particulae  adnexae,  ampak  „  samostalniki"  — 
zakaj  širna  razprostranjenost  knjižnega  jezika  je  silna  socialna 
sila,  ki  jo  čuti  tuji  agent,  ko  roma  od  Belta  do  Adrije. 

In    teženje    po   tem  zakladu  naj  bo  izpostavljeno  roganju? 

Opaziti  je  nadalje,  da  poedinci  in  stranke  govore  o  slo- 
vanskih ciljih,  a  ne  iščejo  sredstev,  ki  so  neobhodno  potrebna 
v  dosego  onih  svrh.  Mnogokdo  je  politično  govoril  za  Bosno  in 
nje  tesno  pripojitev  k  naši  Avstriji,  a  se  ni  pobrigal  za  to,  da  bi  nje- 
gove sile  pospeševale  kulturna  sredstva,  ki  bi  v  to  svrho  mogla  in 
morala  služiti.  In  vendar  mora  vsakdo  hoteti  kulturna  sredstva, 
kdor  hoče  politične  cilje.  Ako  ni  tega  razmerja,  je  dvomiti  o 
iskrenosti  navduševanja  ali  pa  konstatirati  kratkovidnost;  v  prvem 
slučaju  imamo  opraviti  z  nemoralnostjo,  v  drugem  z  metodično 
napako.  Le  lahkomiselnost  je,  če  kdo  govori  ali  celo  referira  o 
naših  medsebojnih  razmerah,  potem  pa  gre  s  svojim  govorom 
spat  —  za  vedno.* 

V  vseh  teh  slučajih  je  pogrešati  strogo  doslednost  v 
postopanju  ali  celo  skladnost  med  mišljenjem  in  dejanjem, 
ki  je  temelj  velikega  in  lepega  značaja  —  pogrešati  je  iden- 
titeto osebe  z  idejo,  zato  je  stvar  brez  lepote  in  brez  moči. 

2. 
Politični  ali  kulturni  imperializem  (domišljavost). 

„Tirani  smo  proti  bratu,   slabiči  in  kukavice 
proti  nebratu." 

Kar  sem  navajal  dosle,  je  greh  s  formalnega  sta- 
lišča, to  je,  kritizirane  izjave  ali  čini  sami  na  sebi  so  brezpri- 

*  Kaj  nam  je  reči  o  onem,  ki  naglasa  potrebo  enote  jugoslovanskega 
gospodarstva,  a  o  priliki  ostro  napada  trgovce,  ki  so  prišli  iz  druge,  a  jugo- 
slovanske dežele  k  nam  ? 


-     18     - 

korrii,  le  razmerje  je  krivo,  v  katerem  so  do  drugih  izjav 
ali   činov. 

Sedaj  pa  preidem  k  stvarnim  grehom,  t.  j.,  k  izjavam 
ali  činom,   ki  so  pogrešni  sami  na  sebi,  po  svoji  vsebini. 

In  tu  opažam  pred  vsem  preziranje  in  poniževanje 
bratov. 

Štajerski  šolnik  se  prezirno  izraža  o  kranjskem  šolstvu, 
Kranjec  govori  zaničljivo  o  „bogmejih  na  mejah  otomanskih", 
Hrvat  gleda  z  visokega  na  Srba  —  „govedarja"  in  tako  se  lepo 
po  vrsti  preziramo  drug  drugega."^  Tako  je,  kakor  je  rekel  Vodnik : 
„Vsaka  vas  ima  svoj  glas,  a  vsaka  se  iz  druge  norca  dela." 

In  javna  glasila  pomagajo  pri  tem  nebratskem  delu.  Pišejo 
o  zaostalosti,  gorostasni  korupciji  in  moralni  propalosti  v  so- 
sednem narodu,  o  „azijatskih  razmerah  tam  doli"  ter  dajejo  — 
drugim  lekcije. 

Obratno  pa  povzdigujemo  sebe  in  svoje  poštenje,  in  to 
cesto  v  taki  zvezi,  da  je  videti  Slovan,  ki  se  ne  imenuje  Slo- 
venca, a  priori  nepošten.  V  hrvatskem  Voloskem  se  naš  potnik 
razveseli   „poštenega  slovenskega  priimka  Kline". 

Hrvati  pa  vidijo  v  Slovencih  radi  sluge  tujstva,  tuje  štre- 
berstvo.  Do  novejših  dob  so  prezirali  našo  moč.  V  Srbih  so 
zrli  mnogi  Hrvati  dolgo  časa  neslovanski  in  nekulturen  element. 

Drugi  hočemo  gospodariti  nad  drugimi,  ker  smo  politično 
samostalni  ali  ker  imamo  slavno  zgodovino  ali  ker  so  nam  mase 
bolj  organizirane.  Tako  zavzemamo  drug  proti  drugemu  impe- 
rialistično stališče  in  se  delamo  za  gospode  nad  brati,  bo- 
disi radi  svoje  zgodovine  ali  svojega  sedanjega  razvoja. 

Preziramo  se,   ker  smo  majhni,    a  majhni  ostanemo,  dokler 

se  bomo  prezirali. '^'^ 

* 

Pa  kritika  je  potrebna! 

Da,  kritika  je  potrebna  in  uspešna,  če  ne  zabavlja  samo, 
ampak  tudi  pozitivno  svetuje  in  če  jo  sledi  čin. 

*  To  omalovaževanje  gre  seveda  dalje.  Tako  na  pr.  pravi  Poljak  Tad. 
Stan.  Grabovvski  („Szkice  i  rozprawy  z  pi.smiennictv^  stovvianskich",  IV.,  176) 
v  plemenitem  rodoljubju,  da  Poljaki  tako  cesto  z  zaničevanjem  in  omalovaže- 
vanjem govore  o  Jugoslovanih  kot  o  „minderwertigen  Nationen",  češ,  „umemo 
celo  s  cinizmom  in  s  povsem  neplemenito  ironijo  dražiti  njih  najsvetejša  narodna 
čuvstva.  Mi  Poljaki  posebe  smo  v  čutu  „viSje"  kulture  v  tej  umetnosti  mojstri." 
**  Safarik  je  pisal  Gaju  1.  1831.,  ko  mu  je  ta-le  poslal  pri.spevke  o  dote- 
danji hrv.  literaturi : 

„Der  irrationale  Hat5,  der  z.  B.  zvvischen  den  Serben,  Bulgaren,  Kroaten, 
Winden  etc.  stattfindet,  ist  emporend.  Ein  Serbe  z.  B.  verachtet  seinen  Bruder 
den  Bulgaren  dergestalt,  dali  er  ihn  fiJr  noch  vveniger  als  ein  Vieh  ansieht, 
dal)  ihm  ein  Tiirk,  Tatar,  Mongol  etc.  etc.  viel  mehr  gilt  und  viel  lieber  i.st 
als  sein  Bruder  der  Bulgare.  Dasselbe  gilt  von  andern  Slavven.  Aber  eine  so 
brutale  Unvvissenheit  und  so  hartnackige,  verjahrte,  besonders  von  Bonzen 
und  Brahminen  genahrte  Vorurtheile  lassen  sich  nicht  mit  einem  Machtvvorte 
niederschleudem." 


-     19     - 

Kjer  je  greh,  tam  je  treba  poučevanja.  Kdor  je  pravi 
prijatelj,  bo  svojega  prijatelja  opozarjal  na  njegove  napake 
in  na  škodo,  ki  mu  lahko  nastane  iz  njih.  Toda  pouk  sprejme 
človek  rad  le,  ako  ve,  da  prihaja  iz  dobrohotnega  srca,  iz  pri- 
jateljske zabrinjenosti,  t.  j.,  če  zaupa  učitelju;  zaupanje  pa  si 
najprej  pridobiš,  če  dejanski  pomagaš,  če  se  s  čini  izkažeš  do- 
brotnika. 

Najslabše  sredstvo  pa  je  golo  zabavljanje,  najsi  so  tudi 
napake  istinite;  zlasti  ne  izda  nič,  ako  mi  dotičnik  lahko  pove, 
da  nimam  pravice  z  njim  šolmeštrovati  in  da  lahko  —  brez 
mene  živi. 

Zato  je  reči:  Ne  zabavljajmo,  ne  smešimo,  ampak  svetujmo 
in  popravljajmo,   kjer  je  treba ! 

Prilično  idealne  so  v  tem  oziru  razmere  v  Trstu.  Slovenski 
odvetnik  govori  in  brani  Hrvate,  a  Hrvat  Slovence  in  Hrvat 
pravi  pred  Slovenci :  „Mi  Slovenci",  Slovenec  pred  Hrvati :  „Mi 
Hrvati"  ali  samo   „mi"   —  zakaj  vsi  smo  v  stvari  eno. 

Hvalevredno  je,  če  nam  Hrvat  pride  tolmačit  zgodovinsko- 
državnopravna  vprašanja  bosenska,  in  hvalevredno  je,  če  slo- 
venski socialni  buditelj  hodi  predavat  v  Djakovo  in  v  Zagreb. 
Tako  sem  se  tudi  jaz  udeležil  skupščine  „Pučke  Prosvjete"  v 
Krapini,  želeč  razjasniti  hrvatskim  kmetom,  kako  se  je  polagoma 
dvigal  slovenski  kmet.  To  je  delo. 

Marsikdo  bo  rekel,  da  je  tudi  „zabavljanje"  pomoč,  češ, 
mi  nismo  proti  bratskemu  narodu,  ampak  proti  pokvarjenosti 
voditeljev,  vlad  itd.,  treba  jih  je  razkrinkati. 

Da,  ko  bi  bila  naša  publicistika  svetovna  ter  bi  se  nje- 
nega vpliva  bali  prizadeti  krogi !  Ker  pa  z  njenim  vplivom  ni 
tako,  zato  ne  doseže  navedenega  uspeha;  ostane  ji  le  vpliv  na 
naivne  mase,  ki  si  zapomnijo  samo  besede  o  korupciji,  za- 
nemarjenosti itd.  ter  se  okrenejo  stran. 

In  sedaj  nastane  tragično- žalosten  položaj:  Na  eni  strani 
kličemo:  „Združimo  se!"  ali  „Zid  mora  pasti",  na  drugi  strani 
pa  psujemo  javno  ali  privatno  drug  čez  drugega.  To  dvoje  pa 
se  ne  ujema.  Jeli  se  bo  namreč  večina  hotela  združiti  z  ljudmi, 
ki  jih  smatra  za  pokvarjene?  Zato  tako  »zabavljanje"  le  škodi 
težnjam  po  zedinjenju,  a  zla  (pokvarjenosti)  vendar  ne  odpravi 
iz   sveta. 

Hrvatski  časopis  piše  o  kakih  »škandaloznih  dogodkih". 
Slovenski  časopis  ponatisne  to  ter  pristavi :  „Evo,  to  so  azi- 
jatske  razmere!"  Hrvat  je  imel  prav,  Slovenec  ne.  Zakaj  Hrvat 
je  pisal  o  samem  sebi  ostro  izpoved  in  taka  izpoved  je  spo- 
znanje samega  sebe  ter  začetek  napredka ;  od  drugega  pa  ljudje 
žal  ne  sprejemajo  radi  naukov,  osobito  ne,  ako  je  on  sam  z 
^rehi  preobložen.  — 


2* 


-     20     — 

Največ  zabavljajo  čez  drug"e  Slovane  tisti,  ki  ne  poznajo 
drugih  Slovanov ;  taki  govore,  kakor  se  ne  spodobi  modremu 
človeku,  aprioristno,  neutemeljeno,  brez  spoznanja,  češ,  saj 
je  tako  že   „dognano  vse". 

Oblastno  samozavestno  mi  je  nekoč  v  Slavoniji  govoril 
Dunajčan  o  umazanih  Slovanih.  Vprašal  sem  ga :  „Je  li  vidite 
v  tej  slavonski  okolici  umazanega  človeka?"  Izprva  je  osupnil, 
da  ga  morem  sploh  kaj  takega  vprašati ;  nato  se  je  ipak  malo 
ozrl  in  rekel:  „Prav  za  prav  imate  prav;  td  je  čistoča."  Živel 
je  dotle  v  predsodkih,  ki  se  jih  je  navzel  iz  pisarjenja  novinstva, 
ki  pa  je  zopet  sodilo  brez  zadostne  empirije. 

In  neka  Slovenka,  ki  se  redi  z  dosti  enostransko  duševno 
hrano,  se  je  čudila,  da  se  v  slovanskih  krajih  dobi  —  jesti. 
Verjela  je  to  šele,  ko  je  njen  znanec  šel  pokusit. 

O  Jugoslovanih  se  usojajo  pri  nas  govoriti  ljudje,  ki  niso 
bili  niti  v  Zagrebu. 


Moralen  človek  bo  vedno  prej  spoznaval  samega  sebe, 
predno  očita  grehe  drugemu. 

V  tem  oziru  pa  vidimo  v  slovanskem  svetu  čudne  pojave. 
Poljaki  tožijo,  da  jih  zatirajo  Rusi,  a  Rusi  (Malorusi)  tožijo,  da 
jih  zatirajo  Poljaki.  Hrvati  se  bojijo,  da  jih  pogoltnejo  Srbi,  a 
Srbi  so  baje  v  nevarnosti,  da  jih  Hrvati  „pokranjčijo".  Značilno 
je  pri  tem,  da  na  pr.  med  Hrvati  najhuje  naglašajo  ruski  im- 
perijalizem  baš  pristaši  strank,  ki  so  same  polne  imperialističnih 
teženj.  Vse  to  kaže,  da  sodimo  vedno  le  druge,  ne  samih  sebe. 
Vidimo  le  svoje  navidezne  ali  istinite  kreposti  in  pa  tuje 
grehe. 

Dogodki,  ki  so  sami  na  sebi  neznatni,  so  mi  dobro  po- 
nazorilo te  trditve.  Pogostoma  so  se  mi  Slovenci  pritoževali, 
da  z  one  strani  Sotle  ne  dobivajo  odgovorov  na  pisma,  ter  so 
k  temu  dodajali  ostre,  splošne  pripombe.  In  imeli  so  res  v  ne- 
katerih slučajih  vzrok,  se  pritoževati.  Ali  —  evo  čuda  golemoga  : 
Onstran  Sotle  se  pritožujejo,  da  s  slovenske  strani  ni  dobiti 
odgovora  (od  slov.  uredništev,  tiskarn,  društev)  —  in  tudi  te 
pritožbe  so  bile  opravičene.  Je  greh  tu  in  tam  ! 

Slovenci  radi  mislimo,  kako  pijejo  onstran  Sotle,  a  Hrvati 
so  uverjeni,  da  Kranjca  pri  pijači  ni  moči  premagati. 

Druge  sodiš  najbolje,  če  poznaš  samega  sebe,  a  sebe  boš 
spoznal,  če  poznaš  druge.    Oboje  je  potrebno  in  se  popolnjuje. 

Zato  bo  pravično  sodil  le  tisti,  ki  pozna  zares  ves  naš 
svet,  kakor  ga  je  poznal  Stanko  Vraz.  Zato  pa  je  tudi  pra- 
vično sodil  Stanko  Vraz.  L.  1841.  je  hotel  v  gostilni  v  Naklem 
pri    Kranju    čuti    od    nekega   seljaka   narodne  pesmi,    a  kmet  se 


-     21     - 

ni  dal  k  temu  pripraviti,  dokler  ni  dobil  vina.  Vraz  pripominja 
„Bez  vina  ni  reči.  Tako  se  i  ovde  Iliri  slažu." 


In  končno:  Nedostatki  nas  ne  smejo  odvračati 
od  strani,  kjer  jih  opažamo.  Kdor  je  velik  grešnik,  je 
potreben  velike  ljubezni;  vsekakor  pa  je  tisti,  ki  je  večji  siromak, 
vreden  in  potreben  večje  podpore. 

To  je  bratska,  rodovinska,  to  je  kulturna  mo- 
rala. Enaka  je  rodovinski  Ijubavi,  ki  ščiti  male,  ki  posveča 
vso  svojo  pažnjo  —  slabemu,  a  nadobudnemu  otroku. 

Taka  bratska,  rodovinska  morala  ljubi  nemočne,  da  naredi 
iz  njih  močne  ter  s  tem  pomnoži  svojo  in  celote  energijo. 

Giblje  se  v  nasprotno  smer  od  politične  prakse,  ki 
išče  močnih  zaveznikov ;  pripravlja  pa  tej-le  tla  za  bodočnost. 
Nasprotna  je  nasilnemu  imperijalizmu,  ki  prinese  mržnjo  vseh 
proti  vsem. 

Imperialist  hodi  le  tja,  kjer  bi  mogel  sam  pridobiti,  ne  tja, 
kjer  bi  mogel  ali  moral  drugega  razvijati.  Imperialist  zato  neče 
biti  učitelj -vzgojitelj,  ampak  pravi:  „Nič  me  ne  mika  v  te  za- 
puščene kraje,  tam  se  nimam  ničesar  naučiti!"  Kakor  da  bi 
učitelj  rekel:  „ V  šoli  se  ne  morem  ničesar  naučiti,  zato  ne  pojdem 
noter."  Pravi  učitelj  pa  ima  blaginjo  učencev  pred  očmi,  na- 
predek naroda  in  človeške  družbe;  zato  gre  med  njo,  ne  toliko, 
da  bi  se  učil,  ampak  da  bi  učil. 

Kdor  bi  se  držal  onega  nedemokratskega  stališča,  se  družil 
le  z  mogočniki  ter  bežal  od  greha  in  siromaštva,  bi  dosledno 
moral  bežati  od  slovenskega  naroda  sploh,  ki  se  v  moči  ne 
more  meriti  s  sosedi,  ter  bi  se  moral  pridružiti  sijaju  in  blesku 
tujih  sil  .  .  .  In  tako  so  nam  res  uhajali  možje,  ki  so  cenili  inte- 
ligenco, a  niso  poznali  morale  »ljubezni  do  slabotnika",  v  tuje 
tabore  (Dežman,  Klun,  ki  sta  tako  ropotala  proti  jugoslovan- 
skemu, hrvatskemu  barbarstvu). 

Tak  je  konec  kulturno-imperialistične  nadutosti  med  Slovenci. 

3. 
Konkurenca. 

Znana  je  poslovica,  da  če  so  si  tudi  ljudje  bratje,  pa  si 
kese  (mošnje)  niso  sestre. 

Kljub  vsemu  sorodstvu  lahko  pride  do  nasprotij,  kjer  se 
križajo  življenski  interesi. 

V  takih  slučajih  so  Štajerci  „tujci"  v  Ljubljani,  zdravnik 
in  lekarnar  -  Hrvat  sta  istotam  „tujca"  za  list,  ki  sicer  slavi  slov.- 
hrvatsko  politično  zvezo  za  važen  cilj.  Videli  smo  umetniške 
razstave  „tujcev",  n.  pr.  Dalmatincev  v  Ljubljani,  kakor  so  hrvatski 


-     22     — 

glagoljaši  XVI.  veka  na  Kranjskem  nekaterim  današnjim  pisateljem 

—  *  »tujci". 

Nikjer  morda  ni  tekma  tako  ostra  in  občutna  kakor  na 
pozornici;  ni  čuda,  če  se  tam  imenujejo  Cehi  celo  „importiranci". 

Priznati  je:  Vsak  oče  ima  pravico,  da,  celo  dolžnost,  skrbeti 
najprej  za  svojo  deco,  za  svoje  ljudi,  ki  žive  z  njim  v  enem  go- 
spodarstvu. Vsaka  druga  skupina  ali  enota  ima  isto  pravico  in 
dolžnost.  Priznati  pa  je  tudi  to :  Pri  vsej  konkurenci  morajo 
izostati  osti,  ki  ničesar  ne  popravijo,  a  v  srcu  žalijo  brata  ter 
širijo  brezdna  med  nami. 

Nekako  čudno  »konkurenco"  je  opaziti  cesto  tudi  na  polju 
duševnega  dela,  konkurenco,  ki  dela  ne  pospešuje,  ampak  ga 
zadržuje.  Nekako  negativna  je.  Vodi  jo  načelo :  Kolikor  ti  meni, 
toliko  jaz  tebi,  t.  j.,  kolikor  se  boš  ti,  Hrvat  ali  Srb,  v  svoji 
literaturi  ali  na  pozornici  oziral  na  mene,  toliko  se  bom  jaz 
na   tebe. 

Po  tem  načelu  more  nastati  ta-le  efekt:  „Oni  meni  nič, 
zato  jaz  njim  nič.  Oni  se  ne  brigajo  za  nas,  zato  se  jaz  ne 
bom  brigal  za  njih."  To  je :  na  vsaki  strani  je  nič  in  na  obeh 
straneh  vkup  je  nič,  torej  v  celem  nič.  To  je  baje  realizem ! 

To  politično  stališče  golega  izmenjavanja  sil,  kjer  stoji 
kvantum  proti  kvantumu,  je  nemogoče  na  kulturnem  polju,  kjer 
gre  za  po  m  nože  vanje  (in  ne  le  za  izrabljanje)  sil.  Na  tem 
polju  bo  zmagal  tisti,    ki  bo  imel  več  vsebine   drugega,    ki  bo 

—  da  govorim  konkretneje  —  vsebino  vsega  jugoslovanstva 
najl^olje  družil  v  sebi.  Na  žalost  pa  smo  dosle  hoteli  tekmovati 
v  tem,  kdo  ga  bo  imel  —  manj,  in  zato  smo  bili  prazni,  sami 
oškodovani. 

Pri  vsaki  taki  tekmi  mora  enkrat  eden  stopiti  dalje,  dati 
takorekoč  več;  potem  lahko  reče  drugim:  „Vidite,  toliko  sem 
dal  jaz!"  In  drugi  se  bodo  čutili  moralno  vezane,  dati  tudi  več. 
In  tako  raste  vrednost  vedno  više. 

Če  je  svoj  čas  v  „Matici  Slov."  obveljal  predlog,  da  hoče 
„Matica  Slov."  izdati  po  eno  hrvatsko  knjigo,  a  ko  izda  „Matica 
Hrv."  po  eno  slovensko  knjigo,  je  bila  pogojnost  sklepa  z  mo- 
ralno-kulturnega  stališča  vsaj  čudna;  zdi  se  to,  kakor  da  bi 
kdo  rekel:  »Prisegam,  da  ne  bom  grešil,  ako  ne  boš  grešil 
ti."  Za  človeka  mora  biti  merodajen  značaj  greha  samega  na 
sebi,  ne  glede  na  to,  jeli  še  kdo  greši  ali  ne.  Zakaj  človeška 
popolnost  ali  pokvarjenost  ni  odvisna  od  tega,  je  li  še  kdo 
drug  popoln  ali  pokvarjen.  Vsak  živi  od  svojih  kreposti  in 
umira  od  svojih  grehov. 

Končno  je  reči,  da  tiči  za  takimi  negativnimi  konkurencami 
zavist,  ljubosumnost,  jal,  ki  jih  je  človeku  podaril  vrag,  zato  da 
bi  se  človek  pogubil  —  to  je  morebiti  snov  za  poezijo,  a  ne 
za  življenje. 


-     23     - 

4. 
Zakaj  sem  se  lotil  „morale  v  slovanskem  življenju"? 

Slovanski  pisatelji  -  misleci  so  z  veliko  Ijubavjo  obdelovali 
baš  moralna  vprašanja,  tako  da  so  kulturni  zgodovinarji  slo- 
vansko kulturo  nazvali  naravnost  —  moralno  kulturo  (v  nasprotju 
s  tehniško  anglosaško,  estetsko  romansko  in  intelektualno  ger- 
mansko). 

Kljub  temu  pa  je  baš  v  medsebojnih  političnih  odnošajih 
poedinih  slovanskih  narodov  opažati  silno  mnogo  nemorale. 
Mož  ubije  moža,  zato  ker  ta-le  svojega  otroka  ni  poslal  v  češko, 
ampak  ga  je  poslal  v  poljsko  šolo.  Rusin  strelja  na  poljskega 
cesarskega  namestnika  in  Hrvat  poje,  ko  vidi  puško  nabito 
proti  Srbom,  a  Srb -pop  se  roti,  da  ne  bo  pokopal  pravoslav- 
nega, če  bi  krenil  v  politiki  na  hrvatsko  stran.  Taka  dela 
pospešuje  vsakdo,  kdor  goji  med  nami  kakršenkoli 
separatizem  ali  gre  za  imperialističnimi  tendencami. 

Cesto  poudarjamo  Slovenci,  da  mi  nimamo  borbe  z  nobe- 
nimi Slovani,  da  smo  dragi  na  vse  strani   in  ljubimo  na  vse  strani. 

Kolikor  je  istina,  da  se  ne  prepiramo  z  nikomer,  je  to 
naravna  posledica  razmer:  Nismo  imeli  prilike,  priti  v  večji 
konflikt  s  kakim  drugim  slovanskim  narodom,  zato  ne,  ker 
nimamo  zgodovinskih  tradicij  in  svojih  državnopravnih  aspiracij, 
ki  bi  se  kosale  z  aspiracijami  hrvatskimi. 

V  naših  dušah  pa  ni  čisto.  Ali  ni  to  opasno,  če  Slo- 
venec v  Voloski  zatrjuje,  da  je  —  v  tujini,  če  mož,  živeč  na 
Krku,  toži,  da  mora  delati  med  tujci?  „Mi"  in  „oni"  stoji 
grozilno  v  ospredju.  Brezdvomno  imamo  tudi  mi  svoje,  ki  bi  v 
izpremenjenih  razmerah  mogli  povzročiti  spor,  kakoršen  je  bil 
do  najnovejših  dob  spor  hrvatsko- srbski. 

Do  tega  pa  —  nadejam  se  —  ne  pride ;  preveč  je  povsod 
po  slovanskem  svetu  sedaj  zavladalo  načelo,  da  se  naš  svet  da 
urediti  le  na  podlagi  etičnih  načel. 

Tudi  slovensko -hrvatsko  edinstvo  mora  stati  na  strogo 
etičnem  stališču  :  Rešimo  duše !  To  je  prvi  zakon. 


z   »Matico  Slovensko"   zamenjujejo  knjige 


1.  „Matica  Srpska"    v  Novem   Sadu. 

2.  „Matica  g-ališkoruska"   v  Levovu. 

3.  „Imperat.    akademija    nauk" 
v  St.-Peterburgu. 

4.  „Umelecka  Beseda"   v  Pragi. 

5.  „Družba  sv.  Mohorja"   v  Celovcu. 

6.  ;, Društvo  sv.  Jeronima"  v  Zagrebu. 

7.  „Matica  Moravska"  v  Brnu. 

8.  Prvo  društvo  Gabelsbergovih  ste- 
nografov  v  Pragi. 

9.  ..Jugoslovanska  akademija  znanosti 
i   umjetnosti"   v  Zagrebu. 

10.  ..Hrvatsko-pedag.   književni   zbor" 
v  Zagrebu. 

11.  Bolgarsko     književno     društvo 
v  Sredcu   (Sofija). 

12.  ..Matica  Srbska"  v  Budišinu. 

13.  Imperat.  univerzitet  v  Kijevu. 

14.  Jednota     čeških     matematikov 
v   Pragi. 

15.  Kr.  češka  společnost  nauk  v  Pragi. 

16.  Spolek    arhitektov    in    inženerjev 
v  Pragi. 

17.  Jednota  čeških   filologov    v  Pragi. 

18.  Kr.  češki  muzej   v  Pragi. 

19.  Matica  Hrvatska  v  Zagrebu. 

20.  Statistična  komisija  v  Pragi. 

21.  Muzejsko  društvo  v  Ljubljani. 

22.  ..Dom  in   Svet"   v  Ljubljani. 

23.  Srbska  kr.  akademija  v  Belgradu. 

24.  Češka  kr.  akademija  v  Pragi. 

25.  Rusko    geografsko     občestvo 
v  St.-Peterburgu. 

26.  Uredništvo    histor.    kvartalnika 
v  Levovu. 

27.  Imper.  univerzitet  v  Jurjev-Derptu. 

28.  Hrvatsko    arheološko     društvo 
v   Zagrebu. 

29.  Narodopisni  muzej   češkoslovanski 
v  Pragi. 

30.  .,Towarzystvo    ludoznawcze" 
v  Levovu. 


31. 
32. 

33. 

34. 
35. 
36. 
37. 

38. 
39. 
40. 

41. 
42. 
43. 

44. 

45. 
46. 
47. 
48. 
49. 
50. 
51. 

52. 
53. 
54. 

55. 

56. 
57. 

58. 


59. 


Uredn.  ..Stenografa"  v  Zagrebu. 
Srbska    književna    zadruga  v  Bel- 
gradu. 

Literarno    društvo    ..Sevčenko" 
v  Levovu. 

..Prosvjeta"   v  Zagrebu. 
Imper.  univerzitet  v  Kazanji. 
Histor.  filološki  inštitut  v  Nježinju. 
..Zemska    knihovna  moravska" 
v  Brnu. 

„Slov.  Šolska  Matica"  v  Ljubljani. 
Slov.  Trgovski  Vestnik  v  Ljubljani. 
..Srpski  književni  Glasnik"  v  Bel- 
gradu. 

..Slovanskv   Pfehled"  v  Pragi. 
..Pedagogicke  Rozhledy"   v  Pragi. 
..Zgodovinsko     društvo"     v    Mari- 
boru. 

..Slavjanskija  Izvestija"  v  St.-Peter- 
burgu. 

..Narodni  List"   v  Celju. 
..Hrvatski  Djak"   v   Zagrebu. 
..Savremenik"   v  Zagrebu. 
., Srpska  Skola"   v  Sarajevu. 
..Matica   Srpska"  v  Dubrovniku. 
..Naši   Zapiski"   v  Ljubljani. 
Prudy-Revue    mladeho    Slovenska 
v  Budimpešti. 

..Slovenski   Branik"   v  Ljubljani. 
..Narodni  Gospodar"   v  Celju. 
..Humoristična     knjižnica"     v     Za- 
grebu. 

..Ceško-slovanske    letopisy    mu- 
zejni"  v  Caslavi. 
..Gasilec"  v  Ljubljani. 
..Knihovna  pedagogickvch  klasiku" 
v  _^Pragi. 

..Časopis  Musealnej  slovenskej  spo- 
lečnosti"  v  Turčijanskem  Sv.  Mar- 
tinu. 

Enciklopedicka  knihovna  ..Dedictvi 
Komenskeho"   v  Prao-i. 


Poverjeništva  in  poverjeniki. 


Admont:  O.  Ivan  Pavec,  redovnik. 

Ajdovščina:  Artur  Lokar,  c.  kr.  notar. 

Sv.  Anton  v  Slov.  goricah:  Josip  Klemenčič,  učitelj. 

Banjaluka  v  Bosni:  Stjepan  Kranjčevič,  učitelj. 

Sv.  Barbara  v  Halozah:  Jan.  Vogrin,  župnik. 

Sv.  Barbara  pri  Mariboru:  Fran  Kranjc,  nadučitelj. 

Batuje-  Crniče:  Ignacij  Leban,  župnik. 

Beljak-  Zilja:  Juri  Trunk,  župnik. 

Belovar:  Začasno  izpraznjeno. 

Bohinjska  Bistrica :  Ivan  ^Piber,  župnik. 

Borovlje- Kaplja:  Josip  Čemer,  stud.  jur. 

Borovnica :  Janko  Zirovnik,  nadučitelj. 

Bošnjaci :  Ljudevit  Poljak,  kr.  beležnik  in  odvetnik. 

Bovec:  Kristjan  Bratina,  nadučitelj. 

Braslovče-  Letuš:  Karel  Marschitz,  nadučitelj. 

Brdo:  Janko  Rahne,  c.  kr.  notar. ^ 

Brezovica- Rodik- Kozina:  Fran  Sturm,  mesar. 

Brežice:  Ignacij ^Supan,  učitelj. 

Buzet:    Vinko  Sepič,  nadučitelj. 

Celje:  Fran  Ogradi,  opat. 

Celovec,  mesto  :  Josip  Apih,  c.  kr.  profesor. 

»  semenišče:  Vinko  Razgoršek,  bogoslovec. 

Cerklje:  Andrej  Kmet,  nadučitelj. 
Cerkno :  Josip  Vodopivec,  kaplan, 
Chicago :  Ivan  Grilec,   delavec. 
Cirknica:  Fran  Kunstelj,  dekan. 

Cirkvenica  v  Hrv.  Primorju:  Fran  Galid  ml.,  učitelj. 
Cepovan:  Anton  Mlekuž,  nadučitelj. 
Črni  Vrh  nad  Idrijo :  Anton  Kastelic,  kaplan. 
Črnomelj:  dr.  Josip  Malerič,  zdravnik. 
Črnuče:  Ivan  Cerar,  učitelj -voditelj. 
Devin:  Rudolf  Gašperin,  učitelj. 
Divača :  Začasno  izpraznjeno. 
Djakovo:  dr.  Svetozar  Ritig,  profesor. 
Dobrepolje:  Andrej  Orehek,  kaplan. 


-     26     - 

Dobrla  Vas-Žitara  Vas:  J.  Petek,  kand.  med. 

Dolina :  Začasno  izpraznjeno. 

Dornberg:  Lovro  Juvančič,  župnik, 

Dunaj:  akad.  društvo   „Slovenija". 

Dutovlje:  Fr.  Vendramin,  nadučitelj. 

Glince-Vič:  Gašpar  Peklej,  stud.  iur. 

Globasnica :  Fran  Čebul,  obč.  tajnik. 

Gorica :  dr.  Fran  Kos,  c.  kr.  profesor. 

Gorje:  Josip  Zirovnik,  nadučitelj. 

Gornji  Grad:^  Fran  Kocbek,  nadučitelj. 

Grabštanj :    Štefan  Bayer,  župnik. 

Grad  (Bled):  Fran  Rus,  nadučitelj. 

Gradec:  Pavel  Glaser,  poštni  rač.  asistent. 

Grosuplje:  Fran  Kos,  učitelj. 

Hotedršica:  Josip  Brus,  trgovec. 

Hrastnik:  Fran  Lebar,  učitelj. 

Idrija :  Eng-elbert  Gangl,  dež.  poslanec. 

ig:  Fran  Trošt,  nadučitelj. 

Št.  Ilj  pod  Turjakom :  Miroslav  Ratej,  kaplan. 

Jarenina-  Št.  Ilj  v  Slov.  goricah:  Mihael  Golob,  kaplan. 

Šent  Janž  na  Dravskem  polju:  Alojz  Kramaršič,  kaplan. 

Št.  Jernej:  Karel  ^Trost,  nadučitelj. 

Jesenice:  Jakob  Spičar,  pos.  uradnik. 

Št.  Juri  ob  južni  železnici:  Tilka  Lecker,  učiteljica. 

Sv.  Juri  na  Ščavnici:  dr.  Leon  Kreft,  zdravnik. 

Kamnik:  Anton  Slatnar,  tiskarnar. 

Kanal:  Alojzij  Verč,  nadučitelj. 

Kapela :  Kvirin  Pertl,  nadučitelj. 

Karlovec:  Josip  Absac,  mestni  uradnik. 

Kastav:  Okr.  učiteljska  knjižnica. 

Kobarid:  Bogataj  Fran,  nadučitelj. 

Kočevje:  Ivan  Polovic,  c.  kr.  profesor. 

Komen:  Anton  Leban,  nadučitelj. 

Komenda :  Andrej  Mejač,  pos.  in  trgovec. 

Konjice:  Fran  Hrastelj,  dekan. 

Koper:  Fran  Orel,  učitelj. 

Kostanjevica :  Damjan  Pavlic,  župnik. 

Kozje- Pilštanj:  Otmar  Golob,  not.  kandidat. 

Kranj:  Dragotin  Savnik,  lekarnar. 

Kranjska  Gora :  dr.  Josip  Tičar,  zdravnik. 

Krapina :  dr.  M.  Crkvenac,  kot.  lečnik. 

Sv.  Križ  pri  Ljutomeru:  Anton  Herzog,  nadučitelj. 

Krk:  Vinko  Ferluga,  c.  kr,  potov,  učitelj. 

Krško :  Maks  Hočevar,  strok,  učitelj. 

Kutjevo :  Fran  Habek. 

Laški  trg :  dr.  Josip  Kolšek,  odvetnik. 

Št.  Lenart- Sv.  Benedikt:  Jakob  Kopic,  nadučitelj. 


I 


-     27     - 

Litija :  Luka  Svetec,  c.  kr.  notar. 

Ljubljana :  Milan  Pug^elj,  pisatelj. 

Ljubno-  Luče:  Josip  Dekorti,  župnik. 

Ljutomer-.  Janko  Karba,  učitelj. 

Logatec:  Stanislav  Legat,  šolski  vodja. 

Logaves -  Rožek:  Štefan  Singer,  župnik. 

Št.  Lovrenc  na  Dravs/<em  polju:  Josip  Ozmec,  župnik. 

Št  Lovrenc  nad  Mariborom:  Minka  Pernat,  velepos.  hči. 

Št.  Lovrenc  v  Slov.  Goricah:  Josip  Sinko,  župnik. 

Lož:  Gregor  Lah,  c.  kr.  poštar  in  posestnik. 

Lučanc:  Alojz  Majcen,   nadučitelj. 

Maribor,  mesto:  dr.  Leopold  Poljanec    in  dr.  Ivan  Arnejc,  c.  kr. 

profesorja. 
Maribor,  semenišče :  Anton  Veranič,  bogoslovec. 
Marnberg:  Andrej  Bračič,  župnik.^ 
Matenja    Vas- Prcstranek:  Milan  Znideršič,  trgovec. 
Medana-  Ločnik:  Ivan  Kurinčič,  kurat. 
Medvode- Preska- Sora:  Fran  S.  Finžgar,  župnik. 
Mengiš:  Lovro  Letnar,  nadučitelj. 
Metlika :  Fran  Guštin,  poštar. 
Miren:  Alojz  Urbančič,  nadučitelj. 
Mokronog:  Edvard  Vencajz,  c.  kr.  davčni  kontrolor. 
Moravče:  Ivan  Bizjan,  dekan. 
Mozirje:  Fran  Praprotnik,  nadučitelj. 
Nabrežina :  Avgust  Tance,  učitelj. 
A^ov'<3  Cerkev:  dr.  Lavoslav  Gregorec,  kanonik. 
Novo  Mesto:  Rudolf  Zdolšek,  pristav  dež.  kmet.  šole. 
Opčine:  Štefan  Ferluga,  učitelj -voditelj. 
Ormož:  dr.  Ivan  Geršak,  c.  kr.  notar. 
Osijek:  Josip  Kamnikar,  zborovodja. 
Ototac:  Juraj  Dragičevič,  veroučitelj. 
Št  Pavel  v  Sav.  Dolini:  Josip  Vidic,  nadučitelj  v  p. 
Pazin :  Rudolf  Pregelj,  gimn.  profesor. 
Št.  Peter  pri  Postojni:  Ferdo  Špilar,  trgovec. 
Sv.  Peter  pod  Sv.  Gorami:  Dr.  Ferdo  Kunej,  zdravnik, 
Petrinja :  Praputnik  Ivan,  gimn.  profesor. 
Pliberk:  Anton  Svetina,  c.  kr.  notar. 
Podčetrtek:  Fran  Lovrec,  nadučitelj. 
Podgrad  v  Istri:  Dragotin  Gobec,  pos.  tajnik. 
Podnart- Kropa:  Josip  Pleničar,  nadučitelj. 
Podšentjuri:  Lambert  Mally. 
Polhov  Gradec:  Janko  Cepon,  nadučitelj. 
Poljčane:  Alojz  Cilenšek,  župnik. 
Poljane :  Jernej   Ramovš,  župnik. 
D.  M.  v  Polju:  Ivan  Miiller,  župnik. 
Postojna :  Josip  Brinar,  ravnatelj   mešč.  šole. 
Požega :  Robert  Koprinski  in  Maks  Kuntarevič,  gimn.  profesorja. 


-     28     - 

Praga  /.:  Klub  slov.  tehnikov. 

Praga  II.:  Akad.  društvo  „Adrija". 

Predloka:  Josip  Sancin,  župnik. 

Prevalje:  Josip  Riffel,  lesni  trgovec. 

Prosek:  Henrik  Leban,  c.  kr.  učitelj. 

Prvačina :  Josip  Orel,  nadučitelj. 

Ptuj:  dr.  Josip  Komljanec,  dež.  gimn.  profesor. 

Ptujska  Gora-  Majšperk:  Ivan  Klemenčič,  učitelj. 

Pulj:  Čitalnica  „Nar.  doma". 

D.  M.  v  Puščavi-  Kumen:  Josip  Korman,  posestnik. 

Radeče  pri  Zidanem  Mostu:  Fran  Hiersche,  župnik. 

Radgona:  Henrik  Robinšak,  odv.  uradnik. 

Radovljica :  dr.  Janko  Vilfan,  odvetnik. 

Rečica :  Zdravko  Deleja,  obč.  tajnik. 

Ribnica  na  Dol. :  Štefan  Tomšič,  nadučitelj. 

Ribnica  na  Pohorju:  Bralno  društvo. 

Rihenberg:  Ambrož  Poniž,  nadučitelj. 

Rogatec:  Josip  Berlisg,  trgovec. 

Št  Rupert  na  Dol. :  Mat.  Brezovar,  učitelj. 

Ruše:  Josip  Lasbacher,  nadučitelj. 

Samobor:  dr.  Kernic  Božidar,  kotarski  lečnik. 

Sarajevo:  dr.Ferdo  Preindl,  fin.  konc.  pristav. 

Selca:  Fran  Sliber,  trgovec. 

Senj:  Nikola  Matašič,  klerik. 

Senožeče:  Anton  Novak,  c.  kr.  sodni  oficijal. 

Sevnica:  Ivo  Piši,  učitelj. 

Sežana :  Matko  Kante,  okr.  šolski  nadzornik. 

Slivnica:  Maks  Smole,  učitelj. 

Slov.  Gradec:  Fran  Vrečko,  nadučitelj. 

Slovenska  Bistrica:  Ljudmila  Schreiner,   učiteljica. 

Smlednik:  Fran  Ciuha,   nadučitelj. 

Sodražica :  Juri  Drobnič,  posestnik. 

Solčava:  Miloš  Smid,  župnik. 

Sostro:  Mihael  Bregant,   nadučitelj. 

Split:  Vinko  Levičnik,  c.  kr.  profesor. 

Središče:  Anton  Kosi,  učitelj  in  pos. 

Stari   Trg  pri  Ložu:  Ivan  Bencina,  trgovec. 

Studeno:  Alojz  Kobal,  trgovec. 

Sempas:  Fran  Križman,   nadučitelj. 

Šiška :  Dragotin  Mohar,  črkostavec  in  pos. 

Skedenj  pri  Trstu:  Marija  Gregorič,  učiteljica. 

Škof/a  Loka :  Niko  Lenček,  c.  kr.  notar. 

Šmarje  na  Goriškem :  Janko  Kavs,  nadučitelj. 

Šmarje  na  Štajerskem :  Ivan  Debelak,  učitelj. 

Šmartno  pri  Litiji:  Matej  Rihar,  dekan. 

Šoštanj:  Alojz  Trobej,  nadučitelj. 


-    29    - 

Tolmin- Sv.  Lucija:  kaplan  Krištof  Tomšič  za  Sv.  Lucijo,  župnik 

Josip  Fabjan  za  Tolmin. 
Sv.  Tomaž  pri  Ormožu:  Fran  Poplatnik,  učitelj. 
Trbovlje:  Ivan  Krammer,  trgovec. 
Trebnje:  Ivan  Nagode,   dekan. 

Sv.  Trojica  v  Halozah :  Rafael  Poterč,  kooperator. 
Sv.   Trojica  v  Slov.  ^i^^oricab :  Josip  E.  Mavric,  nadučitelj. 
Trnovo :  dr,  Jos.  Kržišnik,  dekan. 
Trst:  Justin  Arhar,  učitelj. 
Tržič:  Josip  Potokar,  župnik. 

Tuhelj  v  Hrv.  Zagorju:  dr.  Vekoslav  Homotarič,  župnik. 
Unec- Rakek:    Anton    Kozlevčar,    postajenačelnik    in  Maks   Do- 

micelj,  trgovec. 
Varaždin :  Valentin  Cajnko,  mestni  katehet. 
Velika  Dolina:  Valentin  Ivanuš,  nadučitelj. 
Velike  Lašče :  Ivan  Pucelj,  posestnik  in  mesar. 
Velikovec:  Fran  Treiber,  župnik. 
Št.  Vid  pri  Ljubljani :   Luka  Arh,  gimn.  profesor. 
Št.  Vid  nad  Vipavo :  Janko  Rudolf,  nadučitelj. 
Videm-  Rajhcnburg:  Melhijor  Rismal,  učitelj. 
Vinkovci:   Vinko  Cajnkovac,  kaplan. 
Vipava:  Rado  Grum,  učitelj. 

Virje  v  Slavoniji :   Peroslav  Ljubic,  urednik  in  pisatelj. 
Višnja  gora:  Karel  Pleiv^^eis,  c.  kr.  notar. 
Vodice:  Julij  Slapšak,  nadučitelj. 
Volosko :  Fran  Sever,  c.  kr.  sodni  kancelist. 
Vransko:  Rudolf  Vrabl,  učitelj. 
Vrhnika :  Gabriel  Jelovšek,  trgovec. 
Vuhred:  Ivan  Robič,  učitelj. 
Vukovar:   Fran  Pirkmaier,  šum.  pristav. 
Zader:  Jakob  Vrečko,  c.  kr.  poštni  komisar. 
Zagorje  ob  Savi:  Janko  Levstik,  šolski  vodja. 
Zagreb:  dr.  Albert  Bazala,  kr.  profesor. 
Zatičina:  Fran  Kovač,  nadučitelj. 
Zabnice :  Začasno  izpraznjeno. 
Žalec:  Anton  Petriček,  nadučitelj. 
Železniki:  Anton  Hafner,  posestnik  in  fuž.  voditelj. 
Žiri:  Pavel  Sile,  nadučitelj. 
Žužemperg:  Mihael  Tavčar,  dekan. 
Žvabek-Vogrče:  Dragotin  Dobršek,  učitelj. 


Imenik 

društvenikov  »Slovenske  Matice"  za  leto  1910.*) 

(P.  n.  gg.  društveniki,  ki  so  poslali   članarino,   ko  se  je  imenik  že  tiskal,   so  na- 
tisnjeni v   „ Dodatku".) 


A.  Častni  društveniki : 

Dr.  Jagič  Ignacij  Vikentijevič,  c.  kr.  vseučiliški  prof.  i.  t.  d. 
na  Dunaju  (1886).  Baron  Winkler  Andrej,  c.  kr.  dež.  predsednik 
v  p.  v  Gorici  (1892).  Babic  -  Gjalski  Ljubomir,  pisatelj  in  vla- 
stelin  v  Gredicah  pri  Zagrebu  (1905).  Stritar  Josip,  c.  kr.  gimn. 
profesor  v  p.  in  posestnik  na  Dunaju  (Aspang)  (1906).  Svetec 
Luka,  c.  kr.  notar,  posestnik  i.  t.  d.  v  Litiji  (1907)**). 

B.   Ustanovniki  in  letniki:***) 

Admont.  O.  Jereb  Robert,  o.  dr.  Miklavec  Rajmund, 
o.  Pavec  Ivan.  Skupaj  3. 

Ajdovščina.  Čitalnica  narodna,  Brajnik  Zmagoslava,  Bu- 
dikna  Josip  v  Sturji,  Cigoj  Vika,  Dovgan  Ivan,  Godina  Zenka, 
Gorjup  Alojzij  v  Gabrjah  pri  Ajdovščini,  Jamšek  Marija,  Kavs 
Josip,  Klemenčič  Milan,  Kovač  Ignacij,  Lavričeva  knjižnica,  Lokar 
Artur,  Malik  Mihael,  Mrevlje  Kristina,  Plesničar  Pavel  v  Rihen- 
bergu,  Bayer  Marica  v  Sturju,^  Repič  Avgusta,  Sterle  Slavoj, 
Stekar  Julija,  Stibilj  Josip  v  Sturju,  Vidmar  Fran,  Vodopivec 
Anton.  Skupaj  22  -j-  1  =  23. 

Ala.  Pirjevec  Janko,  Rusjan  Fran.  Skupaj  2. 

Anaconda.  Pirnat  Ivan.  Skupaj  1. 

*)  Kdor  ni  naznanil  odboru  eventualne  izpremene  svojega  bivališča  in 
vsled  tega  ne  najde  svojega  imena  natisnjenega  v  kraju,  kjer  biva  zdaj,  naj 
si  išče  knjige  pri  onem  poverjeniku,  kateremu  je  plačal  udnino.  —  Za  take 
izpremene  ne  more  biti  odgovorno  upravništvo,  prosi  pa  one  gospode  pover- 
jenike, iz  kojih  poverjeništev  so  se  tekom  leta  preselili  društveniki  v  kako 
drugo  poverjeništvo,  da  mu  izvolijo  takoj  prijaviti  nove  naslove. 
**)  Letnica  naznačuje  čas  izvolitve  za  častnega  društvenika. 
***)   Ustanovniki  so  tiskani  z  ležečimi  in  letniki  z  navadnimi  črkami. 


-    31     - 

Sv.  Anton  v  Slovenskih  goricah.  Bralno  društvo,  Kle- 
menčič  Josip  pri  sv.  Trojici  v  Slovenskih  goricah,  Kovačič  Jakob 
pri  Sv.  Trojici  v  Slovenskih  goricah,  Kren  Fran,  Tušak  Josip, 
Vraz  Anton.  Skupaj  6. 

Anekland  (Nova  Zelandija).  Fran  Miklavčič.       Skupaj  1. 

Banjaluka.  Fran  Verhunc,  Velkovrh  Josip.  Skupaj  2. 

Batuje  -  Crniče.  Grča  Blaž  v  Sempasu,  Franke  Fran  v 
Oseku,  Leban  Ignacij,  Vodopivec  Vinko  v  Kronbegu. 

Skupaj    3  -p  1  =  4. 

Beljak  -  Zilja.  Hribar  Josip,  Jerman  Juri  v  Stebnju,  Katnik 
Fran  na  Brnci  pri  Beljaku,  Knaflič  Jakob  v  Ločah,  Knjižnica 
C.  kr.  velike  gimnazije,  Lampreht  Fran,  Meško  Fran  Ksaverij  pri 
Devici  Mariji  na  Zilji,  Andrej  Sadjak,  Suhadolnik  Ivan,  Trunk 
Juri  na  Peravi,  Jerica  Zvvitter  v  Zahomcu,  Stroj  Valentin. 

Skupaj    12. 

Bohinjska  Bistrica.  Berlic  Ivan  v  Srednji  Vasi,  Bevec  Matej, 
Humek  Martin,  Javornik  Tomaž,  Markeš  Ivan,  Mencinger  Franja, 
Piber  Ivan,  Rihteršič  Ivan  v  Srednji  Vasi,  Stržaj  Fran  v  Kropiv- 
niku,  Zemljan  Franja.  Skupaj  10. 

Borovlje  -  Kaplja.  Čitalnica  v  Glinjah,  Fugger  Josip  v 
Št.  Janžu,  Knjižnica  župnijska  v  Kaplji,  Mihi  Fran  v  Žihpoljah,  Mortl 
Valentin  v  Borovljah,  Nagi  Ivan  v  Lipi,  Ogriz  Ivan  v  Kaplji,  Olip 
Tomaž  v  Selah,  Rotter  Rupert  v  Kotmari  Vasi,  Rudi  Josip  v 
Svečah,  Smažih  Henrik  v  Gospesveti,  Šuštar  Ivan  v  Svečah, 
Teul  Anton  v  Bilčovsu,  Wieser  Josip  v  Košentavru,  Zihar  Ivan 
v  Kotmari  Vasi.  Skupaj  15. 

Borovnica.  Borštnik  Fran,  Drašler  Anton,  Drašler  Ivan  na 
Dolu  pri  Borovnici,  Grzin  Matija  v  Preserju,  Izobraževalno  društvo, 
Kobi  Anton  na  Bregu,  Korbar  Avgust  v  Preserju,  Kranjc  Ivan, 
Lebez  Anton,^  Majaron  Ivan,  Majaron  Ivan  v  Brezovici,  Suha- 
dolnik Fran,  Svigelj  Fran  na  Bregu,  Svigelj  Ivan,  Zirovnik  Janko, 
Žitnik  Ivan  na  Dolu.  Skupaj  16. 

Bovec.  Bratina  Kristijan,  Cernigoj  Alojz  na  Plužnah,  Či- 
talnica narodna,  Dominko  Albert  v  Cez-Soči,  Jonko  Leopold, 
Klobučar  Andrej,  Kunšič  Ivan  na  Srpenici,  Logar  Miroslav  v 
Soči,  Mahnič  Mihael  v  Srpenici,  Mavric  Fran,  Mozetič  Mirko, 
Ostan  Izidor,  Pretnar  Rudolf,  Straussgitl  Anton,  Štrukelj  Maks, 
Trebše  Andrej  na  Srpenici,  Uršič  Fran  na  Žagi,  Vidmar  Ivan, 
Žagar  Alojz  na  Žagi.  Skupaj  19. 

Braslovče  -  Letuš.  Bohinc  Jakob  v  Braslovčah,  dr.  Cer- 
vinka  Vid  v  Braslovčah,  dr.  Anton  Lampret  v  Braslovčah,  Lo- 
parnik  Peter  v  Polzeli,  Marschitz  Karol  v  Letušu,  Tušak  Radivoj 
v  Polzeli,  Vogrinec  Ivan  v  Braslovčah.  Skupaj  6  —  1—7. 

Brdo.  Zorko  Matija  v  Podpeči  pri  Brdu.  Skupaj  1. 


—     32     — 

Brezovica -Rodik- Kozina.  Cergonja  Josip  v  Herpeljah, 
Dekleva  Ivan  v  Kozini,  Handler  Josip  v  Kozini,  Ljudska  knjiž- 
žnica  v  Kozini,  Race  Fran  v  Hrpeljah,  Rapotec  Fran  v  Kozini, 
Sturm  Fran  v  Kozini,  Žerjav  Anton  na  Krvavem  Potoku. 

Skupaj  8. 

Brežice.  Knjižnica  okr.  učiteljska,  dr.  Srebre  Gvidon,  Bohinc 
Josip  v  Pišecah,  Cernelč  Fran  v  ArtiČah,  Crnej  Ivan  v  Glo- 
bokem, Gajšek  Simon  v  Dobovi,  Jurko  Mira  v  Artičah,  Novak 
Cena  v  Globokem,  Novak  Ivan  v  Dobovi,  Pečnik  Josip  v  Ka- 
peli, Petrič  Ludovik  v  Sromljah,  Tominc  Blaž  v  Globokem, 
Tramšek  Moric  v  Sromljah,  Vodnal  Fran  v  Dobovi,  Voglar 
Alojzij  v  Artičah.  Skupaj  13-^2  =  15. 

Brno.  Ivan  Zupanec.  Skupaj  1. 

Budapešta.  Dr.  Asboth  O.  Skupaj  1. 

Celje.  Čitalnica  narodna,  Krušič  Ivan,  Občina  teharska, 
Ogradi  Fran,  dr  Štor  Fran  v  Teharjih,  dr.  Sernec  Josip,  Baš 
Lovro,  dr.  Božič  Anton,  dr.  Brenčič  Alojzij,  Cestnik  Anton,  De- 
lavsko podporno  društvo,  Detiček  Jurij,  Detiček  Milan,  Društvo 
„Gospodar"  v  Petrovčah,  Društvo  odvetniških  in  notarskih  urad- 
nikov. Društvo  pevsko,  Erhartič  Ivan,  dr.  Filipič  Ludovik,  Fon 
Ivan,  pl.  Garzarolli  Fran,  Gregorin  Alojzij,  Hranilnica  in  posojil- 
nica v  Gotovljah,  dr.  Hrašovec  Juri,  Jag-er  Anton,  Jošt  Fran, 
Kardinar  Josip,  dr.  Karlovšek  Josip,  Knjižnica  c.  kr.  male  gim- 
nazije. Knjižnica  c.  kr.  velike  gimnazije,  Korošec  Mihael,  Kosi 
Anton,  Kosi  Jakob,  Kosi  Niko  v  Teharjih,  dr.  Kotnik  Josip, 
Kožuh  Josip,  dr.  Kukovec  Vekoslav,  Lončar  Fran,  Majdič  Peter, 
Matic  Josip,  Meglic  Mirko,  dr.  Ratej  Fran,  dr.  Sernec  Janko, 
dr.  Slavič  Matija,  dr.  Smolej  Gustav,  Suhač  Matej,  Šola  deška 
okoličanska,  Trstenjak  Alojzij,  Vodstvo  zasebne  dekliške  šole, 
dr.  Vrečko  Josip,  Zveza  narodnih  društev  na  Štajerskem  in  Ko- 
roškem. Skupaj  44  +  6  =  50. 

Celovec,  mesto.  dr.  Janežič  Evgen  na  Dunaju,  Apih  Josip, 
Bajec  o.  Gabrijel,  dr.  Brejc  Janko,  dr.  Cukala  Fran,  Gad  Josip, 
dr.  Gosak  Anton,  Hutter  Ivan,  dr.  Janežič  Valentin,  Knjižnica 
dijaška  v  Marijanišču,  Kolarič  Fran,  Kolenc  Ivan,  dr.  Kotnik  Fr. 
Koželj  Ivan,  Kramar  Ivan,  dr.  Miiller  Ferdinand,  Pettauer  Leopold, 
dr.  Podboj  Štefan,  Progar  Alojzij,  dr.  Rajh  Štefan,  Sadnikar  Fr., 
dr.  Sket  Jakob,  Slov.  izobraževalno  društvo  za  Šentjanž  in  oko- 
lico, Smodej  Fran,  dr.  Stajnko  Marko,  Strgar  Josip,  ml.,  Snedic 
Janko,  Vunček  Peregrin,  Weingarten  Edvard,  Wieser  Andrej  v 
Gospe  Sveti.  Skupaj  29  -f  1  =  30. 

Cerklje.  Bartol  Baltazar  v  Spodnjem  Brniku,  Ahčin  Ivan 
v  Adergazu,  Hacin  Josip  v  Cešnjevku,  Kalan  Ivan  v  Velesalu, 
Kern  Ivan,  Kmet  Andrej,  Krmelj  Fran  na  Šentjurski  Gori,  La- 
pajne  Josip,  dr.  Mayr  Avgust.  Skupaj  8  -p  1  ^  9. 


-     33     — 

Cerkno.  Buda  Vinko  v  Otaležu,  Črne  Blaž,  Culk  Fran, 
Grželj  Fran,  Grželj  Zora,  Hliš  Fran  v  Orehku,  Jurman  Peter, 
Močnik  Josip  v  Orehku,  Mozetič  Zora,  Peternelj  Marija,  Sterle 
Rudolf,  Stres  Ant.,  Tušar  Vaclav,  Vodopivec  Jos.      Skupaj  14. 

Chicago.  Ratkovič  Stjepan,  Grilec  Ivan,  Hočevar  Ivan, 
Praprotnik  Albin,  Simončič  Josip.  Skupaj  4       1  =  5. 

Caslava.  Gottler  Franc.  Skupaj  1. 

Cepovan.  Kofol  Leopold,  Leban  Albert  v  Gornji  Tribuši, 
Mlekuž  Anton,  Podgornik  Filip  v  Gornji  Tribuši,  Reja  Leopold 
na  Vratih.  Skupaj  5. 

Črnomelj.  Koenig  Juri  na  Vinici,  Štrucelj  Juri  v  Tuševem 
dolu,  Knjižnica  okrajna  učiteljska.  Skupaj  2  -f  1  =  3. 

Devin.  Stanta  Josip  v  Medjevasi.  Skupaj  1. 

Dobrepolje.  Ramovš  Andrej,  Kmetijska  zadrug-a,  Krajni 
šolski  svet  Videm- Dobrepolje,  Orehek  Andrej,  Petrič  Rafael  v 
Strugah,  Petrič  Matija  v  Strugah.  Skupaj  5  4-1=6. 

Dobrlaves  -  Zitaraves.  Slomšel<  Ivan  v  Kortah,  Svikaršič 
Zdravko  na  Jezerskem,  Izobraževalno  društvo  „Trta"  v  Zitarivesi. 

Skupaj  1  -|~  2  =:  3. 

Dolina.  Bralno  in  pevsko  društvo  „Vodnik",  Bunc  Ve- 
koslav.  Jereb  Fran  v  Ospem,  Pangerc  Josip,  Pišičas  Gabrijel  v 
Ospu,  Sancin  Anton  Pavel,  Sašelj  Milko  v  Klancu,  Venturini 
Fran,  Zupan  Josip.  Skupaj  9. 

Domažlice.  Meštanska  rada.  Skupaj  1. 

Donawitz  pri  Ljubnem,  Štajerska.  Glastovec  Ivan,  Gra- 
dišnik  L.  Skupaj  2. 

Dornberg.  Bizjak  Rožica,  Jelšek  Amalija,  Juvančič  Lovro, 
Križman  Ignacij.  Skupaj  4. 

Dunaj.  Pl.  Globočnik  Anton,  dr  Ploj  Miroslav,  Sežun  Žiga, 
dr  Šubelj  Ivan,  Bernot  Josip,  Cernič  Mirko,  „Danica",  slov.  kat. 
akademično  društvo,  Dolenec  Karol,  dr.  Glaser  Karol  v  Hočah 
pri  Mariboru,  Gotzl  Adolf,  dr.  Hinterlechner  Karol,  Jenko  And., 
Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča,  dr.  Krek  Bogomil,  Luzar  Ivan,  Po- 
točnik Alojzij,  dr.  Primožič  Anton,  Raišp  Ivan,  Skerbič  Jakob, 
„SIqvenija",  akademično  društvo,  „Straža",  slovensko  društvo, 
dr.  Suman  Janko,  pl.  Tomše  Josip,  Savskidol,  Tul  Ivan. 

Skupaj  20  -f-  4  =  24. 

Dutovlje.  Ličar  Fani  v  Štanjelu,  Pavlica  Urh  v  Rihenberku, 
Pevsko  društvo  „Tomaj",  Stare  Jernej  v  Štanjelu,  Sirca  Lavo- 
slav,  Tomšič  Josip  v  Skopem,  Vendramin  Fran,  Živec  Fani, 
Zvab  Lovro  v  Skopem.  Skupaj  9. 

Eveleth.  Bilban  Matija.  Skupaj  1. 

Gorica.  Budal  Bernard,  Ferfila  Fran,  Knjižnica  bogoslov- 
skega  semenišča,  Knjižnica  c.  kr  študijska,  dr  Kos  Fran,  Makuc 
Ivan,   dr  Stanič  Josip,  dr  Turna  Hinko,    Vošnjak  Mihael,  baron 


-     34     — 

Winklcr  Andrej,  Wolf  Ivan,  Berbuč  Ivan,  Bernetič  Fran,  Bežek 
Viktor,  Bizjak  Mihael,  Blažon  Fran,  Bralno  podporno  delavsko 
društvo,  dr.  Brecelj  Anton,  Budin  Josip,  Cebular  Jakob,  dr.  De- 
reani  Ernest,  dr.  Dermota  Ant.,  Dovgan  J.,  Ferk  Ernest,  Finžgar 
Fran,  Fon  Josip,  c.  kr.  sodnik  itd.,  Fon  Josip,  trgovec,  Fras  Ant., 
Gorkič  Zorko  v  Dol.  Vertojbi,  dr.  Gregorčič  Anton,  Gvaiz  Anton, 
Hedžet  Matija,  Ipavec  Andrej,  Jakončič  Anton,  Kodrič  Leopold, 
Knjižnica  c.  kr.  gimnazije,  Knjižnica  gimnazijska  dijaška.  Knjiž- 
nica C.  kr.  realke.  Knjižnica  učiteljska  goriške  okolice  (3  iztise), 
Knjižnica  ženskega  učiteljišča,  dr.  Kobal  Ignacij,  Kokošar  Ivan, 
Kolavčič  Ivan  v  Solkanu,  Komac  Adolf,  Kopač  Jernej,  Koritnik 
Anton,  Korsič  Lavoslava,  Kosovel  Josjp  v  Stahdrežu,  Košnik 
Ivan,  Koštial  Ivan,  Kumar  Rudolf  v  Smartnem  pri  Kojskem, 
Lasič  Henrik,  Leban  Franc,  dr.  Levpušček  Josip,  pl.  Loccatelli 
Milutin  v  Dolnji  Vrtojbi,  Marzidovšek  Radoslav,  Mastnak  Da- 
vorin, Mašera  Alojzij  v  Kanalu,  Mašera  Fran,  Medved  Josip, 
Mercina  Ivan,  o.  Mlakar  Bernardin,  Mozetič  Antonija,  Mozetič 
Ema,  „Narodna  Prosveta",  Orešec  Fran,  Pavletič  Gothard  v 
Št.  Petru,  dr.  Pavletič  Josip,  dr.  Pavlica  Andrej,  Pavlin  Josip, 
Peče  Leopold,  Pirjevec  Ivan,  dr.  Piki  Bartol,  Plohi  Fran,  Pod- 
gornik  Anton,  dr.  Podgornik  Karol,  Poniž  Benedikt,  PovšiČ  Fran, 
dr.  Pretnar  Janko,  dr.  Puc  Dinko,  Rejec  Ivan,  Schaup  Ernestina, 
Seidl  Ferdinand,  Sivec  Fran,  c.  kr.  vadn.  učitelj,  Sivec  Fran,  uČit. 
kandidat,  Slov.  kat.  soCj,  zveza,  Pevsko  ^  in  tamburaško  jdruštvo 
„Svoboda"  v  Renčah,^  Santelj  Anton,  ^Sinek  Rajko,  o.  Skrabec 
Stanko,  Sorli  Matija,  Strekelj  Anton,  Strekelj  Edvard  v  Vrtojbi, 
Subic  Albert,  Sušmel  Josip  v  Ravnici,  Tabaj  Andrej,  Toman 
Ema,  dr.  Treo  Dragotin,  Vazzar  Ludovik,  Vodopivec  Fran,  Zajec 
Alojzij,   dr.  Zorn  Hilarij,  Zupančič  Jakob,  Žagar  Ferd.,  dr.  Zigon 

Fran,    Zilih    Josip,    Znideršič  Fran,  Žužek  Leopold. 

Skupaj  97  +  11  =  108. 

Gorje.  Divjak  Angela  na  Dobravi,  Drol  Katarina  v  Zasipu, 
Jan  Vincenc  ml.  ^v  Spodnjih  Gorjah,  Šola  ljudska,  Zevnik  Ana, 
Žirovnik  Josip,  Žumer  Jakob.  Skupaj  7. 

Gornji  grad.  Dovnik  Fran,  Čitalnica,  Drukar  Avg.,  dr.  Fi- 
schinger  Josip,  Kmetijsko  bralno  društvo  v  Bočni,  Kocbek  Fran, 
dr.  Konečnik  Maks,  Plaper  Ljudmila  v  Mozirju,  Podbrežnik  Fran 
v  Bočni,  Presečnik  Fran,  Prislan  Josip,  Ručigaj  Peter  v  Bočni, 
Sernec  Janko,  Strmecki  Ignacij  pri  Sv.  Frančišku,  Sijanec  Ign., 
Šola  pri  Sv.  Frančišku  Ksav.,  Šola  narodna.  Šola  ljudska  v  Lučah, 
Šola  narodna  pri  Novi  Štifti,  Šola  ljudska  v  Smartnem,  Trobej 
Franja.  ^  Skupaj  20   i    1  =  21. 

Grabštajn.  Bayer  Štefan,  Božič  Josip  v  Dolini,  Einspieler 
Gregor  v  Tinjah,  Kaplan  Anton  v  Medgorjah,  Kogelnik  Ivan  v 
Radišah,  Maierhofer  Janko  ^v  Pokrčah,  Sakelšek  Štefan  v  Time- 
nici,    Serajnik  Volbenk   v    Št.  Lipšu,    Wieser  Ivan    Podkrnosom. 

Skupaj   9. 


—    35    — 

Grad  (Bled).  Baron  Schwegel  Josip  na  Rečici,  Pretnar 
Ivan  v  Zag-oricah.  Skupaj  14-1=2. 

Gradec.  ^  Krajnc  Viktor  Ivan,  Mraz  Tomaž,  Bajec  Ivan, 
Bele  Štefan,  Čitalnica,  dr.  Camer  Anton,  Ferlan  Štefan,  Glaser 
Pavel,  Glinik  Fran,  Hauptmann  Fran,  Jaklič  Anton,  Kaspret 
Anton,  dr.  Klasinc  Ivan,  Knjižnica  c.  kr.  vseučilišča,  Kocuvan 
Ferdo,  Kolone  Fran,  dr.  Kušej  Rado,  Ljubša  Matija  v  Karlovem, 
Lubec  Drag-otin,  Matjašič  Fran,  Miki  Ivan,  Mrvar  Fran,  dr.  Murko 
Matija,  Novak  Mihael,  Papež  Ivan,  Papež  Mihael,  _Pešec  Anton, 
Pirnat  Ferdo,  Poznik  S.,  Puklavec  Anton,  Rojnik  Štefan,  Skočir 
Avgust,  Slovensko  društvo  „Nadaj',  Skofic  Lovro,  Štajerska  de- 
želna knjižnica  „Joaneum",  dr.  Strekelj  Karol,  Tomšič  Fran, 
„Triglav",  akademično  dijaško  društvo,  Vouk  Ivan,  dr.  Vrbnjak 
Matej,  dr.  Vrečer  Karol,  „Zarja",  akademično  dijaško  društvo, 
Zelezniger  Fran,  dr.  Žižek  Fran.  Skupaj  42  -f  2  =  44. 

Gradiška  v  Bosni.  Dular  Franc.  Skupaj  1. 

Granešina.  Bučar  Viktor.  Skupaj  1. 

Grosuplje.  Aicholzer  Tomo,  Kožuh  Jerica,  Mežnar  Polonica, 
Rus  Ivan,  Volk  Viktor  v  Suhorjah  pri  Košani.  Skupaj  5. 

Gruž.  Breceljnik  Janez.  Skupaj  1. 

Hotederšica.  Brus  Josip,  Čitalnica,  Korče  Josip,  Semrov 
Fran,  Stefančič  Josip  ml.  v  Novem  svetu.  Skupaj  5. 

Hrastnik.^  Basa  Vekoslav,  Bralno  društvo  na  Dolu,  Cer- 
njavič  Jakob,  Čitalnica  narodna,  Gnus  Anton  na  Dolu,  Jan  Ign., 
Lebar  Fran,  Ludvik  Avgust  na  Zidanem  mostu,  Lunder  Hermina, 
Rainer  Jakob,  Roš  Ferdinand,  Roš  Miloš  na  Dolu,  Sorčan  Janko, 
Sentjurc  Ferdinand,  Šola  na  Dolu,  Šola  v  Hrastniku,  Umberger 
Ljudmila,  Veternik  Anton  na  Dolu.  Skupaj  18. 

Idrija.  Občina  mestna,  Bralno  društvo  „Lipa"  na  Slapu, 
Tratnik  Davorin.  Skupaj  1  -|-  2  =  3. 

Ig.  Breceljnik  Alojzij,  Knific  Josip  v  Tomišlju,  Koechler 
Viktor,  Trošt  Fran,  Trošt  Ivan  v  Tomišlju.  Skupaj  5. 

Inomost.   Dr.  Kovač  Kari.  Skupaj  1. 

Sent  Janž  na  Dravskem  polju.  Gobec  Marta,  Golob  Josip, 
Hrovatin  Ema,  Kramaršič  Alojzij,  Reich  Janez,  Škorjanec  Matija. 

Skupaj  6. 

Jarenina  -  St.  Ilj  v  Slov.  goricah.  Conč  Josip  v  Jarenini, 
Golob  Mihael  v  St.  Ilju  v  Slov.  goricah,  Janžekovič  Vid  v  Svi- 
čini,  Kapler  Ivan^pri  Sv.  Jakobu,  Ogradi  Ivan  pri  Sv.  Jakobu, 
Poljanec  Josip  v  Št.  Ilju  v  Slov.  gor..  Šolska  knjižnica  pri  Sv.  Ja- 
kobu, Zinauer  Friderik  pri  Sv.  Jakobu.  Skupaj  8. 

St.  Jernej.  Šola  ljudsl<a,  Gantar  Ivan,  Kolbezen  Leopold, 
Lesjak  Ant.,  Ljudska  šola  v  Orehovici,  Rudež  Josip  ra  Tolstem 


—    36     - 

vrhu,  Tavčar  Josip,  Tomažič  Alojzij,  dr.  Trenz  Ferdo  na  Draš- 
kovcu,  Trost  Karol,  Vale  Maks.  Skupaj  10  +  1  =  11. 

Jurdani.  Cejan  Josip,  Huber  Srečko.  Skupaj  2. 

Št.  Juri  ob  južni  železnici.  Mjkuš  Valentin,  Artman  Ivan, 
Culek  Josip,  Derstvenšek  Josipina  v  St.  Rupertu,  dr.  Ipavic  Josip, 
Knjižnica  trga,  Kozinc  Ivan  v  Slivnici,  ^Nendl  Alojzij,  Praunseis 
Fran,  Recelj  Alojzij,  Zupančič  Fran  v  Št.  Rupertu,  Zveglar  Josip 
v  Rifnik-Št.  Jurju.  Skupaj  11  4-  1  =.  12. 

St.  Juri  ob  Sčavnici.  Farkaš  Josip,  dr.  Kreft  Leon,  Zen- 
kovich  E.  Skupaj  3. 

Kamnik  I.  Stranjska  fara,  Adler  Stanko,  Benkovič  Alojzij, 
Čitalnica  narodna,  dr.  Dereani  Julij,  Fabjan  Anton,  Frančiškanski 
samostan,  Herman  Ana,  Hudobilnik  Ivan,  dr.  Kladva  Ivan,  Knjiž- 
nica okrajna  učiteljska,  Koschier  Janko,  Kratner  Fran,  dr.  Kraut 
Alojzij,  Krek  Fr.  na  Vranji  peči,  Križman  Ant.,  Kummer  Karol, 
Lavrenčič  Ivan,  Lužar  Ivan,  Močnik  Josip,  Novak  Martin,  Od- 
lazek  Minka,  Orožen  Emil,  Perme  Rafael,  Podstudenšek  Hrabro- 
slav  na  Gojzdu,  Sadnikar  Jos.,  Slatnar  Ant.,  Terpinc  Ivanka,  Uršu- 
linski  samostan,  Vedlin  Ant.,  Vrančič  Ivan.      Skupaj  29  -j-  1  =  30. 

Kamnik  II.  Janež  Fr.,  Dolsko,  Mečkar  Ivana  v  Moravčah, 
Miselj  Ang-.  v  Meng-šu,  Visenjak  Jerica  v  Moškanjih.        Skupaj  4. 

Kanal.  Bandelj  Vincencij  na  Vrhu,  Bavdaž  Josip  v  Go- 
renji vasi.  Čitalnica  narodna,  Fabjan  Matija,  Gabrijelčič  Zorka 
Gabrijela  v  Avčah,  Gorjup  Rihard  v  Avčah,  Ivančič  Albert, 
Košir  Ivan  v  Ročinju,  Križničeva  tvrdka,  Stergar  Fran  v  Desklah, 
dr.  Ferkuč  Ferdinand,  Tomažič  Viljem  na  Srednjem,  Ušaj  Josip 
na  Banjšicah,  Verč  Alojzij,  Zega  Mihael.  Skupaj  15. 

Kapela.  Meško  Martin.  Skupaj  1. 

Kasta  v.  Kotarska  učiteljska  knjižnica.  Skupaj  1. 

Kobarid.  Bensa  Andrej  v  Breginju,  Bizajl  Srečko,  Bogataj 
Fran,  Devetak  Josip,  Frandolič  Josip,  Gabršček  Marija,  Gruntar 
Janko,  trgovec,  Gruntar  Janko,  župan,  Gruntar  Milan  na  Vršnem, 
Hrast  Simon  v  Livku,  Ivančič  Albert  na  Kamnem,  Ivančič  Ivan 
v  Kredu,  Jvančič  Josip,  Juretič  Anton,  Kogoj  Julij  v  Starem  selu, 
Komavli  Štefanija  v  Trnovem,  Ločniškar  Fran  v  Lege-Breginju, 
Mašera  Albert,  Miklavič  Albin,  Smast,  Miklavič  Fran,  Miklavič 
Fran  na  Livku,  Miklavič  Ivan,  Občinska  knjižnica,  Premrov  Mi- 
roslav, Pignatari  Ivan,  Rejc  Mihael,  Stres  Frančiška,  Trebše 
Ivan  v  Sedlu,  Uršič  Anton,  Uršič  Josip,  Volarič  Ludovik. 

Skupaj   31. 

Kočevje.  Armelini  Alojz,  Jenko  Jože,  Kajfež  Anton,  Knjiž- 
nica C  kr.  gimnazijska.  Kvas  Ignacij,  Lončar  Peter,  Polovic  Ivan, 
Skubic  Jakob,  Strašek  Ivan.  Skupaj  9. 

Komen.  Dr.  Kotnik  Ignacij,  Bralno  društvo,  Dominko  Fran, 
Ipavec  Peter  v  Svetem,    Leban  Anton,  Macarol  Anton  na  Gor- 


-     37     - 

janskem,  dr.  Reja  Izo,  Sigmond  Andrej  v  Gorjanskem,  Sila  Luka 
na  Vojščici,  Strekelj  Alojzij.  Skupaj  9  +  1  =  10. 

Konjice.  BezenŠek  Jur/^v  Čadramu,  Knjižnica  nadžupnijska, 
Barle  Danko,  Clarici  Ivan,  Casl  Ivan  v  Špitaliču,  Čitalnica,  Hra- 
stelj  Fran,  Kerhlanko  Fran  v  Cadramlju,  Košar  Fran,  Kožuh 
Mirko,  Mravljak  Karel  v  Zrečah,  Ogorevc  Martin,  Prus  Štefa- 
nija, Režabek  Blaž,  dr.  Rudolf  Ivan,  Serajnik  Beno,  Sepic  Ivan, 
Schell  Henrik  v  Zrečah.  Womer  Ivan  pri  Sv.  Kunigundi. 

Skupaj  17  .-  2  =  19. 

Konjščina.  KoŠiček  Ubaldo.  Skupaj  1. 

Koper.  Ahtik  Josip,  Bertok  Josip  v  Lazaretu,  Cerut  Sil- 
vester v  Truškah,  Cemažar  Jakob  v  Koštaboni,  dr.  Cerne  Ferdo, 
Keršovani  Fran,  Marezige  -  Korte,  vitez  Klodič  pl.  Sabladoski 
Lavoslav,  Kregar  Rudolf,  Leonardis  Gregor  v  Krvavem  potoku. 
Orel  Fran  v  Kortah,  Schiffrer  Ivan  v  Pomjanu,  Skrbeč  Matej  v 
Kortah,  Sonc  Ludovik  v  Kortah,  Žagar  Mijo  na  Klancu. 

Skupaj    14. 

Kostanjevica.  Adamič  J.,  Bučar  Leopold,  dr.  Cešark  Albin, 
Fakin  Anton,  Grlovič  Ivan,  Jelšnik  Ludovik,  Pavlic  Damijan, 
Pavlic  Kozma  v  Križevem,  Pavšič  Ant.,  Rohrman  Jos.,  Šola  ljudska, 
Toporiš  Ivan.  Skupaj  12. 

Kozje  -  Pilštajn.  Knjižnica  okr.  učiteljska,  dr.  Barle  Josip, 
Berstovšek  Vinko,  Berthold  Kristina  v  Pilštajnu,  Bračič  Fran  v 
St.  Vidu,  Brovet  Rupert,  Dobnik  Roman,  Dragon  Bernard,  Druš- 
kovič  Josip,  Gartner  Fran  v  Planini,  Germovšek  Miloš  v  Pil- 
štajnu, Gnus  Amalija  v  Zagorju,  Golob  Otmar,  Hlastec  Fran  v 
Zagorju,  Horvat  Henrik  v  Sonovi,  dr.  Jankovič  Fran,  Jazbinšek 
Mihael  v  Planini,  Jordan  Ivan  na  Prevorju,  Knjižnica  šolska, 
Knjižnica  šolska  na  Pilštajnu,  Knjižnica  šolska  v  Virštajnu,  Knjiž- 
nica šolska  v  Zagorju,  Kos  Ernest  v  Podsredi,  Kovačič  Anton, 
Kovačič  Josip,  Krajnc  Jakob  v  Bučah,  Krajnik  Ivan,  Kramberger 
Ignac,  Kramer  Rudolf,  Kristl  Ivan,  Lovše  Ivan  pri  Sv.  Petru, 
Lupscha  Alojz,  Maček  Anton,  Mayer  Drago  v  Podsredi,  Mulec 
Anton,  Nefima  Saša  v  Pilštajnu,  Oprešnik  Marica  na  Prevorju, 
Pečnik  Alojz  v  Bučah,  Pernat  Mara  v  Pilštajnu,  Pleterski  Anton, 
Podlinšek  Josip,  Podpečan  Jernej  v  Podsredi,  Potočnik  Anton 
v  Podsredi,  Prešern  Ivan  v  Koprivnici,  Prešiček  Karol,  Pulko 
Valentin  v  Dobjem,  Rauter  Fran  v  Planini,  Rauter  Jakob  v  Pil- 
štajnu, Regvat  Ivan  v  Pilštajnu,  Ribar  Anton  pri  Sv.  Vidu,  Roje 
Mihael,  dr.  Schmidt  Rudolf,  dr.  Skaza  Bogomir  v  Planini,  Skerbs 
Roman  na  ^Prevorju,  Spari  A^nton  pri  Sv.  Vidu,  Staufer  Fran  v 
Pilštajnu,  Serbec  Antonija,  Šetinc  Fran  na  Prevorji,  Tomažič 
Marko  v  Pilštajnu,  Ulčar  Ljudevit,  Vedečnik  Ivan  v  Pilštajnu, 
Volk  Ant.,  Vončina  Adolf,  dr.  Žiher  Fr,        Skupaj  63  -j-  1  =  64. 

Kranj.  Koblar  Anton,  Majdič  Vinko,  Omersa  Fran,  dr.  Perne 
Fran,   Šavnik  Karol,    Urbančič  Alojzija  na  Turnu,  Aljančič  Va- 


-     38     — 

lentin  v  Hrastju,  Antlog-a  Jakob,  Bajuk  Marko,  dr.  Capuder  Karol, 
Čitalnica  narodna,  dr.  Debevec  Josip,  Dokler  Anton,  dr.  Dolar 
Simon,  Fajdigfa  ig-nacij,  dr.  Globočnik  Edvard,  Globočnik  Mihael 
v  Vog-ljah,  dr.  Herle  Vladimir,  Janežič  Janko,  Jugovic  Franja, 
Knific  Luka  na  Trsteniku,  Knjižnica  gimnazijska,  Knjižnica  okrajna, 
Kokalj  Rudolf,  dr.  Kušar  Josip,  Luznar  Fran  na  Primskovem, 
Masten  Ivan,  Mikš  Ivan  na  Trsteniku,  Mihael  Naglic,  Zgornja 
Bela,  Pavlin  Alojzij  v  Podbrezjah,  Pavšler  Tomaž,  Peršina  Anto- 
nija v  St.  Juriju,  Pire  Ciril,  Pirnat  Makso,  Pogačnik  Ivan,  Pokom 
Fran  v  Besnici,  Rakove  Ivan,  Rooss  Marija,  Sajovic  Janko,  Sitar 
Valent.,  Steska  Henrik,  Sušnik  Ant.,  dr.  Savnik  Edvard,  Savnik  Fr., 
Slamberger  Anton,  Stebi  Alojzija  v  Kokri,  dr.  Stempihar  Va- 
lentin, Telovadno  društvo  »Gorenjski  Sokol",  Valenčič  Ivan, 
Virant  Fran,  Zupan  Anton.  Skupaj  45  +  6  =  51. 

Kranjska  gora.  Crnilec  Mici,  Hudovernik  Janko,  Jalen 
Ivanka  v  Radečah,  Knjižnica  učiteljska,  Lavtižar  Josip  v  Ra- 
dečah, Legat  Zora,  Lenart  Josip,  Pečar  Ivan  na  Dobravi,  Pe- 
terlin  Fran,  Petrovčič  Ivan,  Skufca  Ludovik,  dr.  Tičar  Josip, 
Zupančič  Janko  v  Radečah.  Skupaj  13. 

Krapina.  Barbot  Bogdan,  Belovitic  Branko,  dr.  Crkvenac  M,, 
Flogl  Stanko,  Pavnuič  Stjepan,  Skorjač  Izidor,  Vanic  Vinko. 

Skupaj  8. 

Sv.  Križ  pri  Ljutomeru.  Bolkovič  Anton  v  Križevcih,  Ci- 
lenšek  Fran  v  Križevcih,  Hayne  Josipina,  Herzog  Anton,  Kmet. 
bralno  društvo  v  Vučji  vasi,  dr.  Lebar  Josip  pn  Sv.  Križu,  Mavric 
Karol  pri  Sv.  Križu.  Skupaj  7. 

Krk.  Dr.  Brovet  Otmar,  Dminič  Josip,  Knjižnica  okrajna 
učiteljska,  dr.  Mahnič  Anton,  Nežič  Ivan,  dr.  Palčič  Josip,  Poniž 
Miroslav,  Vogrič  Fran.  Skupaj  8. 

Krško.  Knjižnica  okrajna,  Adlešič  Juri,  Anžiček  Ferdi- 
nand, Čitalnica  narodna,  Gregorič  Fran,  dr.  Hočevar  Janko,  Ho- 
čevar Maks,  Jerman  Josipina,  Korbar  Ivan,  Kocijančič  Ivan  v 
Bušeči  vasi,  Levstek  Leopold,  Magrl  Ivan,  dr.  Maurer  Vilko, 
dr.  Mencinger  Ivan,  Občinska  knjižnica,  Perovšek  Josip,  Pfeifer 
Viljem,  dr.  Pucko  Juri,  Ravnateljstvo  deške  meščanske  šole, 
Rastohar  Dragotin  v  Velikem  Trnu,  Renier  Ivan  Nepomuk, 
dr.  Romih  Tomaž,  Roth  Ivan,  Rozman  Florijan,  Schv^eiger  Fran 
v  Leskovcu,  „Sokol"  telovadno  društvo,  Stiasny  Ludovik,  Tavčar 
Karol,   Učiteljska  knjižnica.  Skupaj  28  +  1  =  29. 

Laško.  Balcer  Oton,  Bralno  društvo,  Elsbacher  Ivan,  Els- 
bacher  Konrad,  dr.  Kolšek  Josip, ^  Končan  Fortunat,  Slovenska 
šola.  Starec  Svitko  v  Poljanah,  Segula  Fran  v  Sevnici,  Šolska 
knjižnica    v   Jurkloštru,  Zorko  Štefan.  Skupaj  11. 

St.  Lenart-St.  Benedikt.  Župnija  sv.  Bolfenka,  Čitalnica, 
From  Vekoslav  pri  Sv.  Benediktu,  dr.  Gorišek  Milan,  dr.  Ilavnik 


—     39     — 

Ožbolt,     Kopič^  Jakob,     Kraigher    Anton,    dr.  Kronvogel    Josip, 
Stukelj  Josip,    Stupica  Fran,   Zabukošek  Anton,    Žemljic  Anton. 

Skupaj  11    r  1  ^-  12. 

Litija.  Svetec  Luka,  Demšar  Ivan,  Golmajer  Josip  na  Vačah, 
Jenko  Ivan,  Jeretin  Martin,  Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Modic 
Josip,  Novak  Ivan  v  Dolih,  Pernuš  Fran,  dr.  Premrov  Ivan,  Slane 
Fran,  Slovensko  bralno  društvo,  pl.  Wurzbach  Franja. 

Skupaj  12    1-  1  =  13. 

Lipnica.    Vagaja  Rudolf.  Skupaj  1. 

Ljubljana.  Arce  Raj  ko,  Auerjevi  dediči,  Čitalnica  narodna, 
Dolenc  Oroslav,  Fabian  Ivan,  o.  Placid  Fabiani,  vitez  Gariboldi 
Anton,  Gomilšek  Josip,  Grasselli  Peter,  Heidrich  Karol,  Hranil- 
nica kranjska.  Hren  Fran,  dr  Hudnik  Matija,  dr  llešič  Fran, 
dr.  Jeglič  Anton,  Klemenčič  Josip,  Knjižnica  c.  kr.  moškega  uči- 
teljišča. Knjižnica  frančiškanska,  o.  Rajnerij  Kokalj,  dr.  Kosler 
Josip,  Krisper  Valentin,  Kržič  Anton,  Lah  Evgen,  dr.  Lesar  Josip, 
Leveč  Fran,  dr  Majaron  Danilo,  Mally  Fran,  dr  Munda  Fran, 
M  urnik  Ivan,  Nabernik  Ivan,  Petričič  Vašo,  Pintar  Luka,  Pire 
Gustav,  Plantan  Ivan,  Pleteršnik  Maks,  dr.  Požar  Lovro,  Prosenc 
Josip,  Rohrmann  Viktor,  Sajovic  Ivan,  Sokol,  Skubic  Anton, 
dr.  Stare  Josip,  Souvan  Ferdinand,  Souvan  Fran,  ml,  dr.  Sve- 
tina Ivan,  Štupar  Fran,  Šubic  Ivan,  Šušteršič  Fran,  dr  Ivan 
Tavčar,  dr  pl.  Valenta  Alojzij,  Vrhovni  k  Ivan,  Zamida  Matija, 
Zupan  Tomo,  Žužek  Fran,  Abulner  Fran,  Andolšek  Fran,  Andre 
Leopold,  vitez  pl.  Andriolli  Viktor,  Arko  Matko,  Armič  Makso, 
Arselin  Marija,  Aškerc  Ant.,  Avšič  Jakob,  dr.  Ažman  Josip,  Babic 
Fran,  Babnik  Ivan  Nepomuk  v  Dravljah,  Baran  Josip,  Barle  Fran, 
Barle  Ivan,  Bartel  Anton,  Bavdek  Helena,  Bayr  Oton,  Beber 
Fran,  Beg  Ante,  Bele  Ivan,  Beniger  Fridolin,  Berce  Janko, 
dr.  Berce  Josip,  Berčon  Anton,  Bergant  Fran,  Bernatovič  Oro- 
slav, Bernik  Anton,  Bernot  Ivan,  Berthold  Avgust,  dr.  Bezjak 
Janko,  Bezlaj  Josip,  Bežek  J.,  Biber  Alojzij,  dr.  Bleivveis  vitez 
Trsteniški  Demeter,  Bleivv^eis  vitez  Trsteniški  Janko,  Bole  Pavla, 
Boltavzer  Rajko,  Bonač  Ivan,  Bončar  Anton,  Borštner  Vincencij, 
Bradaška  Ferdinand,  Bradaška  Makso,  Brce  Anton,  Bregant  Fran, 
Breskvar  Fran,  Breskvar  Luka,  dr.  Bretl  Edvard,  Breznik  Josip, 
Brunet  Fran,  Bučar  Anton,  Bučar  Josip,  Bukove  Avgust,  Bu- 
lovec  Anton,  Bulovec  Mihael,  Cegnar  Janko,  Celestina  Josip, 
dr.  Cerk  Josip, ^Ciuha  Alojzjj,  Ciuha  Viktor,  Colner  Janko,  Cvetnič 
Lavoslav,^  dr.  Cadež  Fran,  Ceč  Karol,  dr.  Cekal  Ferdinand,  Cesnik 
Janko,  Črnivec  Anton,  Cuš  Fran,  Dacar  Josip,  Debevec  Maks, 
Debevec  Terezija,  Dečman  Anton,  Dekleva  Anton,  dr.  Demšar 
Jernej,  dr.  Derganc  Fran,  Dermelj  Ludovik,  dr.  Detela  Fran, 
Dežman  Josip,  Dimnik  Jakob,  Dobida  Josip,  Dolenc  Ivan,  Do- 
lenec  Ivan,  dr.  Dolenec  Josip,  Dostal  Josip,  Drachsler  Milan, 
Dralka  Josip,  Drenik  Marija,  Drešar  Ivan,  Drganc  Albert,  Druga 
deška  mestna  šola,  Društvo  knjigovezov  na  Kranjskem,  Društvo 


—    40     - 

kranjskih  tiskarjev,  Družba  rokodelskih  pomočnikov,  Duffe  Ivan, 
Einspieler  Tomaž,  EndHcher  Pavel,  dr.  Eržen  Robert,  Fakin  Dra- 
gotin,  dr.  Ferjančič  Andrej,  dr.  Oton  Fettich-Frankheim,  Fink 
Veličan,  Flere  Josip,  Flis  Ivan,  dr.  vitez  Fodransperg-  Konstantin, 
Foerster  Jaroslav,  Franchetti  Engelbert,  Franke  Ivan,  Frisch  Ivan, 
Funtek  Anton,  Furlan  Jakob,  dr.  Furlan  Josip,  dr.  Gaberšček 
Fran,  Gabršek  Fran,  Gale  Fran,  Garbas  Fran,  Gašperlin  Ante, 
dr.  Geiger  Ivan,  Gerbič  Fran,  Gerčar  Pavel,  dr.  Geršak  Milan, 
Giontini  I.  R.,  Gjud  Alexander,  Gnjezda  Rado,  Gogala  Janko, 
Golar  Cvetko,  Golar  Josip,  Golob  Fran,  Gombač  Fran,  Go- 
rečan  Josip,  Goričnik  Fran,  dr.  Gorjanec  J.,  Gorup  Pavel,  Go- 
vekar  Fran,  Grafenauer  Ivan,  dr.  Grasselli  Mirko,  dr.  Gregorič 
Vinko,  Gregorka  Friderik,  Gričar  Ivan,  Grm  Fran,  Grošelj  Fr,, 
Grošelj  Marija,  dr.  Grošelj  Pavel,  dr.  Gruden  Josip,  Gutnik  Anton, 
Hafner  Jernej,  Hafner  Josip,  Hauptmann  Josip,  Heren  Marija, 
Hilbert  Julij,  Hirschman  F.,  Hiter  Ivan,  Hočevar  Josip,  Holz 
Vatroslav,  Hrast  Ivan  Evangelist,  Hren  Jakob,  Hribar  Dragotin, 
Hribar  Ivan,  Hubad  Fran,  Hubad  Matej,  Hudnik  Ivan,  Hudo- 
vernik  Aleksander,  Jagodic  Anton,  Jagodic  Avgust,  Jaklič  Viktor, 
Janežič  Anton,  Janežič  Gašpar,  dr.  Janežič  Ivan,  Januš  Vekoslav, 
Jarc  Evgen,  Javornik  Stanislav,  Jeglič  Janko,  Jelačin  Ivan,  Jenčič 
Alojzij,  dr.  Jenko  Ivan,  dr.  Jenko  Ludovik,  Jeraj  Fran,  Jerala 
Janko,  Jeran  Fran,  Jerman  Ivan,  dr.  Jerše  Josip,  Jeršinovic 
Anton,  Josin  Emanuel,  Josin  Viljemina,  Jug  Anton,  Juh  Josip, 
Jurca  Vinko,  Juvančič  Friderik,  Južnič  Rudolf,  Kadivec  Anto- 
nija, Kajzelj  Bogomil,  Kalan  Andrej,  Kalin  Josipina,  Kaliž  Da- 
nica, Kalmus  Fran,  Kanduč  Fran,  Kapš  Rudolf,  dr.  Karlin  Andrej, 
Karlin  Martin,  Katoliška  bukvama,  Kavčič  Edmund,  Kavčnik  Ivan, 
Kavšek  Ivan,  Kecelj  Alojzij,  dr.  Kersnik  Janko,  Kessler  Ignacij, 
Kilar  Jernej,  Kimovec  Fran,  Klemene  Fran,  Klemenčič  Ivan, 
Kliment  Alojzij,  Klinar  Anton,  Klobučar  Anton,  Klopčič  Josip, 
Knez  Ivan,  Knific  Fran,  Knjižnica  bogoslovcev.  Knjižnica  domo- 
branskih podčastnikov.  Knjižnica  c.kr.  I.  državne  gimnazije.  Knjiž- 
nica C.  kr.  II.  državne  gimnazije.  Knjižnica  okrajna  učiteljska.  Knjiž- 
nica c.kr.  višje  realke,  Knjižnica  c.  kr.  ženskega  učiteljišča.  Knjiž- 
nica trnovske  župnije,  Kobal  Fran,  Kobal  Viljem,  Kobe  Rado, 
Koch  Ciril,  •  Koder  Anton,  Kocmur  Alojzij,  dr.  Kokalj  Alojzij, 
Kolar  Matija,  Kolesa  Ivan,  Kollmann  Robert,  Korenčan  Ivan, 
Korošec  Fran,  dr.  Korun  Valentin,  Kostanjevec  Makso,  Košir 
Josip,  Košmelj  Josip,  Kovačič  Fran,  dr.  Kozina  Pavel,  Kozina 
Peter,  Koželj  Valentin,  Krajec  Emil,  Krajec  Matija,  dr.  Krajec 
Otomar,  Kramaršič  Ivan,  Krapež  Fran,  Krapež  Milko,  Krašovec 
Fran,  Kregar  Ivan,  Krejči  Anton,  dr.  Krek  Ivan,  Krek  Josip, 
Kremenšek  Janko,  Kremžar  Andrej,  dr.  Krevelj  Josip,  dr.  Krisper 
Valentin,  Kristan  Fran,  Krofta  Hanuš,  Kromar  Marko,  dr.  Kro- 
pivnik  Fran,  Kruleč  Ivan,  Kump  Matija,  Kune  Karol,  Kune  Ma- 
tija, Kuralt  Josip,  Kurent  Josip,  Kurent  Josip  ml.,  dr.  Kušar  Va- 


-     41     - 

lentin,  dr.  Lampe  Evg^en,  Lapajne  Štefan,  Lasbacher  Ivan,  Lauter 
Ivan,  dr.  Lavrenčič  Ivan,  Lavrenčič  Josip,  Lebar  Ana,  Lederhas 
Ludovik,  Legvart  Jakob,  Lenarčič  Anton,  c.  kr.  finančni  nad- 
svetnik,  Lenarčič  Anton,  vadniški  učitelj,  Lenče  Josip,  Levičnik 
Albert,  dr.  Levičnik  Alfonz,  c.  kr.  gimn.  profesor,  dr.  Levičnik 
Alfonz,  zdravnik,  Levstik  Mihael,  Levstek  Milan,  Lilleg-  Alojzij, 
Lindtner  Hinko,  dr.  Lisjak  Andrej,  dr.  Lokar  Janko,  Lokovšek 
Pavel,  Lončar  Ivan,  Lovša  Josip,  Lovše  Anton,  Lozar  Jelica, 
Lunder  Alojzij,  Lunder  Franja  na  Viču,  Macher  Ivan,  Mag-dič 
Pavel,  Magolič  Srečko,  Mahr  Artur,  Maier  Anton,  Malenšek 
Josip,  Malovrh  Emerik,  Mandelj  Josip,  Manfreda  Ivan,  dr.  Man- 
tuani  Josip,  dr.  Marn  Rudolf,  Marolt  Fran,  Marovt  Marija,  Mar- 
tinčič  Andrej,  Maselj  Fran,  Mathian  Ivan,  ml.,  Mazi  J.,  Mazi  Fran, 
Meden  Viktor,  Medic  Fran,  Meg^lič  Karol,  Mehle  Marija,  Mehle 
Minka,  Mejač  Ivan,  ing.  Mencinger  Leo,  Mešek  Josip,  Mihelič 
Mihael,  Miklavčič  Matej,  Mikota  J.,  Mikuš  Anton,  Mikuž  Ivan, 
Milavec  Antonija,  Milavec  Fran,  Milavec  Josip,  Milčinski  Fran, 
Mlakar  Janko,  Modic  Izidor,  Modic  Josip,  dr.  Mohorič  Fran, 
dr.  Mole  Rudolf,  Moos  Julija,  Mrak  Anton,  Mulaček  Fran,  Mu- 
laček  Mirko,  Munda  Ivan,  Murko  Fran,  dr.  Murnik  Viktor,  Naglic 
Ivan,  Nagode  Anton,  Narodna  tiskarna,  Nastran  Fran,  dr.  Novak 
Fran,  Novak  Fran,  Novak  Lovro,  Novakovič  Niko,  Oberstar 
Ignacij,  Ogorelec  Vladimir,  Ogorelec  Janko,  Ogrin  Ivan,  Omahen 
Ognjeslav,  dr.  Opeka  Mihael,  dr.  Oražen  Ivan,  dr.  Orel  Ivan, 
Orožen  Fran,  Ostrelič  Fran,  Pajk  Milan,  dr.  Pajnič  Edvard, 
dr.  Papež  Fran,  dr.  Papež  Oton,  Pavčič  Josip,  Pavlin  Alfonz, 
Pavlin  Alojzij,  Pavlin  Fran,  stavbeni  svetnik  in  posestnik,  Pavlin 
Fran,  zemljemerec,  dr.  Pečjak  Gregor,  dr.  Pegan  Vladimir,  Pe- 
klenk  Ivan,  Perdan  Ivan,  Perko  Josip,  Perušek  Rajko,  dr.  Pe- 
stotnik  Pavel,  Petek  Alfred,  Petek  Karla,  Petek  Milan,  Petelin 
Martin,  Peteline  Josip,  Peterlin  Anton,  Št.  petersko  prosvetno 
društvo,  Petrovčič  Anton,  Petrovec  Fran,  Pezdič  Ivan,  Pfajfar 
Fran,  Pfeifer  Marija,  Piccoli  Gabrijel,  Pichler  Avgust,  dr.  Pipen- 
bacher  Josip,  Pire  Avgust,  Pire  Fran,  dr.  Pire  Makso,  Piščanec 
Just,  Planinec  Fran,  Platner  Josip,  Pleško  Cirila,  Podboj  Fran, 
dr.  Poček  Fran,  Podgornik  Ivan,  Podkrajšek  Fran,  Podkrajšek 
Henrik,  Pogačnik  Janko,  dr.  Pogačnik  Josip,  dr.  Pogačnik  Lovro, 
Poklukar  Josip,  Polec  Julij,  Politično  in  prosvetno  društvo  za 
Krakovo  in  Trnovo,  Poljanec  Alojzij,  dr.  Ponebšek  Janko,  Po- 
nikvar  Adolf,  Posega  Pavel,  Potočnik  Fran,  Potočnik  Rudolf, 
Potokar  Alojzij,  Povše  Fran,  Praprotnik  Miroslav,  dr.  Praunseis 
Alojzij,  Prebil  A.,  Predovic  Ilija,  Prelovšek  Matej,  Pretnar  Fran, 
Pretnar  Jakob,  Primec  Rudolf,  Primožič  Ferdo,  Pugelj  Milan, 
Pungartnik  Fran,  Pustoslemšek  Rasto,  Ravnihar  Marijan,  dr.  Rav- 
nihar  Vladimir,  Ravnikar  Alojzij,  Rebec  Fran,  R^galli  Josip,  Re- 
gally  Marija,  Reich  Anton,  Reisner  Josip,  Rekar  Ernestina,  Remec 
Bogumil,  Rezek  Juri,  Ribnikar  Adolf,  Rihtar  Franja,  Robida  Ivan, 


-     42     - 

dr.  Robida  Ivan,  Rode  Matija,  Rogel  Lev,  Rozman  Edvin,  Rudež 
Milka,  dr.  Rudež  Vladimir,  Rupnik  Ivan,  dr.  Rupnik  Ivan,  dr.  Rus 
Mavricij,  Rutar  Marija,  dr.  Sajovic  Gvidon,  Sajovic  Jakob,  Sark 
Albina,  Sbrizaj  Danilo,  Sbrizaj  Ivan,  dr.  Schmidinger  Karol, 
Schvvarz  Teodor,  baron,  Schweig-er  Karol,  dr.  Schvveizer  Viljem, 
Schwentner  Lavoslav,  Selan  Franc,  Semen  Albin,  Senekovič 
Andrej,  Seunig  Fran,  Sevar  Hinko,  Sever  Makso,  Sič  Albert, 
Sinkovič  Davorin,  Sirnik  Fran,  Skaberne  Adela,  Skabrne  Minka, 
Skaberne  Viktor,  Skarja  Ivan,  Skubic  Štefan,  „Slavec",  dr.  Stare 
Anton,  Slovensko  žensko  izobraževalno  društvo,  Smerdelj  Anton, 
Smolnikar  Luka,  Smrekar  Josip,  Snoj  Ivan,  Sodnik  Marija,  So- 
tenšek  Leopoldina,  dr.  Souvan  Hubert,  Speil  Slavoj,  Spiller 
Ludovik,  dr.  Stare  Emil,  Steblovnik  Ivan,  Stenovec  Robert, 
Stergar  Vinko,  Sterk  Davorin,  Sterle  Fran,  Steska  Viktor,  Stroj 
Alojzij,  Suher  Fran,  Sušnik  Ivan,  Suznar  Jakob,  Svetek  Anton, 
Svetlin  Janko,  Saplja  Danilo,  Sarabon^  Andrej,  Sarabon  Josip, 
Seg-a  Ign.,  Sega  Karol,  Semrov^Fran,  Sesek  Ivan,  Setina  Rajko, 
Šinkovec  Karol,  Sircelj  Josip,  Šiška  Anton,  Šiška  Josip,^  Škerlj 
Josip,  Škof  Anton,  Skrabal  Ivan,  Skrbinec  Silvester,  dr.  Slajmer 
Edmund,  dr.  Šlebinger  Janko,  dr.  Šmid  Valter,  Šola  mestna  višja 
dekliška,  Spla  osemrazredna  dekliška.  Šola  I.  mestna  deška  pet- 
razredna.  Šola  III.  deška  petrazredna.  Šoli  c.  kr.  umetno  stro- 
kovni. Šola  zasebna^  dekliška  v  Lichtenthurnskem  sirotišču,  Šoli 
uršulinski  notranji.  Šoli  uršulinski  vnanji.  Šolske  sestre  v  „Mari- 
janišču",  Stancar  Avguštin, ^Štrekelj  Anton,  Štritof  Anton,  Štru- 
kelj Josip,  Stupca  Marija,  ,  Stupica  Janko,  ^Šturm  Karol,  Šulc 
Antonija,  pl,  Šuklje  Fran,  Sušteršič  Anton,  Šušteršič  Fran,  dr.  Šu- 
šteršič  Ivan,  dr.  Švigelj  Anton,  Švigelj  Fr,  Tavčar  Alojzij,  dr.  Te- 
kavčič  Fran,  dr.  Tiller  Viktor,  Tomec  Jakob,  dr.  Tominšek  Fran, 
dr.  Tominšek  Josip,  dr.  Toplak  Jakob,  Tosti  Avgust,  Tratnik 
Leopold,  dr.  Trauner  Martin,  Trdina  Fran,  dr.  Triller  Karol, 
pl.  Trnkoczy  Ubald,  Trost  Fran,  Trstenjak  Anton,  Tršan  Jakob, 
Trtnik  Franja,  dr.  Trtnik  Janko,  Tschurn  Karol,  Tuma  Ana,  Turk 
Filip,  Turk  Hugon,  Turk  Jakob,  Tykač  Alojzij,  Učiteljsko  društvo 
slovensko,  Ulrich  Ana,  Urbane  Feliks,  Urbančič  Karol,  Urbanič 
Josip,  dr.  Ušeničnik  Aleš,  Valentinčič  Ignacij,  Vedernjak  Fran, 
Velepič  Ivan,  Velkovrh  Ivan,  Vencajz  Ivan,  Verbič  Fran,  Verbič 
Josip,  Verhunc  Anton,  Vernik  Alojzij,  Vernik  Ivan,  Verovšek 
Miha,  Vesel  Fran,  Wessner  Marija,  Wester  Josip,  Vičič  Ana, 
Wider  Karol,  Wiedmayer  Vojteh,  Wiesthaler  Fran,  dr.  Windischer 
Fran,  Virbnik  Alojzij,  Wirgler  Marija,  Vodnik  Alojzij,  dr.  Vo- 
dušek  Božidar,  Vodušek  Matej,  Volk  Ivan,  Volta  Anton,  Von- 
čina  Ivan,  Vončina  Valentin,  Vrančič  Mirko,  dr.  Vrtačnik  Ivan, 
Zajec  Albin,  Zajec  Avgust,  dr.  Zajec  Ivan,  Zajec  Rudolf,  Zaje 
Franc,  Zakrajšek  Josip,  Zalaznik  Jakob,  dr.  Zarnik  Miljutin,  Zavod 
za  gluhoneme,  dr.  Zbašnik  Fran,  Žemljic  Ivan,  Zorko  Fran,  Zott- 
mann    Karol,    Zrimc  Jakob,    Zupan  Agneza,  Zupan  Fran,   Zupan 


-     43     - 

Josip,  Zupan  Matej,  dr.  Zupane  Fran,  Zupančič  Anton,  Zupančič 
Fran,  Zupančič  Vilibald,  Zupančič  Vita,  pl.  Žagar  Ivan,  Zakelj 
Friderik,  Zebre  Alojzij,  Zenko  Ivan,  Zerjov  Amalija,  Zerjov  Ema, 
Zibert    Ana,  dr.  Žitnik  Ig-nacij,  dr.  Zmavc  Jakob,  Zmavec  Josip. 

Skupaj  54    ;    ^40  -^  694. 
Ljutomer.  Kocuvan  Mara  na  Cvenu.  Skupaj  1. 

Logatec.  Bralno  društvo  v  Gorenjem  Logatcu,  Flere  Fran 
v  Rovtah,  Frass  Marko  v  Gorenjem  Logatcu,  de  Gleria  Anton 
v  Dolenjem  Logatcu,  Gostiša  Mihael  na  Kalcih,  Korenčan  Fran 
v  Dolenjem  Logatcu,  dr.  Kraut  Štefan  v  Gorenjem  Logatcu, 
Lapuh  Josip  v  Dolenjem  Logatcu,  Lavrič  Josip  v  Gorenjem  Lo- 
gatcu, Legat  Stanislav  v  Dolenjem  Logatcu,  Lenassi  Julij  v  Go- 
renjem Logatcu,  Majdič  Fran  v  Gor.  Logatcu,  dr.  Mayer  Ernest 
v  Dolenjem  Logatcu,  Petrič  Martin  v  Dolenjem  Logatcu,  Preveč 
Josip  v  Gorenjem  Logatcu,  Puppis  Rudolf  v  Gore^njem  Logatcu, 
Rihar  Ivan  v  Gorenjem  Logatcu,  Sicherl  Ivan  na  Cevicah,  Smole 
Josip  v  Dolenjem  Logatcu,  SoIa  ljudska  v  Gorenjem  Logatcu, 
Tolazzi  Josip  na  Cevici,  Turšič  Leopold  v  Gorenjem  Logatcu, 
Urbas  Fran  v  Gorenjem  Logatcu,  Vidic  Fran  v  Dolenjem  Lo- 
gatcu. Skupaj  24. 

Logaves-Rožek.  Abruč  Ivan,  Dragasnik  Ivan  na  Kostanjah, 
Kovač  Zdravko  na  Strmcu,  Lavrinc  Ferdinand  na  Strmcu,  Ražun 
Matej  v  St.  Jakobu,  Sakoparnik  Miha  v  Kostanjah,  Singer  Štefan 
v  Logivesi,    Slajhar  Mihael  v  Logivesi.  Skupaj  8. 

Št.  Lovrenc   na  Dravskem  polji.   Ozmec  Josip,   Sel  Ivan. 

Skupaj   1  4~  1  ^=^  2. 

St.  Lovrenc  nad  Mariborom.  Borko  Rado  v  Beljaku, 
Kmetsko  bralno  društvo,  Lečnik  Miroslav,  Pernat  Minka,  Pernat 
Slava,  Schatz  Josip,  Skerbinjek  Julika,  Skrbinšek  Ljudmila,  Spritzey 
Jana,  Tušak  Radivoj  v  Zrečah.  Skupaj  10. 

Št.  Lovrenc  v  Slovenskih  goricah.  Farkaš  Ivan,  Gorup 
Josip  na  Polenšaku,  Kukovič  Anton  na  Polenšaku,  Malenšek 
Josip,  Strelec  Ivan  pri  Sv.  Andražu.  Skupaj  4. 

Lož.  Lah  Fran,  Lah  Gregor,  Pellegrini  Josip,  Znidaršič 
Alojzij.  ^  Skupaj  4. 

Sv.  Lucija.  Čitalnica  narodna,  Fabjan  Josip,  Katoliško  slo- 
vensko izobraževalno  društvo  Podbrdo  ob  Bači,    Mikuž    Anton. 

Skupaj  4. 

Lučane.  Ledenik  Josip  pri  Sv.  Duhu,  Ljudska  knjižnica 
pri  Sv.  Duhu,  Majcen  Alojzij  pri  Sv.  Duhu.  Skupaj  3. 

Maribor.  Čitalnica  slovenska,  Ferk  Feliks,  dr.  Firbas  Ivan, 
Knjižnica  bogoslovska,  Knjižnica  gimnazijska,  dr.  Na  potni  k  Mi- 
hael, dr  Turner  Pavel,  dr.  Arnejc  Ivan,  Ašič  Ivan,  Bahovec  Vek., 
Bogovič  Ivan,  dr.  Dolar  Anton,  Fink  Fran,  dr.  Glaser  Ivan,  Go- 
ričan  Fran,  dr.  Hohnjec  Josip,  Hribovšek  Karol,  dr.  Janežič  Viljem, 
dr.  Jerovšek  Anton,  Jerovšek  Fran,  dr.  Kac  Viktor,  Kavčič  Jakob, 


-     44     — 

Knjižnica  c.  kr.  učiteljišča,  Kocbek  Fran,  Kociper  Ivan,  Koprivnik 
Ivan,  Koprivšek  Leopold,  Koroša  Ivan,  dr.  Korošec  Anton,  dr.  Ko- 
vačič  Fran,  Lavtar  Luka,  Leskovar  Ferdinand,  dr.  Leskovar  Josip, 
Lichtenvvallner  Fran,  Ljudska  knjižnica,  dr.  Lukman  Fran,  Majcen 
Gabrijel,  Majcen  Josip,  Marin  Jakob,  dr.  Medved  Anton,  dr.  Mlakar 
Ivan,  Peče  Ivan,  Petelinšek  Martin,  dr.  Pipuš  Radoslav,  dr.  Pivko 
Ludovik,  dr.  Poljanec  Leopold,  dr.  Potočnik  Matko,  dr.  Povalej 
Josip,  Puks  Viktor,  Rabuza  Anton,  Rant  Hugon,  Robič  Fran, 
dr.  Rosina  Fran,  Schmoranzer  Josip,  Schreiner  Henrik,  dr.  Sernec 
Vladimir,  Sever  Josip,  Simonič  Fr.,  dr.  Stegenšek  Avg-.,  Steg-nar 
Feliks,  Stergar  Anton,  Sepac  Albert,  Sijanec  Miroslav,  dr.  Sorn  Jos., 
Strakl  Matej  pri  Sv.  Petru,  dr.  Sušnik  Tomaž,  Trafenik  Jos.,^VaIes 
Alfonz,  dr.  Verstovšek  Karol,  Vodenik  Simon,  Vodošek  Štefan, 
dr.  Vovšek  Fran,  dr.  Vovšek  Fran,  Vreze  Ivan,  Zdolšek  Josip, 
dr.  Zidanšek  Josip,  Žagar  Nikolaj,    Zolgar  V. 

Skupaj  63  ^  7  =  70. 
Marija  Enzersdorf.  Pukl  Radoslav.  Skupaj  1. 

Matenjavas  -  Prestranek.  Bergoč  J.  v  Ročah,  Bežan^J., 
Prestranek,  Cernjač  D.  v  Rakitniku,  Kanale  K.,  Prestranek,  Zni- 
deršič  Milan.  Skupaj  5. 

Medana-Ločnik.  Blažko  Alfonz  v  Mirniku,  Gradnik  Rajko 
v  Kozani,  Kazafura  Ljudmila  v  Medani,  Kurinčič  Ivan  v  Medani, 
Simčič  Ferdinand  v  Biljani.  Skupaj  5. 

Mengiš.  Kušar  Fran,  Preša  Josip  v  Terzinu,  Bralno  društvo, 
Kandušar  Josip,  Letnar  Lovro,  Ljudska  šola  v  Jaršah,  Mrkun 
Anton  na  Homcu,  Petrovec  Tomo  v  Jaršah.        Skupaj  2  -f  6  =  8. 

Metlika.  Čitalnica,  Dovgan  Fran,  dr.  Foerster  Vladimir, 
Grabrijan  Ivan,  Guštin  Fran,  ml.,  Guštin  Fran  Milan,  dr,  Hizel- 
berger  Emilijan,  Jutraš  Ludovik,  Kopinič  Julij,  Makar  Dako, 
Novak  Valentin,  Šola  ljudska.  Šola  ljudska  v  Semiču,  dr.  Weibl 
Rudolf,  Vukšinič  Davorin.  Skupaj  15. 

Mitrovica.  Vukovič  Ante.         ^  Skupaj  1. 

Mokronog.  Bohinjec  Peter  v  Škocijanu,  Benedičič  Ivan  v 
Skocijanu,  Bralno  društvo,  Hribovšek  Ivan,  Hutter  Ivan,  Jurkič 
Anton,  Ledenik  Viljem,  Logar  Filip,  Omahen  Gustav,  Pintar 
Mihael,  Pirnat  Ludovik,  Pirnat  Ivan,  Strel  Peter,  Tekavčič  Josip, 
Tratar  Josip,  Vencajz  Edvard,  Urbančič  Ljudevit  v  Škocjanu, 
Zvvitter  Davorin.  Skupaj  1  +  17  =  18. 

Moravče.  Bizjan  Ivan,  Hartman  Jožef  v  Blagovici,  Hribar 
Anton  v  St.  Gotardu,  Lovšin  Ivan,  Toman  Janko,  Zelnik  Josip 
v  Cemšeniku,  Zust  Ignacij.  Skupaj  7. 

Mori  (Tirolsko).  Medic  Fran.  Skupaj  1. 

Mozirje.  Čitalnica  narodna,  Marovt  Anton  na  Lepinjivi, 
Praprotnik  Fran,  Pušenjak  Ivan  v  Šmihelju,  Šola  narodna. 

Skupaj  5. 

Myto  visoke.  Meštanska  rada.  Skupaj  1. 


—     45     — 

Nabrežina.  Caharija  Ivan,  župan,  klesar  in  posestnik,  Ca- 
harija  Ivan,  krčmar,  Jazbar  Alojzij,  vJug  Vinko,  Knjižnica  ljudska, 
Lukačič  Avgust,  Lupine  Alojzij  v  Št.  Polaju,  Macarol  Alojzij  v 
St.  Polaju,  Mavric  Vinko,  Medic  Fran,  Nemec  Fran,  Pertot  Fran, 
Pertot  Leopold,  Sjpek  Ivan,  Tance  Avgust,  Terčon  Andrej, 
Terpin  Antonija  v  Sempolaju,   Tomšič  Fran.  Skupaj  18. 

Nova  cerkev.  Dr.  Gregorec  Lavos/av,  Kos  Alojzij  pri 
Sv.  Martinu,  Arzenšek  Alojzij  v  Vitanju,  Cinglak  Jakob  v  Voj- 
niku,  Exel  Srečko  v  Vojniku,  Luskar  Ivan,  Požar  Alfonz  v  Voj- 

niku,  StrigI  Anton  na  Frankolovem,  Vodušek  Andrej  v  Vojniku. 

Skupaj  7  -f  2  =  9. 
Novo  Mesto.  Dr.  Hrašovec  Silvin.  Skupaj  1. 

Ogulin.  Ljubic  Josip.  Skupaj  1. 

Opčine.  Bratuš  Fran  v  Katinaru.  Skupaj  1. 

Ormož.  Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Preindl  Jakob  pri  Ve- 
liki nedelji.  Skupaj  1  -i-  1  =  2. 

Osjek.  Bačič  Radoslav,  Bešlič  Anton,  Bošnjak  Milan,  Demut 
Vladimir,  Djakovič  Vukašin,  Dončevič  Ivan,  Gottschalk  Hugon, 
Firinger  Kamilo,  dr.  Heštera  Bogdan,  Horvat  Stjepan,  Hrvatska 
gradjanska  čitalnica  gornjega  grada,  Hržič  Ante,  Kamnikar  Josip, 
Kišpatič  Dragotin,  Knezevič  Rudolf,  Knop  Ljudevit,  Koch  Dra- 
gotin,  Korošec  Ante,  dr.  Kovačevic  Vladimir,  Kovačič  Ferdinand, 
Krmpotic  Artur,  Krnic  Gejza,  „Marulič",  Naračic  Miroslav, 
dr.  Neuman  Drago,  Ogrizek  Anton,  dr.  Papratovič  Fran,  Pav- 
lovič  Matej,  Penjič  Bogdan,  Pihler  Makso,  Posavac  Fran,  Sačer 
Josip,  dr,  Sauter  Ivan,  Schuster  Slavko,  Schv^^alm  Drago  Sken- 
der,  Sriemčevič^  Milan,  Stankovič  Vojslav,  Steiner  Vladimir,  Su- 
darevič  Fran,  Svrljuga  Iv.  K.,  Turkovič  Stepan,  Tušter  Adolf, 
Vallo  Stepan,  Vice  Ljudevit,  Vrbljanče  Fran,  Učeniška  knjižnica, 
Učiteljsko  društvo  „Zajednica".  Skupaj  47. 

St.  Pavel  (Amerika).  Soince  Ivan  Metod.  Skupaj  1. 

St.  Pavel  (Koroška).  Pire  Fran,  dr.  Heric  Matko,  Voglar 
Fran.  ^  Skupaj  1  -|-  2  =  3. 

Št.  Pavel  (Štajerska).  Cvenkel  Anton,  Fischer  Jos.,  dr.  Go- 
ričar  Josip,  Marine  Ernest,  Miklič  Julika  na  Gomilskem,  Pečar 
Srečko,  Piano  Leopoldina,  Schmidt  Albin,  Skok  Ignacij,  Sulzer 
Vojteh,  dr.  Vidic  Fran,  Vidic  Josip,  Zanier  Olga,  Zotter  Janko 
v  Gomilskem.  Skupaj  14. 

Pazin.  Bačič  Josip,  Bergic  Ivan,  Brinšek  Stanislav,  Bunc 
Ivan,  pl.  Doroghy  Zvonimir,  Figuric  Stjepan,  Grašič  Josip  v 
Bernu,  Hrovatin  Dragotin,  Hrovatin  Franjo,  Hrvatska  čitaona, 
Kalčič  Ivan,  dr.  Kevič  ^Mate,  Knjižnica  c.  kr.  državne  gimnazije, 
Kos  Ivan,  dr.  Kurelič  Širne,  dr.  Majžer  Anton,  Mihaljevič  Matej, 
Milačič  Niko,  Novak  Ivan,  Novljan  Fran,  Pavlinič  Otmar,  Peric 
Djevoslav,    Pregelj   Rudolf,    Rebek   Pravdoslav,    Sedmak  Anton, 


-    46     - 

Slokovic  Fran,  Santel  Saša  Aleksander,  Sorli  Ivan,  Trampuš  Fr., 
dr.  Trinajstič  Dinko,  Velikanje  Ivan  v  Juršicih,  Wrischer  Marija, 
Zg-rablič  Martin,  Zanič  Dragotin,  Žerjav  Josip,  Zič  Nikola. 

Skupaj  36. 

Pariz.  Malovič  Janko.  Skupaj  1. 

Sv.  Peter  na  Koroškem.  Močnik  Peter.  Skupaj  1. 

Št.  Peter  (Kranjska).  Bole  Martin  na  Ruskem,  Abram 
Anton,  Ambrožič  M.  v  Novisušici,  Frole  Ivan,  Kaffou  Ivan,  Na- 
rodno bralno  društvo  v  Zagorju,  Pirnat  Bernaid,  Stepančič  Fran. 

Skupaj    1  4"  7  ==  8. 

Sv.  Peter  pod  Sv.  gorami.  Bralno  društvo,  Crnelč  Josip, 
Drofenik  Ivan,  Gherbaz  Ivana,  Gradišnik  Anton  v  Polju,  Jug 
Lea,  Kraner  Fran,  dr.  Kunej  Ferdinand,  Lah  Ivan,  Levstik  Fran, 
Robek  Fran  v  Caslavi,  Robek  Miha,  Šola,  Tanšek  Fran,  Tombah 
Josip,  Ulčnik  Martin  v  Zagaju.  Skupaj  16. 

St.  Peterburg.  Slavij anski  dobrodelni  komitet,  dr.  A.  J.  Ja- 
cimirskij.  Skupaj  14-1=2. 

Piškorevci.  Crnič  Ivan.  Skupaj  1. 

Petrinja.  Canič  Ivan,  Erega  Dragotin,  dr.  Filipovič  Dragan, 
Gavrilovič  Djuro,  Jakčin  Josip,  Knjižnica  gimnazijska  dijaška. 
Knjižnica  gimnazijska  profesorska,  Lepeš  Vilko,  Marjanovič 
Ivan,  dr.  Nemec  Josip,  Panac  Vilko,  Potočnik  Ojon,  Praprutnik 
Ivan,  dr.  Radotič  Branislav,  Simončič  Dragotin,  Simunovič  Ivan, 
Škof  Vladimir,  Stakan  Tomislav,  Vragovič  Viktor,  Zrelec  Petar. 

Skupaj   20. 

Pliberk.  Božič  Fran  v  Javorju,  Cebulj  Rudolf  v  Prevaljah, 
Feinig  Ivan  v  Tunelu,  Godec  Ferdinand  na  Breznici,  Gostenčnik 
Peregrin  v  Prevaljah,  Gvaiz  Josip,  Hartman  Matej  v  Libučah, 
Hojnik  Ivan  v  Koprivni,  Hornboeck  Ivan,  Izobraževalno  društvo. 
Izobraževalno  društvo  v  Vogrčah,  Kesnar  Anton  v  Prevaljah, 
Kirchmajer  Karol  v  Črni,  Krajgar  Ferdo  v  Stebnu,  Kraut  Josip 
na  Bistrici,  Križ^aj  Avgust  v  Guštanju,  Kušlan  Ivan,  Marinič  Fran, 
Novak  Neža  v  Smihelu,  Pišek  Franja  v  Smihelu,  Plešivčnik  Ana, 
Plešivčnik  Tomaž,  Premru  Fran  v  Možici,  Ratej  Fran  v  Smihelu, 
Rozman  Josip  v  Crnečah,  Rozman  Ivan,  Rudolf  Juri  na  Bistrici, 
Sekol  Ivan  v  Prevaljah,  Serajnik  Ivan  v  St.  Danijelu,  Silan  Ivan, 
Simon  Rudolf,^  Svanjak  Mihajlo  v  Strojni,  ^Svetina  Anton,  Senk 
Fran  v  Črni,  Stangl  Zdravko  v  Smihelu,  Stingl  Fran  v  Kotljah, 
Štritof  Anton  v  Prevaljah,  Truppe  Andrej,  Uranšek  Fran  v 
Svabeku,  Vintar  Josip  v  Smihelu,  Vogrinc  Anton  v  Libeličah, 
Wezjak  Zdravko  v  Prevaljah.  Skupaj  42. 

Podčetrtek.  Dr.  Brešar  Em.,  Cvetko  Anton,    Jerin  Vojteh, 

Knjižnica  šolska,  Lovrec  Fran,  Pivec  Štefan,  Plepelec  Josip. 

Skupaj  7. 

Podgrad.  Basa  Jernej,  Golac,  Behar  Rudolf,  Bubnič  Edvard 
v  Slivju,  Čitalnica,  Gobec  Dragotin,  Hušo  Mihael,  Ivančič  Anton 


—     47     - 

v  Javorjih,    Jenko  Vladimir,    Logar  Rajmund  v  Pregarijah,    Ma- 
rinčič    Ignac    v  Hrušici,    Rogač  Anton  v  Hrušici,    dr.  Sorli    Ivo, 
Volk  Josip.  Skupaj   13. 

Podnart- Kropa.  Novak  Peter  v  Kamni  gorici,  Pleničar 
Josip  v^  Kropi,  Svetina  Rozika  v  Kamni  gorici,  Šolar  Fran  v 
Kropi,  Žagar  Ivan  v  Kamni  gorici.  Skupaj  4-1-1=5. 

Polhov  gradeč.  Benedičič  Jakob  v  Črnem  vrhu,  Cepon 
Janko,  Cebašek  Ivan,  Tomšič  Fran.  Skupaj  4. 

Poljane.  Debeljakova  hiša,  Ramoveš  Jernej,  Brajec  Josip 
na  Trati,  Jelovčan  Fran  na  Trati,  Jereb  Fran  na  Trati,  Jerše 
Valentin,  Perko  Lovro,  Pipan  Ivan  na  Trati,  Zoreč  Fran  v  Novi 
Oselici.  Skupaj  2  4-7  =  9. 

Poličane.  Jane  Peter.  Skupaj  1. 

D.  M.  v  Polju.  Dr.  Divjakova  Polonica  na  Studencu,  dr.  Gosti 
Fran  na  Studencu,  Kavčič  Fran,  Krajni  šolski  svet,  Mrcina  Ign. 
v  Zgornjem  Kašlju,  Miiller  Ivan,  Polak  Vaclav.  Skupaj  7. 

Postojna.  Dr,  pl.  Andrejka  Rudolf,  Amon  J.,  Arko  Fran, 
Avsec  Anton,  Ažman  Andrej,  Baraga  Andrej,  Brinar  Josip,  Burger 
Alojzij,  Cvek  Fran,  Čitalnica  narodna,  Dekleva  Teodor,  Dereani 
Dominik,  Ditrich  Ludovik,  dr.  Doljan  Jakob,  Drol  Jakob,  Erzar 
Matija,  Gaspari  Ferdinand,  dr.  Jane  Igo,  Jurca  Fran,  Knjižnica 
okrajna  učiteljska,  Kogej  Jakob,  Kogej  Jernej,  Kotzmuth  Julijan, 
Kraigher  Avgust,  Kraigher  Josip,  Kraigher  Peter,  Križe  Fran, 
Kuttin  Fran,  Ljudska  knjižnica  v  Matenji  va^si,  Petrič  Heliodor. 
Piki  Gregor,  Rusjan  Josip,  Seber  Makso,  SoIa  ljudska  petraz- 
redna,  Šola  I.  slovenska  meščanska,  Thuma  Ivan,  dr.  Vašek  Emil, 
Vičič  Dragotin,  Vodopivec  Josip,  Vtičar  Anton.  Skupaj  39. 

Požega.  Bauer  Fran,  Brkanovič  Stjepan,  Cicak  Ivan,  Či- 
talnica hrvatska,  Galič  Slavko,  Hochschopf  Ivan,  Horvat  Ignacij, 
Jakič  Tomo,  Knjižnica  gimnazijska  dijaška.  Knjižnica  kongrega- 
cije  gimn.  učenika.  Knjižnica  učiteljskega  društva,  Komlanec  Janko, 
Kondrat  Adolf,  Koprinski  Robert,  Kuntarič  Maks,  dr.  Kurschner 
Edo,  Rendjev  Fran,  dr.  Risek  Edvard,  Sojat  Fran,  Virag  Aleks., 
Žagar  Jakob.  Skupaj  21. 

Praga  I.  Ceško-s/ovenski  spo/ek,  Klepec  Josip,  C.  kr.  uni- 
verzitetna knjižnica.  Skupaj  1  -}-  2  =  3. 

Predloka.  Ferjančič^  Fran,  Kraševec  Vekoslav,  Sancin  Jos., 
Skvarc  Fran  v  Kubedu,  Svegelj  Peter  v  Movražu.       Skupaj  5. 

Prosek.  Bukavec  Alojzij,  Cibic  Frančišek,  Furlan  Martin, 
Goriup  Alojzij,  Kenda  Ferdinand  na  Devinščini,  Komac  Dra- 
gotin, Košir  Anton  na  Kontovelju,  Leban  Henrik,  Luksa  Marin, 
Martelanc  Fran,  Matejčič  Fran  v  Trstu,  Nekerman  Ivan  v  Trstu, 
Ravbar  Ivan  v  Zgoniku,  Sošič  Edvard,  Starec  Dragotin,  Stoka 
Josip  na  Kontovelu.  Skupaj  16. 


-     48     - 

Prvačina.  Furlani  Fran,  Gregorič  Vinko,  Gruden  Štefan, 
Mozetič  Josipina  v  Mirnu,  Ljudska  knjižnica,  Orel  Josip,  Roje 
Jakob  ^na  Gradišču,  Tušar  Anton  v  Podvlaki,  Zorn  Fran  v  Vrto- 
vinu,  Znidaršič  Rudolf  v  Dornbergu.  Skupaj  10. 

Ptuj.  Zelenik  Josip  pri  Sv.  Urbanu,  Bralno  društvo  pri 
Sv.  Barbari  v  Halozah,  Bratkovič  Kazimir,  dr.  Brumen  Anton, 
Cenčič  Josip  pri  Sv.  Barbari  v  Halozah,  dr.  Horvat  Tomaž, 
dr.  Jurtela  Fran,  Kajnih  Valentin,  Kaukler  Ivan,  Knjižnica  gimna- 
zijska, Kojc  Martin,  Kolarič  Anton,  dr.  Komljanec  Josip,  dr.  Lašič 
Ferdinand,  Lenart  Fran,  Marinič  Ferd.  pri  Sv.  Bolfenku,  Narodna 
čitalnica,  Pavlinič  Marko,  Pollak  Fran,  Povoden  Norbert,  Sku- 
hala Ferdinand,  Stepic  Anton,  dr.  Gregorec  Anton,  Toplak  Fr., 
Učiteljsko  društvo  ptujskega  okraja,  Vogrin  Ivan  pri  Sv.  Barbari 
v  Halozah,  Zupane  Jos.,  Zupančič  Drag.       Skupaj  1  -|-  27  =  28. 

Pulj.  Dr.  Gradnik  Alojzij,  Koršič  Ivan.  Skupaj  2. 

Devica  Marija  v  Puščavi.  Groesslinger  Ignacij,  Korman 
Josip  na  Kumemi,  Zrnko  Gašpar.  Skupaj  3. 

Radovljica.  Trpin  Ivan  v  Mošnjah,  Ambrož  Ivan,  Eržen 
Gabrijel  v  Zapužah,  Fuersager  Leopold,  Hudovernik  Vinko, 
dr.  Jelovšek  Ignacij,  Kavčič  Pavel,  Knjižnica  okrajna  učiteljska, 
Korošec  Josip  v  Mošnjah,  Kristan  Ivan  v  Predtrgu,  Kunstelj 
Rudolf,  Novak  Ivan,  Pavlin  Josip,  dr.  Polec  Janko,  Primožič 
Leopold,  Regally  Fran,  Resman  Vinko,  Slovensko  pevsko  in 
bralno  društvo  „Triglav",  Sivic  Anton,  Šolsko  vodstvo  v  Lescah, 
dr.  Triller  Vinko,  Valenčak  Vladimir,  dr.  Vilfan  Janko,  Vurnik 
Ivan,  Zavrl  Valentin  v  Begunjah.  Skupaj  24  4-  1  —  25. 

Rakovac  pri  Vrbovcu  (Hrv.).  Stoos  Nikola.  Skupaj  1. 

Ribnica  (Kranjska).  Kljunova  /liša  v  Slatniku,  Lesarjeva 
hiša  v  Hrvači,  Lesarjeva  fiiša  v  Sušju,  Lovšin  IVlariJa  v  Jurjevici, 
Ančik  Josip,  Arko  Ivan,  Betriani  Božidar,  Blahna  Marija,  Burger 
Fran,  Deška  ljudska  šola,  Dekliška  ljudska  šola,  Fischer  Bogumil, 
Gruntar  Ignacij,  Juvanec  Avgust,  dr.  Kalan  Pran,  Klun  Ivan, 
Klun  Jakob,  Knjižnica  čitalniška.  Knjižnica  okrajna  učiteljska, 
Merher  Ignacij  v  Prigorici,  Mrhar  Josip  v  Dolenji  Vasi,  Novak 
Ivan,  Peterlin  Filip,  Picek  Fran,  Podboj  Ana,  Rudesch  Anton, 
dr.  Schiffrer  Anton,  Spende  Anton,  Skrabec  Mihael,  Smalc  Matej, 
Tavčar  Andrej,  Tomšič  Leopoldina,  Tomšič  Štefan. 

Skupaj  29  +  4  -=  33. 

Ribnica  (Štajerska).  Bralno  društvo,  Dergan  Rudolf,  Haupt- 
mann  Ulrik,  Iglar  Fran,  dr.  Miglič  Peter,    dr.  Škof  Friderik. 

Skupaj  6. 

Rihenberg  pri  Gorici.  Colja  Ivan,  Ličen  Maks,  Poniž 
Ambrož.  Skupaj  3. 

Rogatec.  Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Berlisg  Jos.,  Cirjak 
Fran    pri  Sv.  Križu,    Cokl   Ignacij   v  Kostrivnici,    Glinšek  Ivan  v 


—     49     - 

Gaberju,  Korošec  Fran  pri  Sv.  Križu,  Košar  Fran,  Lendovšek  Dr., 
Merkuš  Anton  v  Zetalah,  Senčar  Josip,  Segula  F.  S.  pri  Sv.  Roku, 
Trafenik  Luka  pri  Sv.  Florijanu.  Skupaj  11  —  1  =  12. 

Ruše.  Glaser  Alojzij,  Glaser  Viktor  na  Smolniku,  dr.  Go- 
rišek  Gašpar,  Lasbacher  Josip,  Lesjak  Davorin,  Lichtenvvallner 
Matija,  Ling-elj  Dragotin,  Novak  Marija,  Pogačnik  Hinko,  Sernc 
Fran,    Sernc  Josip    na  Smolniku,    Sernc  Mihael,    Wurzer   Matija. 

Skupaj    13. 

Samobor.  Hrčič  Fran,  Kleščic  M.,  Kogoj  Anton,  dr.  Krnic 
Božidar,  Kuralt  Fran,  Presečki  Vladko,  Reizer  Nikola,  Saurer 
Hinko,  Vukovič  Dragica.  Skupaj  9. 

St.  Sebastijan  na  Koroškem.  Mikuluš  Mira.       Skupaj  1. 

Selca.  Bralno  društvo  v  Dolenji  vasi,  Bralno  društvo  v 
Selcih,  Jeglič  Josip,  Slibar  Fran,  Smid  Fran,  Šola  ljudska  na 
Bukovici,  Tavčar  Fran.  Skupaj  7. 

Senožeče.  Občina  Razdrto,  dr.  Gregorič  Viktor,  Izobraže- 
valno društvo,  Kavčič  Filip  v  Razdrtem,  Mlakar  Ivan,  Novak 
Anton,  Paternost  Henrik,  Picek  Edvard,  Suša  Anton,  Suša  Fran, 
Skerjanec  Ivan  v  Vremah,  Zelen  Ivan,  Zelen  Josip,  Zupan  Ivan 
v  Hrenovicah.  Skupaj  13  -f-  1  =  14. 

Sevnica.  Bralno  društvo,  Dokler  Anton,  Gorjup  Peter, 
Kurent  Damijan,  Mešiček  Josip,  Mohorko  Ivan  na  Blanci,  Pe- 
trinčič  Julija  na  Blanci,  Pirc-Gabrič  Ana  v  Zabukovju,  Piši  Ivan, 
Seliškar  Alojzij,  Smole  Ludovik,  Srebrnič  Fran  v  Zabukovju, 
Starki  Mijo.  Skupaj  13. 

Sežana.  Dr.  Abram  Maks,  Arko  Lavoslav  v  Lokvah,  Bajec 
Alojzij,  Bekar  Vekoslav  v  Storjah,  Berginec  Anton, ^Brcar  Fran, 
Cefuta  Anton  v  Tomaju,  Cerne  Emil  v  Tomaju,  Čitalnica  na- 
rodna, Dolence  Avgust,  Društvo  kmetsko  izobraževalno  v  Storjah, 
Društvo  pevsko  in  bralno  „Tabor"  v  Lokvi,  Fakin  Anton  st.  v 
Repentabru,  Furlan  Albin,  Hreščak  Alojzij  v  Lokvah,  Kante 
Matej,  Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Kocjan  Janko  v  Zerjah,  Kontel 
Josip,  Mervič  Anton  v  Povirju,  Novak  Josip  v  Povirju,  Obrsnel 
Andrej  v  Lokvi,  Omers  Josip,  Pahor  Josip,  Pirjevec  Ciril,  Pir- 
jevec  Peter,  Praprotnik  Slavoj  v  Lokvi,  Rebec  Jožef,  Rebek 
Anton,  Rožič  Ivan,  Rustja  Josip,  Sila  Matija  v  Tomaju,  Srebot- 
njak  Radoslav  v  ^Lokvi,  Skerlj  Alojzij,  Stolfa  Fran,  Stolfa  Janja, 
Stolfa  Valentin,  Strekelj  Alojzij,  Tiringar  Ivan  v  Tomaju,  Trčon 
Valentin,  dr.  Vrčon  Ivan,  Zlobec  Avguštin,  Žagar  Milena  v  Lokvi, 
Znidaršič  Josip.  Skupaj  44. 

Slano  na  Češkem.  Skrbinšek  Jože.  Skupaj  1. 

Slivnica.  Lecker  Tilka,   Pišek  Fran  v  Hotinji  Vasi. 

Skupaj  2. 

Slovenji  gradeč.  Alt  Aleksander  v  Sent  Janžu  pri  Dravo- 
gradu,   Barle    Karol    v    Smartnem,    Blažon    Jakob,    dr.  Bratkovič 


-     50     - 

Alojzij,  Cajnko  Avgust  v  Razborju,  Cižek  Alojzij,  Ferjan  Vla- 
dimir, Jurko  Ivan  v  Pamečah,  Kac  Ivan  v  Smartnem,  Kac  Ferdo 
v  Smartnem,  Kovže  Ivan,  Krghne  Josip  v  Razborju,  Lenart  Ivan 
v  Smartnem,  Letonja  Fran  v  Smartnem,  Pečnik  Fran  v  Podgorju, 
Pirnat  Fran,  Rotovnik  Jos.  v  Legnem,  Scheche]  Alojzij,  Schoen- 
dorfer  Ivan  v  Starem  Trgu,  Strašek  Mihael,  Šalamun  Simon  v 
Smartnem,  Smid  Matija  v  Podgorju,  Vavpot  Lovro,  Vrečko  Fran. 

Skupaj    24. 

Slovenska  Bistrica.  Dr.  Vošnjak  Josip,  Hribernik  Agica 
v  Crešnjevcu,  dr,  Lemež  Urban,  Majhen  J.  v  Studenicah,  Mi- 
klavec  Pavla  v  Crešnovcu,  Mlakar  J.  v  Laporju,  Schreiner  Ljud- 
mila, Smeh  Ivan,  Serajnik  Dom.,  Svetlin  J.  v  PoljČanah,  Trinkaus 
Anton  v  Crešnovcu,  Vošnjakova  ljudska  knjižnica. 

Skupaj   1  4-11=12. 

Sodražica.  Drobnič  Juri,  Fajdiga  Fran,  Ivane  Evgen,  Krže 
Martin,  Lušin  Ivan,  Oberster  Josip,  Traven  Fran,  Vrbič  Mihael. 

Skupaj   8. 

Solčava.  Cvetko  Juri,  Dekorti  Josip  na  Ljubnem,  Germel 
Kristijan,  Lekše  Fran  v  Lučah,  Smid  Miloš.  Skupaj  5. 

Sostro.  Zupan  Mihael,  Bregant  Mihael,  Lipah  Fran  v  Do- 
brunjah.  Skupaj  2  +  1=3. 

Split.  Brajevic  Jerko,  Knjižnica  dijaška  c.  kr.  realke.  Knjiž- 
nica gimnazijska  dijaška,  Knjižnica  učiteljska  c.  kr.  realke.  Knjiž- 
nica gimnazijska  učiteljska,  Kosiček  Dragotin,  Levičnik  Vinko, 
don  Luger  Herkulan,  pl.  Tartaglia  Julij,  pl.  Vidovic  Fran,  Zni- 
deršič  J.  Skupaj  11. 

Spodnji  Dravograd.  Lučovnik  Ivan  na  Ojstrici.     Skupaj  1. 

Središče.  Sinko  Božidar,  Vrabl  Iv.  Nikolaj. 

Skupaj   1  -f"  1  =  2. 

Stari  Trg.  Bencina  Ivan,  Davorin  Bohte  v  Ložu,  Čitalnica 
narodna,  Demšar  Gregor  v  Ložu,  Kandare  Ivan  v  Danah,  Kovač 
Karol,  Sterle  Tomaž,  Šolska  knjižnica,  Šetinc  Fran,  Stritof  Ivan, 
Verbič  Josip  v  Markovcu,  Žagar  Fran  v  Markovem,  Zura  Ivan 
v  Sneperku.  Skupaj  13. 

Studeno  pri  Postojni.  Janež  Dominik,  Kobal  Alojzij. 

Skupaj   2. 

Sušak.  Bole  Josip  na  Reki,  Brazzoduro  Hektor  na  Reki, 
Buric  Josip,  Chladek  Hugon  na  Pečinah,  Dušanek  Vinko  na 
Reki,  Glažar  Delimir,  dr.  Kombol  Mihovil,  Lenac  Dragomir, 
Margan  Josip  na  Reki,  Turina  Nikola  v  Bakru,  Kr.  velika  gim- 
nazija, Valjato  Ivan,  Vajda  Fran.  Skupaj  13. 

Sempas.  Basa  Fran  v  Crničah,  Bralno  društvo.  Hvala  Josip, 
Križman  Fran,  Savelli  Julij,  Srebernič  Josipina  v  Crničah. 

Skupaj   6. 

Šiška.  Bizjan  Fran,  Bregar  Josip,  Burger  Fran,  Čitalnica, 
Feme  Ivan,  Jebačin  Andrej,    Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Leben 


-     51     — 

Jakob,  Moliar  Drag-otin,  Okoren  Ivan,  Pavšič  Ivan,  Petek  Ivan, 
Petkova  Irma,  dr.  Sabatty  Beno,  Suvv^a  Ivan,  Skarjevec  Ivan, 
Vamberger  Tomo,  Vilhar  Marija,  Zakotnik  Ivan,  Zorman  Viktor. 

Skupaj    20. 

Skedenj.  Čitalnica  slovenska,  Flego  Josip,  Godina  Justina, 
Godina  Silvester,  Grbec  Janko,  Gregorič  Mara,  Kariž  Cezar, 
Lovrenčič  Anton,  Pahor  Miloš,  Sancin  Stanislav,  Sancin  Fran, 
Sancin    Ivanka,    Sancin  Tomaž,    Sedevčič    Olga,    Stubel  Vojteh. 

Skupaj    15. 

Skofja  Loka.  Pl.  Detela  Oton,  Notar  Anton  v  Storjah, 
Baloh  Ivan  v  Stari  loki,  Burdych  Ervin,  Čitalnica  narodna,  Dev 
Oskar,  Gaber  Anton,  Homan  Anton,  Karlin  Ivan,  Klobovs  Ivan 
v  Inomostu,  Koceli  I.N.,  Lavrič  Leo,  Lenček  Niko,  dr.  Leskovec 
Janko,  Nadrah  Ignacij,  Pecher  Konrad,  Šinkovec  Avguštin,  SoIa 
deška  ljudska,  Sumer  Juri,  dr.  Zakrajšek  Karol,  Zigon  Matej. 

Skupaj  2  +  19  =  21. 

Smarije  (Goriško).   Benko  Alojzij  v  Dol.  Branici,  Gregorič 
Vinko  v  Opatjem  Selu,  Gruntar  Albin  na  Svinem,  Kavs  F._^Janko, 
Kodrič  Artur,  Poljšak  Vladimir,  Rajer  Albert  v  Tevčah,  „Skolj", 
bralno  društvo.  Skupaj  8. 

Smarije  (Štajersko).  Knjižnica  ohcrajna  učiteljska,  Cerjak 
Fran,  Cppf  Fran  v  Pristavi,  Čitalnica,  Debelak  Ivan,  Flere  Pavel 
pri  Sv.  Štefanu,  dr.  Georg  Josip,  Gomilšek  Fran  pri  Sv.  Petru, 
Hribar  Ivan,  Kovačič  Anton  v  Zibiki,  Krajnc  Vekoslav,_^  Lavrač 
Martin,  Mladič  Anton,  dr.  Mulej  Anton,  Pogačnik  Fran  v  St.Vidu, 
Grobelno,  Punkart  Josip,  Zibika-Pristova,  dr.  Rakež  Josip,  Roškar 
Fran  v  Loki  pri  Zusmu,  Sernec  Janko,  Sinko  Fran,  Slov.  izobra- 
ževalno društvo  pri  Sv.  Petru.  Skupaj  1-f  20  =  21. 

Šmartno^  pri  Litiji.  Saj^^  Mihael  v  Štangi,  Knaflič  Fran, 
Rihar  Matej,  Šola  ljudska,  Vacak  Klementina,  Zore  Ignacij  v 
Črnem  Potoku.  Skupaj  5  4-1=6. 

Šoštanj.  Bregant  Henrik  na  Plešivcu,  Cink  Slavka  v  Št.  An- 
dražu, Cizej  Fran  v  Velenju,  Fekonja  Andrej,  Ježovnik  Slavka 
v  Velenju,  Jurkovič  Milica,  Kolarič  Josip  v  Smartnem  na  Paki, 
Kolšek  Vinko,  Koropec  Ivan,  Košar  Agneza,  Skale- Velenje,  Ko- 
šutni^k  Silvester  v  Topolšici,  Kovač  Josip  v  Skalah,  Krajnc  Ivan 
pri  Št.  Ilju,  Kropivšek  Valentin  v  Šmihelu,  Krošelj  Fran,  Lukman 
Ivan,  dr.  Mayer  Fran,  Mikuš  Ignacij  v  Smartnem  na  Paki,  dr.  Pod- 
lesnik  Mihael  v  Velenju,  Stergar  Anton  v  Skalah,  Tajnik  Miloš, 
Tičar  Ferdo,  Trobej  Alojzij,  Vošnjak  Ivan.  Skupaj  24. 

Tolmin.  Čitalnica  narodna,  Knjižnica  okrajna  učiteljska, 
Fasan  Rudolf,  Gabršček  Oskar,  dr.  Gruntar  Rudolf,  Kalan  Emil, 
Kavčič  Viktor,  Kenda  Matija  v  Volčah,  Kragelj  Josip,  Kutin 
Anton,  Kutin  Ivan  v  Zatolminu,  Lašič  Andrej,  Matelič  Ivan  v 
Hudijužni,  Primožič  Matej,  Puppis  Emil,  Tomšič  Krištof,  dr.  Vodo- 
pivec  Fran,  Zarli  Anton  v  Volčah.  Skupaj  2  -f-  16  =  18. 


—    52     - 

Toplice  na  Dolenjskem.  Zdraviliška  komisija.       Skupaj  1. 

Sv.  Tomaž  pri  Ormožu.  Antolič  Fran,  Loparnik  Fran, 
Medic  Fran,  Ozmec  Vinko,  Podgorelec  Marija,  Poplatnik  Fran, 
Skerlec  Ivan.  Skupaj  7. 

Trbovlje.  Dernovšek  Ivan,  Dežman  Fran,  dr.  Dimnik  Ivan 
v  Mariboru,  Delničar  Fran,  Erjavec  Peter,  Feštajn  Fran,  Goro- 
pevšek  Josip,  Jamšek  Nikolaj,  Krammer  Ivan,  Kunej  Josip,  Letnik 
Josip,  Mahkovec  Josip,  Martinčič  Alojzij,  Naglav  Juro,  Orešnik 
Ivan,  Pinterič  Nikolaj,  Počivavšek  Anton,  Polše  Florijan,  Šola 
dekliška^ v  Trbovljah  na  Vodah,  ^Sola  deška  v  Trbovljah  na 
Vodah,  Šola  ljudska  v  Trbovljah,  Šola  ljudska  pri  Sv.  Katarini, 
Telovadno  društvo  »Sokol",  Uranič  Josip,  Wessner  Ana,  Zupan 
Ivan.  Skupaj  26. 

Trebnje.  Bralno  društvo,  dr.  Dereani  Mano,  dr.  Kuhar  And., 
Mervec  Ivan  v  Št,  Rupertu,  Nagode  Ivan,  Noč  Ivan  v  St.  Janžu, 
Oblak  Anton  pri  Sv.  Lovrencu,  Pavlin  Alojzij,  Ruprecht  Janko, 
Tomjc  Vilko,  pl.  Trbuhovič  Evgen  v  Veliki  Loki,  Vrbančič  Ant. 
na  Čatežu.  Skupaj  12. 

Sv.  Trojica  v  Halozah.  Gospodarsko  in  bralno  društvo. 
Grm  Fran  pri  Novi  Cerkvi,  Kavčič  Peter  pri  Novi  Cerkvi,  Klad- 
nik  Josip  pri  Novi  Cerkvi,  Kocmut  Rudolf  na  Selih,  Paulošič 
Minka  pri  Novi  Cerkvi,  Podpečan  Ljubica  pri  Novi  Cerkvi,  Poterč 
Rafael,  Rozbaud  Bruno  pri  Sv.  Vidu  pri  Ptuju,  Šalamun  Ber- 
nardin, Sirec  Janko  v  Leskovcu,  Šola  narodna  v  Leskovcu, 
Vaupotič  P.,  Vrunkar  Radoslav  v  Leskovcu.  Skupaj  14. 

Sv.  Trojica  v  Slovenskih  goricah.  Zmazek  Fran  pri  Sv.  Be- 
nediktu, Kavčič  Josip  pri  Sv.  Benediktu,  dr.  Kraigher  Alojzij, 
Mavric  Josip,  Mladeniška  družba  sv.  Jožefa,  Samostan  franči- 
škanski. Skupaj  1  -f  5  =  6. 

Trnovo.  Bile  Ivan  v  Ilirski  Bistrici,  Brinšek  Ivan,  Česnik 
Juri  v  Knežaku,  Domicelj  Alojzij  v  Zagorju,  Ličan  Aleksander 
v  Ilirski  Bistrici,  ^Valenč/č  Ivan,  Albrecht  Ivan,  Čitalnica  narodna 
v  Ihrski  Bistrici,  Čitalnica,  Gogala  Ivan,  Golmajer  Fran,  dr.  Goršič 
Fr.  v  Ilirski  Bistrici,  Hodrič  Fr.,  dr.  phil.  Kržišnik  Jos.,  Lampret 
Fortunat,  Ložak  Josip,  Narodno  bralno  društvo  v  Zagorju,  Rav- 
nikar Jernej,  Repinec  Valentin  na  Premu,  Samsa  Josip  v  Ilirski 
Bistrici,  Sket  Vinko  v  Ilirski  Bistrici,  Šola  deška  ljudska,  Troha 
Franc,  Tomšič  Ivan  v  Ilirski  Bistrici,  Urbančič  Ivan,  Uršič  Andrej 
v  Ilirski  ^Bistrici,  Val  Dragotin  vjlirski  Bistrici,  Volk  Ivan,  Zorko 
Fran  v  Šmihelu,  Zarnik  Martin,  Znidaršič  Andrej  v  Ilirski  Bistrici, 
Znidaršič  Anton  v  Ilirski  Bistrici.  Skupaj  26  -f  6  =  32. 

Trst.  Gorup  vitez  S  lavinski  Josip,  Kenda  Anton,  Klodič 
vitez  Sabladoski  Anton,  Semenišče  mladeniško,  Abram  Andrej, 
dr.  Abram  Josip,  Arhar  Justin,  Babic  Gregor,  Bandel  Fran, 
Bartol  Gregor,   Brumen  Hadrijan,  Candolini  Hinko,  Cok  Anton,. 


-     53     — 

Crnigoj  Venceslav,  Cuk  Ciril,  Dekleva  Drag-otin,  Dovgan  Ant., 
Engelman  Vinko,  dr.  Ferfolja  Josip,  Furlaii  Vekoslav,  Germek 
Anton,  Gorup  Ivan,  Furlan  Vekoslav,  Grebene  Vekoslav,  Gce- 
gorič  Josip,  Guštin  Alojzij,  Guštin  Fran,  Hrovatin  Karol,  dr.  Ki- 
sovec  Vekoslav,  Klavžar  Avgust,  Klemenec  Jakob,  Klinar  Viktor, 
Kokalj  Ivan,  Kosec  Fran,  Košir  Valentin,  Križmančič  Justin,  Krže 
Dav.,  Kuščar  Ivan,  Lah  Jakob,  društvo  „Ljudski  oder",  Mankoč 
Ivan,  Marn  Josip,  Martelanc  Anica  v  Barkovljah,  Martelanc  Ant,, 
Matko  Ljudevit,  Merhar  Jakob,  Može  Rudolf,  Muha  I.  H.,  Najdič 
Anton,  Peric  Fran,  Peric  Karol,  dr.  Pertot  Just,  Pesso  Ivan, 
Pirnat  Anton,  Podružnica  »Pekovskeg-a  društva",  Ponihvvar  Karla, 
Prelog'  Ivan,  Prhavec  Jakob,  Rešič  Fr.,  Rozman  Zdravko,  dr.  Ry- 
baf  Otokar,  Schmjdt  Ivan,  Schmutz  Fran,  Sila  Jakob,  Skaberne 
Josip,  Slovanska  Čitalnica,  Sosič  Ante,  Staritik  Josip,  dr.  Stare 
Egon,  dr.  Stegu  Teo,  Struzievvicz  Vladislav,  Skerjanec  Ivan,  Sorn 
Josip,  Stoka  Jakob,  Stok  Jakob,  Stolfa  Dragotin,  Tomažič  Ivan, 
Trgovska  obrtna  zadruga.  Trgovsko  izobraž.  društvo,  dr.  Trnovec 
Stanko,  Truden  Ante,  Tržaško  bralno  in  podporno  društvo.  Uči- 
teljsko društvo  za  Trst  in  okolico,  Ulčakar  Josip,  Vatovec  Olga, 
Vrčen  Ivan,  Vremec  Anton  v  Občini,  dr.  Wilfan  Josip,  Zalokar 
Srečko,  Zavod  sv.  Nikolaja,  Zink  Andrej,  Zoreč  Ivan,  Zbona 
Andrej,  Zgavc  Marij,    Ziberna  Anton.  Skupaj  91  -j-  4  =  95. 

Tržič.  Ahačič  Niko,  Albrecht  Luka  pri  sv.  Ani,  Bralno 
društvo  slovensko,  Engeisberger  Ivan,  Jelene  Ivan,  Lončar  Matej, 
Marinšek  Matija,  Potokar  Josip,  Rozman  Juri  v  Kovorju,  Sepaher 
Anton,  Vajda  Janko,  Zabukovec  Janez  v  Krizah.         Skupaj  12. 

Unec  -  Rakek.  Bele  Avgust  na  Uncu,  Bele  Fran  na  Uncu, 
Domicelj  Maks  na  Rakeku,  Fatur  Ivan  na  Rakeku,  Gartner  Dra- 
gica v  Planini,  Gnjezda  Fran  na  Uncu,  Gornik  Fran  na  Rakeku, 
Hrašovec  Alojzij  na  Rakeku,  Jeršan  Andrej  na  Uncu,  Kovačič 
Teodor  na  Rakeku,  Kozlevčar  Anton  na  Rakeku,  Meden  Juri 
v  Begunjah,  Merz  Konrad  na  Rakeku,  Modic  Anton  v  Ivanjem 
Selu,  Podboj  Ivan  na  Rakeku,  Ravnikar  Albin  na  Rakeku,  Repič 
Peter  na  Uncu,  Ribanič  Simon  na  Uncu,  Sebenikar  Lovro  na 
Uncu,  Sevar  ^Ludovik  na  Rakeku,  Šola  v  Planini,  Šola  ljudska 
na  Rakeku,  Šola  ljudska  na  Uncu,  Suštaršič  Fran  na  Rakeku, 
Urbas  Ivan  na  Uncu,  Žagar  Fran,  Trst-Unec,  Zitko  Minka  na 
Rakeku.  Skupaj  27. 

Varaždin.  Dr.  Magdič  Pero,  dr.  Blau  Hinko,  grof  Bombelles 
Josip,  Cajnko  Valentin,  Dijaška  gimn.  knjižnica,  Dočkal  Stepan, 
Filič  Božidar,  Filipec  Ljudevit,  Frančiškanski  samostan,  Galinec 
Fran,  Golub  Luka,  dr.  Gruber  Gjuro,  Kenfelj  Ivan,  dr.  Jurinac 
Adolf,  Knjižnica  kapucinskega  samostana,  Košir  Tošo,  Kožar 
Martin,  dr.  Križan  Josip,  Maric  Dragotin,  dr.  Milanič  Slavoljub, 
Milčetič  Ivan,  Milkovič  Vlado,  dr.  Pečovnik  Nikolaj,  o.  Raič  Ivan, 
Ribic  Josip,  Schmidinger  Rikard,  dr.  Spitzer  Slavoljub,  Stahuljak 


—     54     — 

Milan,     dr.  Stankovic   Stjepan,     Steiner   Bruno,     Sašel   Janko   v 
Maruševcu,   Vanek  Josip,    dr.  Vračun    Dragotin,    Wissert  Adolf. 

Skupaj  34. 

Velaluka.  Kosič  Mihovijo,  Skupaj  1. 

Velika  Dolina.  Dolinar  Fran,  Dolinar  Mijo,  Ivanuš  Va- 
lentin. Skupaj  3. 

Velike  Lašče.  Berg-ant  Josip  na  Turjaku,  Doganoc  Ferdo, 
Fink  Konrad,  Grebene  Fran,  Hartman  Josip,  Hočevar  Ivan, 
gostilničar  in  posestnik,  Hočevar  Ivan,  mesar,  gostilničar  in 
posestnik,  Hočevar  Matija,  Hudovernik  Blaž,  Jenčič  Marija, 
Kajfež  Anton,  Koželj  Matej,  Pucelj  Ivan,  Ramovš  Jakob,  dr.  Raz- 
nožnik  Fran,  Smodej  Josip,  Somrak  Uršula,  Sorglechner  Rudolf, 
Stefančič  Fran.  Skupaj  19. 

Velikovec.  Čemer  Simon,  Dobrove  Josip,  Dolinar  Ivan 
v  Smarjeti,  Hraba  Karol  na  Djekšah,  dr.  Hudelist  Vinko,  Kaki 
Matej,  Kramer  Florijan  v  Grebinju,  dr.  Kulterer  Juri,  Treiber 
Fran  v  St.  Rupertu,  Volavčnik  Ivan  na  Rudi.  Skupaj  10. 

Venice,  Madison  Co.  111.  Podgoršek  Anton.       Skupaj  1. 

Št^  Vid  pri  Ljubljani.  Mihelič  Viktor,  Arh  Luka,  Belec 
Anton,  Čitalnica  Blaž  Potočnikova,  dr.  Demšar  Josip,  dr.  Gnidovec 
Ivan,  Gross  Karol,  Hybašek  Vojteh,  dr.  Knific  Ivan,  Knjižnica 
učiteljska  privatne  gimnazije,  Koritnik  Anton,  Kovač  o^.  Veseljko 
v  Tsinanfu  na^Kitajskem,  Kržišnik  Josip,  Lavtižar  Fran  v  Smartnem., 
Lesar  Ivan  v  Smartnem,  Markež  Alojzij,  dr.  Ratajec  Anton,  Rebol 
Fran,  Zabret  Valentin.  Skupaj  1  +  18  =  19. 

Št.  Vid  pri  Vipavi.  Bralno  društvo  „Sloga",  Čitalnica  v 
Podragi,  Dolenc  Bernhard  v  Podbrdjah,  Kavčič  Fran,  Mesesnel 
Ivan,  Narodno  izobraževalno  društvo,  Vrabče-Vel.  Polje,  Premru 
Fran,  Rudolf  Janko,  Semenič  Ivan  v  Podragi,  Semič  Filip,  Skala 
Anton,  Trošt  Josip,  Zgur  Fran  v  Podragi.  Skupaj  13. 

Videm -Rajhenburg.  Arnšek  Rudolf  na  Vidmu,  Cerjak 
Josip  v  Rajhenburgu,  Gaberc  Martin  v  Rajhenburgu,  Jankovič 
Peter  v  Rajhenburgu,  Marija  Juvančič  v  Rajhenburgu,  Kline 
Josip  na  Vidmu,  Knapič  Janko  na  Vidmu,  Rismal  Melhior  v 
Rajhenburgu,  Schelido  Štefanija  v  Rajhenburgu,  dr.  Schmirmaul 
Matija  v  Rajhenburgu,  Ivan  Topotnik,  Tratnik  Josip  v  Rajhen- 
burgu, Ivan  Zorko.  Skupaj  13. 

Windhorst.  Dittman  Henrik.  Skupaj  1. 

Vipava.  Tabor  Anton  v  Erzelju,  Arh  Fran,  Ažman  Ga- 
brijela, Bervar  Franc,  Boje  Anton,  Borštner  Ljudmila,  Čitalnica, 
Grabrijan  Hinko,  Grum  Rado,  Hrovatin  Anton,  Hus  Juri, 
dr.  Kane  Pavel,  Mayer  Karol,  Med  Jan,  Mercina  Frančišek, 
Mercina  Ivan  v  Ložah,  Može  Anica,  Pušnik  Makso,  .Skala  Anton, 
Sporn  Gregor,  Vadnjal  Leopoldina.  Skupaj  20  +  1  =21. 


—    55     — 

Višnja  gora.  Boltauzer  Rihard,^  Perko  Anton,  Pleivveiss 
Karol,  Sbrizaj  Fran,  Stupar  Fran,  Skerbinc  Janko,  Tekster 
Konrad,  Vadnal  Anton,  Vehovar  Miloš,  Wilfan  Karol,  Zupančič 
Josip-  Skupaj   11. 

Vodice.  Dr.  Zor  Lovro  na  Skaručini,  Jenko  Ludovik  na 
Skaručini,  Koželj  Fran  v  Rep^njah,  Slapšak  Julij,  Sršen  Matej 
na  Skaručini,  Siraj  Andrej,  Šola  na  Skaručini,  Trošt  Angela, 
Ziherl   Fran.  Skupaj  8  -|-  1  =  9. 

Wolfsberg.  Ivan  Pilgram.  Skupaj  1. 

Vransko.  Podružnica  kmetijska,  dr.  Vrečko  Andrej,  Brinovc 
Ivan,  Čitalnica,  Grafenauer  Anton,  Irgl  Fran,  Jakše  Ivan,  Jezovšek 
Mihael,  dr.  Karba  Rihard,  Kolšek  Fran,  Ljudska  knjižnica  v 
Prekopi,  Plavšak  Ludovik  v  Št.  Jurju  pod  Taborom,  Rotner  Josip, 
dr.  Šerko  Edvard,  Verk  Fran,  Vivod  Radojca,  Vrabl  Rudolf, 
Zamuda  Alojzij.  Skupaj  16 -j- 2  =  18. 

Vrhnika.  Kotnikova  hiša  na  Verdu,  Čitalnica  narodna,, 
Dolenc  Fran,  Gantar  Lovro,  Gradišnik  Fedor,  Hočevar  Jakob, 
Jelovšek  Gabrijel,  Kmetska  posojilnica,  Kobal  Bogdan,  Kunstelj 
Josip,  Lenarčič  Josip,  Ljudska  šola,  dr.  Marolt  Janko,  Matajec 
Karol,  Mihelčič  Jvan  v  Zaplani,  Mihelič  Tomislav,  Možina  Ivan, 
Perne  Viktor,  Šetinc  Davorin,  Tomšič  Ivan,  Tomšič  Mihael, 
Verbič  Josip,  Zemljak  Josip.  Skupaj  22  +  1  —  23. 

Vuhred.  Hren  Anton  na  Muti,  Pahernik  Fran,  Robič  Ivan, 

Skupaj   3. 

Zader.  Katalinič-Jeretov  Rihard,  Scarpa  Viktor,  Vrečko 
Jakob,  Zavadlal  Mihael.  Skupaj  4. 

Zagreb.  Dr.  A  m  ruš  Milan,  prof.  Bošnjak  Oton,  dr.  Kršnjavi 
/so,  Novak  Ivan,  Steklasa  Ivan,  dr.  Nikola  pL  Tomašič,  Adrinik 
Gjuro,  Barle  Janko,  dr.  Bazala  Albert,  Benigar  Ivan,  dr.  Bosanac 
Stjepan,  Brusina  Branimir,  dr.  Bučar  Fran,  dr.  Cukac  Stjepan, 
dr.  Domjanič  Dragotin,  dr.  Drapczynski  Vladoje,  dr.  Drechsler 
Branko,  pl.  Eisenthal  Milan,  Filipašic  Vilim,  dr.  Gruber  Dane, 
dr.  HondI  Stanko,  Hren  Josip,  Janešič  Fran,  Javand  Josip, 
Katalinič  Božo,  Knjižnica  kr.  gimnazijska.  Knjižnica  kr.  vseučiliška. 
Knjižnica  krap.  gimnazije,  Kocijančič  Janko,  dr.  Krnic  Bogoljub, 
Krulič  Mijo,  dr.  Kučera  Oton,  dr.  Luk  Feliks,  Marinič  Marko, 
Miholič  Stanko,  dr.  Modestin  Josip,  Mušič  Avgust,  dr.  Ortner 
Stjepan,  Pasarič  Josip,  Pavletič  Krsto,  Radinovič  Luka,  Bebec 
Vekoslav,  Rulič  Fran,  Scheidela  Hinko,  ^  Smičiklas  Tadija, 
dr.  Srkulj  Juljj,  dr.  Szentgyory  Aleksander,  Šaban  Fran,  Segvič 
Kerubin,  dr.  Silovič  Josip,  Vamberger  Mijo,  Zdvofah  Fran. 

Skupaj  45  4-  5  =  50. 

Zatičina.  Fortuna  Ivan,  Gorišek  Karol,  Kovač  Fran,  Kovic 
Jernej  v  Št.  Vidu,  Vidergar  Ivan  v  Št.  Vidu.  Skupaj  5. 


-     56     - 

Žalec.  Bralno  društvo  v  Grižah,  Korent  Juri,  Petriček 
Anton,  Pristovšek  Fran,  Rupnik  Ivan  v  Celju,  Vrečar  Rajko, 
Wudler  Rudolf,  Skupaj  7. 

Železniki.  Tušek  Ivan  na  Martinjem  vrhu.  Bralno  društvo 
v  Dražgošah,  Bralno  društvo,  Demšar  Frančišek  v  Zalem  Logu, 
Demšar  Ivan,  Demšar  Jožef  v  Cešnici,  Dolenc  Karol,  Dolenc 
Melhior,  Drmota  Jakob,  Globočnik  Anton,  Hafner  Anton, 
dr.  Hirsche  Konstantin ,  Košmelj  Frančišek ,  Košmelj  Jožef, 
Stupica  Ivan  v  Drašg-ošah,  Thaler  Gabriel.  Skupaj  15 -f- 1  =  16. 
^  Ziri.  Vidmar  Josip,  Burnik  Alojzija,  Demšar  Andrej, 
Močnik  Marija,  Perko  Pavel,  Sile  Pavel.  Skupaj  .1  +  5  =  6. 

Zvabek.  Doberšek  Drago,  Hojnik  Josip.  Skupaj  2. 


Dodatek. 


Banjaluka.  Verhunc  Fran.  Skupaj  1. 

Sv.  Barbara  pri  Mariboru.    Bralno  društvo,    Krajnc  Fran. 

Skupaj   2. 

Batuje  -  Crniče.  Bele  Anton  v  Oseku.  Skupaj  1. 

Beljak.  Tavčar  Janko.  Skupaj  1. 

Bošnjaci.  Lešič  Mandica,  dr.  Petrič  Dragotin,  Poljak  Lju- 

devit.  Skupaj  3. 

Brdo.  Benkovič  Fran  v  Blagovici,  Capuder  Fran  v  Pra- 
prečah,  dr.  Furlan  Anton,  Germek  Ante  v  Krašnji,  Jelene  Ra- 
divoj  Fran,  Jerman  Minka,  Majdič  Fran  ml.  na  Viru,  Pavlic  Ju- 
lija v  Lukovici,  Primožič  Anton  na  Prevali,  Pustotnik  Fran  v 
Blagovici,  Rahne  Janko,  Rus  Josip  v  St.  Vidu,  S^chmeidek  Ivan 
na  Rovi,  dr.  Senčar  Matej,  Serša- Kralj  Fran  v  Cepljah,  Slapar 
Jakob,  Smerkolj  Ivan  v  Lukovici,  Štrukelj  Ivan,  Tavčar  Tomo, 
Terstenjak  Leon,  Vidic  Gustav  v  Lukovici,  Vilar  Janko  v  Dobu, 
Zarnik  Josip  na  Krtini.  Skupaj  23. 

Brežice.  Agreš  Josip,  Ambrožič  Josip  v  Čatežu,  Balon 
Josip  na  Bizeljskem,  Balon  Mihael,  Balon  Olga  na  Bizeljskem, 
Boecio  Josip,  Bohinc  Edvard  v  Cerkljah,  Bračič  Hermina  v  Do- 
bovi,  Cajnko  ^Anton,  Cebašek  Jakob  v  Dobovi,  Cepin  Josip, 
Cepin  Fran,  Čitalnica  narodna,  Erdegatič  Pavel  v  Petrinji,  Fe- 
renčak  Josip,  Frece  Martin  v  Stari  vasi,  Gabron  Karol,  Gala 
Fran,  Gerec  Fran  v  Pišecah,  Gerjovič  Ivan  v  Dobovi,  Grego- 
revčič  Fran  v  Globokem,  Holec  Martin,  Holiji  Josip,  dr.  Horvat 


-     57     - 

Fran,  Ivanetič  Anton,  Janežič  Josip_  v  Stari  Vasi,  Janežič  Mihael 
v  Zupelevcu,  dr.  Juratovič  Mijo  v  Čatežu,  Klavžar  Anton,  Knjiž- 
nica frančiškanskeg-a  samostana,  Kokot  ^Anton  v  Pišecah,  Ko- 
stomaj  Anton,  dr.  Lešcnik  Janko  na  Čatežu,  Levak  Andrej, 
Levstik  Josip  na  Bizeljskem,  Ličar  Ivan,  Lipej  Fran,  Ljudska 
knjižnica  na  Bizeljskem,  Malus  Ivan  na  Bizeljskem,  Mazi  Olga, 
Mešiček  Josip,  Merčun  Maks,  Okorn  Vinko  na  Bizeljskem,  Pernat 
Anton  v  Dobovi,  Petrišič  Josip,  Pišek  Fran,  Polanšek  Ig-nacij, 
Posojilnica,  Potovšek  Josip  v  Artičah,  Presker  Dragotin  v  Ka- 
pelah, Radej  Martin  na  Čatežu,  Rahtelj  Rudolf  na  Bizeljskem, 
Recer  Karol  v  Pišecah,  Rehaček  Peter,  Rudolf  Alojzij  na  Čatežu, 
Schweig-er  Alojzij,  Sikošek  Anton,  Sjtter  Josip,  Spindler  Fran, 
dr.  Stiker  Ljudevit,  Supan^  Ig-nacij,  Sek  Avgust,  Šetinc  Josip, 
Soba  Alojzij  na  Zdolah,  Šola  cesar  Fran  Josipova  v  Artičah, 
Šola  cesarjevič  Rudolfova  v  Globokem,  Šola  v  Pišecah,  Šola  v 
Stari  vasi,  Tomic  Avg-ust  v  Globokem,  Turkuš  Štefan  v  Sromljah, 
Urek  Ivan  v  Globokem,  Uršič  Josip,  Vadnal  Marija  v  Dobovi, 
Vahčič  Ivan  v  Cerkljah,  Vičič  Ivan,  Vidmar  Janko,  dr.  Vilimek 
Anton  na  Bizeljskem,  Volčanšek  Ivan,  Žemljic  Josip,  Zabka  Vid. 

Skupaj  80. 

Brno.  Ivan  Zupanec.  Skupaj  1. 

Celovec,  semenišče.  Katnik  Ivan,  Mente  Konrad,  Ožgan 
Ivan,  Razgošek  Vinko,  Vastel  Fran,  Weiss  Matej.        Skupaj  6. 

Cerovo.  Turk  Josip,  Troha  Anton.  Skupaj  2. 

Chicago.  Rudman  Alojzij.  Skupaj  1. 

Cirknica.  Bezeljak  Ivan  pri  Sv.  Vidu,  dr.  Červeny  Juri, 
Gregorec  Juri,  Dolenc  Vinko,  Harmelj  Adolf,  Krajni  šolski  svet 
v  St.  Vidu,  Kunstelj  Fran,  Pogačnik  Edvard,  Premrov  Fran  v 
Martinjaku,  Zumer  Ivan.  Skupaj  10. 

Črni  vrh.  Kasjelic  Anton,  Krajni  šolski  svet,  Rudolf  Do- 
minik, Rudolf  Filip,  Sebenik  Kati  v  Idrijskem  Logu.         Skupaj  5. 

Črnomelj.  Čitalnica  narodna,  Juvanec  Fran  na  Vrhu,  Kune 
Avgust,  dr.  Malerič  Josip,  Ploj  Oton,  Rauch  Peter  v  Podbrežju, 
Schvveiger  Janko,  Šašelj  Ivan  v  Adlešičih,  Ušlakar  Ivan. 

Skupaj  9. 

Delana.   Šavs  Matija.  Skupaj  1. 

Dunaj.  Arneiz  Matej,  Malic  Rudolf,  dr.  Truden  Mihael.. 

Skupaj  3. 

Dutovlje.  Basa  Anton  v  Kazljem,  Poljšak  Albert  v  Avberu, 
Sonc  Alojzij  v  Koprivi.  Skupaj  3. 

Eger  (Ogrsko).  Šibar  Bolto.  Skupaj  1. 

Gorica.  Dr.  Novak  Ivan,  dr.  Ozvald  Karol.  Skupaj  2. 

Grad  (Bled).  Bralno  društvo  na  Bledu,  Černe  Miha,  dr.  Ho- 
čevar Gab.  na  Bledu,  Kunčič  Ivan,  Orel  Minka,  Peternel  Jakob 
na  Bledu,    Repe    Dragotin    na  Bledu,    Rus  Fran   na  Bledu,    Rus 


—     58     - 

Ivan    na    Bledu,    Sekovanič    Ferdinand    na    Bledu,    Tolazzi    Ivan, 
Trojar  Ivan  na  Bledu,  Vovk  Anton.  Skupaj  13. 

Gradec.  Cizel  Miško  v  Karlovem,  dr.  Dolenc  Metod,  Košan 
Janko,  PregI  Gvidon.  Skupaj  4. 

Idrija.  Arko  Mihael,  Baebler  Baldo,  Bajželj  Ivan,  dr.  Beuk 
Stanko,  Čitalnica  narodna.  Delavsko  bralno  društvo,  Dežela  Jo- 
sipina,  Didič  Fran,  Gang-1  Engelbert,  Goli  Fran,  Gruden  Ivan  v 
Jeličnem  Vrhu,  Kamenšek  Oskar,  Katoliška  delavska  družba, 
Kavčič  Fran,  Knaflič  Ivan,  Knjižnica  c.  kr.  višje  realke,  Kobal 
Matej,  Kogej  Srečko,  Koršič  Josip,  Kos  Josip,  Krapš  Anton, 
Lapajne  Dragotin,  Lapajne  Helena,  Lapajne  Marija,  Lapajne  Va- 
lentin, dr.  Lončar  Karol,  Mačkovšek  Andrej,  Mohorič  Ivan,  Mo- 
ravče Matej,  Nardin  Julij,  dr.  Novak  Franc,  Novak  Josip,  Novak 
Julij,  Novak  Rajko,  Omersa  Niko,  dr.  Papež  Milan,  Pazniško 
bralno  društvo,  Pegan  Alojzij,  Pire  Danilo,  Pire  Matija,  Podruž- 
nica Idrija  „Unije  avstrijskih  rudarjev".  Podružnica  „Slomše- 
kove  zveze"  za  idrijski  sodnijski  okraj,  Pogačnik  Leopold,  Po- 
točnik Rudolf,  Prelovec  Fran,  pl.  Premerstein  Kajetan  v  Jeličnem 
Vrhu,  Rogelj  Fran,  Rupnik  Marija,  „Sokor'  telovadno  društvo, 
Sturm  Henrik,  Slabeč  Avguštin,  Sepetavec  Josip,  Šola  c.  kr.  rud- 
niška dekliška.  Šola  c.  kr.  rudniška  deška,  Tavzes  Fran,  Tejkal 
Ivan,  Terček  Marija,  Treven  Valentin,  Turk  Ivan,  Vidic  Filip, 
Vogelnik  Ivan  na  Dunaju,  Trije  neimenovani  naročniki. 

61  +  3  =  64. 

Sv.  Ivan  -  Zelina.  Debeljak  Stjepan.  Skupaj  1. 

Sv.  Ivan  -  Zabno.  Auer  Ljudevit  VI.  Skupaj  1. 

Jesenice.  Cuk  Karol,  Gledališko  društvo,  Humer  Lovro, 
Kogej  Fran,  dr.  Kogoj  Fran,^  More  Emil,  Skubic  Anton,  Slavec 
Ivan,  Sušnik  Matija  na  Savi,  Spicar  Jakob,  Treven  Anton  na  Savi. 

Skupaj    11. 

Kapela.  Bralno  društvo,    Cepuder  Vladimir,    Šola  ljudska. 

Skupaj  3. 

Karlovec.  Absac  Josip,  dr.  Banjavčič  Ivan,  Frančiškanski 
samostan,  Gradska  djevojačka  škola,  dr.  Haslinger  Ivan,  Knjiž- 
nica kr.  velike  realne  gimnazije,  Lah  Ivan,  dr.  Lukinič  Edmund, 
Modrušan  Gustav,  Pobor  Josjp,  Ravnikar  Dragan,  dr.  Reiner 
Vatroslav,  Ritonija  Sofija,  dr.  Sašel  Dragan,  dr.  Vinkovič  Božo, 
dr.  Vinski  Izidor,  dr.  Vuksan  Stjepan.  Skupaj  17. 

Kastav.  Besednjak  Alfonz,  Jelušič  Kazimir,  Knjižnica  c.  kr. 
učit.  šole,  Sever  Vilko.  Skupaj  4. 

Kladovo  (Srbija).  Vukasovic  Janko  v  Prokopljah. 

Skupaj   1. 

Kostajnica.  Brkanovic  Stjepan.  Skupaj  1. 

Kranj.  Cvar  Josip,  Dolžan  Fran,  Lampret  Ivan  Fran,  Pirnat 
Makso,  Zaplotnik  Ignacij.  Skupaj  5. 


-     59     - 

Kromeriž.  Zunkovič  Davorin.  Skupaj  1. 

Ljubljana.   Irkič  Viktor,  dr.  Šturm  Fran.  Skupaj  2. 

Ljutomer.  Baukart  Ivan,  Bralno  društvo  za  ljutomersko 
okolico,  dr.  Choupek  Karol,  ^  Cvahte  Olga  pri  Mali  Nedelji, 
Cvetko  Fran  v  Vučji  Vasi,  Čitalnica  narodna,  dr.  Grossmann 
Karol,  Herzog  Nidica,  Ivančič  Nina,  Karba  Angela,  Karba*  Janko, 
Kmetijsko  bralno  društvo  pri  Mali  Nedelji,  Kos  Mihael,  Kryl  Ivan, 
Kukovec  Vikt.,  Mišja  Ant.,  Pušenjak  Tom.  na  Cvenu,  Schneider 
Fran  v  Cezanjevcih,  Sever  Fran,  Skuhala  Peter,  Sršen  Fran, 
Skamlec  Ognjeslav,  Učiteljsko  društvo  za  ljutomerski  okraj, 
Zacherl  Fran.  Skupaj  24. 

St.  Lovrenc  na  Dravskem  polju.  Trtinek  Matej  na  Črni 
gori,  Zorko  Melhior  v  Cirkovcah,  Marinič  Jakob  v  Majšbergu, 
Ravšl  Anton  v  Cirkovcah,  Sagaj   Alojzij.  Skupaj  5. 

St.  Lovrenc  v  SI.  Goricah.  Bralno  društvo  na  Polenšaku, 
Izobraževalno  društvo.  Vnuk  Fran,  Sinko  Josip,  Koser  Fran  v 
Juršincih.  Skupaj  5. 

Maribor.  Naročniki :  Gračnar  Jos.,  Krevh  Matija,  Messner  Iv., 
Presker  Milan,  Rak  Ivan,  Senčar  Karol,  Sternad  Frid.,  Spari  Avg., 
Zmavc  Josip.  —  Bezjak  Fran,  Bratina  Fran,  Dečko  Fran,  Gaberc 
Alojzij,  Goričar  Ante,  Kavčič  Alojzij,  Majer  Fran,  Mirt  Josip, 
Muhič  Fran,  Novak  Ivan,  Ortan  Ivan,  Predikaka  Ivan,  Rojko 
Makso.  —  Golež  Fran,  Hren  Viljem,  Jerebic  Fran,  Marinčič 
Ivan,  Munda  Vincenc,  Pirš  Alojzij,  Rakun  Fran,  Stiper  Štefan, 
Tovornik  Fran,  Wergles  Maks,  Zmazek  Fran,  Zuran  Josip.  — 
Babšek  Josip,  Ciglar  Alojzij,  Firbas  Ivan,  Gajšek  Božidar,  Ga- 
šparič  Ivan,  Goršič  Ivan,  Gračnar  Ivan,  Hameršak  Ivan,  Hrašovec 
Alojzij,  Kosi  Karol,  Koželj  Ivan,  Krpač  Fran,  Maček  Mihael, 
Moric  Adolf,  Pelcl  Fran,  Rozman  Josip,  Rudolf  Josip,  Sunčič 
Alojzij,  Sketa  Jpsip,  Škof  Josip,  Smuderl  Makso,  Srol  Martin, 
Tkalec  Jakob,  Znidaršič  Karol.  —  Amon  Jakob,  Artič  Fran, 
Cremošnik  Fran,  Ferk  Josip,  Izek  Anton,  Jug  Fran,  Kafer  Hinko, 
Kit  Ivan,  Klemenčič  Hrabroslav,  Kolarič  Fran,  Koro§ak  Ivan, 
Kramberger  Alojzij,  ^  Merčun  Ivan,  Novak  Hrabroslav,  Polič 
Makso,  Smole  Ivan,  Sturm  Jakob,  Tomažič  Anton,  Vrhjak  Veko- 
slav.  —  Breznik  Ivan,  Jurko  Roman,  Karo  Anton,  Kaučič  Jakob, 
Konrad  Josip,  Pajk  Mihael,  Papež  Matija,  Plaveč  Fran,  Prelog 
Vincenc,  Skvarča  Ciril.  —  Jazbinšek  Fran,  Karba  Feliks,  Osterc 
Anton,  Strašnik  Vekoslav,   Štrakl  Josip,  Majcenič  Ljudevit. 

Skupaj   94. 

Medvode  -  Preska.  Brence  Ivan  v  Preski,  Finžgar  Fran  v 
Sori,  Ivančič  Milan  v  Svetju,  dr.  Marinko  Josip  v  Preski,  Meršolj 
Ivan  v  Retečah,  Simnic  Ed.,  Učiteljska  knjižnica  v  Sori. 

Skupaj  7. 

Miren.  Beltram  Ivan,  DrašČek  Ivan,  Faganili  Anton  v  Dolu, 
Faganeli    Pavel,     Ferlat    Anton    v    Rupi,    Jakil    Andrej    v    Rupi, 


—    60    - 

Klančič  Milka  v  Podgori,  Marmolja  Josip,  Pahor  Gabrijel,  Pav- 
letič  Josip,  Praprotnik  Edvard,  Roječ  Ivan,  Savnik  Anton  v 
Biljah,  Saunik  Ivan  v  Biljah,  Urbančič  Alojzij,  Urbančič  Josip 
v  Biljah.  Skupaj  16. 

Novo  mesto.  Hočevar  Anton,  Rozman  Karo  I,  dr.  Volčič 
Edvard,  Žlogar  Anton,  Barborič  Karol,  Bloudek  Leon,  Bolnica 
usmiljenih  bratov  v  Kandiji,  Breznik  Fran,  Čitalnica  narodna, 
dr,  Defranceschi  Peter  v  Kandiji,  Dolenc  Rihard,  Dolinšek  Blaž, 
dr.  Elbert  Sebastijan,  Frančiškanski  samostan,  Gerdešič  Josip, 
Germ  Josip,  dr.  Globevnik  Josip,  Golia  Adolf,  Guzelj  Avgust, 
Horvat  Urban,  dr.  Hrašovec  Silvin,  Hrstka  Josip,  Jeglič  Rado, 
Kastelic  Edmund  v  Kandiji,  dr.  Kavčič  Jakob,  Kavčič  Rudolf, 
Kenda  Fran,  Knjižnica  deželne  kmetijske  šole  na  Grmu,  Knjiž- 
nica gimnazijska,  Knjižnica  okrajna  učiteljska,  Komljanec  Alojzij, 
Kozina  Juri,  Krajec  Ivan  v  Kandiji,  Krč  L,  Krek  Julij,  Levičnik 
Albert,  dr.  Lipold  Fran,  Majcen  Martin,  Markič  Miha,  Maselj 
Ivan,  Meršol  Simon,  Možina  Fran,  Nemanič  Martin  v  Brusnicah, 
Ogoreutz  Josip,  Pegan  Marija,  Planinšek  Anton,  Porenta  Jakob 
v  Stopičah,  Povše  Fran,  dr.  Poznik  Albin,  Prosen  Peter,  dr.  Ro- 
gina  I.,  Rohrmann  Viljem  na  Grmu,  dr.  Schegula  Jakob,  Schiffrer 
Alb.,  Skale  Otmar,  Skalicky  Bohuslav,  dr.  Slane  Karol,  dr.  Strašek 
Josip,  Supin  Karol,  dr.  Serko  Milan,  Skerlj  Anica  v  Kandiji,  Skerlj 
Ljubivoj,  Šola  deška  ljudska.  Šola  dekliška,  Stefanovič  Demeter, 
Tomec  Valentin  v  Šmihelu,  Turk  Josip,  Urbas  Janko,  Vedernjak 
Albert,  Verbič  L,  Zakrajšek  Janko  v  Vavtivasi,  Zdolšek  Rudolf 
na  Grmu,  Zore  Anton  v  Mirni  peči,  dr.  Zitek  Vladimir,  Zgur 
Avgust.  Skupaj  71  +  4  =  75. 

Občina.  Ravbar  Ludovik  v  Repentaboru.  Skupaj  1. 

Otočac.  Butkovic  Franjica,  Canič  Josip  na  Krasnu,  Dra- 
gičevič  Juraj,  Engelman  Edmund,  Pavlinič  Dragutin,    Sarinič  G. 

Skupaj    6. 

Pardubice.  Meštanska   rada.  Skupaj  1. 

Pariz.  Malovič  Janko.  Skupaj  1. 

Plzen.  Meštanska  rada.  Skupaj  1. 

Podnart  -  Kropa.  Pušljar  Ivan  v  Kropi.                 Skupaj  1. 

Podzemelj.  Krajni  šolski  svet.  Skupaj  1. 

Poljčane.  Cilenšek  Alojzij,  Cede  Josip  v  Studenicah,  Hinter- 
lechner  Hugo,  Kaučič  Fran  v  Studenicah,  Koropec  Fran  v  Stu- 
denicah, Lendovšek  Mihael  v  Makolah,  Mahor  Feliks  v  Ma- 
kolah,  Pintar  Josip  v  Makolah,  Vodenik  Fran.  Skupaj  9. 

Ptujska  Gora.  Klemenčič  Ivan.  Skupaj  1. 

Radgona.  Dr.  Simonič  Fran.  Skupaj  1. 

Rečica.  Kat.  izobraževalno  društvo  v  Nazarjih,  Kat.  izobra- 
ževalno društvo.  Šola  ljudska  na  Gorici,  Šola  ljudska.      Skupaj  4. 


61     - 

Revelj.  Bojanovič  de  .learneaux -Zorman  Josip.      Skupaj  1. 

Samobor.  Kraljevič  Štefan.  Skupaj  1. 

Sarajevo.  Urlep-  Skrbina  Julij,  Bedjanič  Martin,  Bergant 
Borivoj,  Cankar  Karol,  Dovič  Josip,  dr.  Fludernik  J.,  Holeček  J., 
Janež  Andrej,  Kajbič  J.,  Knaflič  Josip,  Knezevic  Štefan,  Murko  J., 
Peterlin  Anton,  Pezdirec  Anton,  Plohi  Anton,  dr.  Preindl  Ferdo, 
Premrov  Janko,  Rozman  Ivan,  Schnaubelt  J.,  »Slovenski  klub", 
Smodič  Andrej,    Steindl  Josip,    Valpotič  Matija,   Začek  Vencelj. 

Skupaj  23  +  1  =  24. 

Senj.  Crnič  Karolina,  Dubravčič  Fran,  Glažar  Matija, 
dr.  Lončarič  Ante,  Matašič  Nikola,  Kovačevic  Zelislav,  Pavičic 
Stjepan,  Prpič  Žarko  Josip,  dr.  Starčevič  Ivan.  Skupaj  9. 

Slivnica.  Belšak  Štefan,  Falež  Alojzij  v  Racah,  Grisold  M. 
v  Racah,  Kink  Fortunat  v  Racah,  Majerič  Jakob  v  Racah,  Pe- 
stevšek  Karol,  Pišek  Fran  v  Hotinji  vasi.  Smole  Makso  v  Racah, 

Skupaj   8. 

Smlednik.  Ciuha  Fran,  Kos  Mihael  v  Pirničah,  Krek  Vinko 
v  Trbojah,  Novak  Josip  na  Jami,  Miklavčič  Ivan,  Sežun  Alojzij 
v  Mavčičah,  Rozman  Fran  v  Mavčičah,  Zevnik  Fran  v  Mavčičah. 

Skupaj  8. 

Središče.  Dog-ša  Feliks,  Društvo  „Edinost",  Kočevar  Ivan, 
Kosi  Anton,  Košar  Robert  pri  sv.  Bolfenku,  Kuhar  Anton,  Muzek 
Ludovik,  Praprotnik  Matej,  Robič  Maks,  Šalamun  Martin  pri 
Sv.  Nikolaju.  Skupaj  10. 

Tolmin.  Bralno  in  pevsko  društvo  v  Podbrdu.       Skupaj  1. 

Trst.  Zvvitter  Josip.  Skupaj  1. 

Volosko.  Dr.  Abram  Anton,  Basa  Ernest,  Benjger  Fran  pri 
sv.  Mateju,  Bujačič  Jurko  v  Opatiji,  Cek  Fran,  dr.  Cervar  Gjuro, 
Delenardo  Josip  v  Juričih,  Društvo  „Bratimstvo",  dr.  Fabijančič 
Niko,  Ferlan  Josip,  Gaspari  Dragotin,  Grgurina  Josip  v  Gornjem 
Bukavcu,  Ileršič  Ignacij  v  Opatiji,  dr.  Janežič  Konrad,  Jurkovič 
Anton  v  Opatiji,  Kinkela  Vinko  v  Rukavcu,  Kundič  Milan  v 
Opatiji,  Lesica  Ivan  v  Rukavcu,  dr.  Mandič  Anton,  Marincelj 
Petar  v  Zametu,  Medanič  Josip,  Miran  Julij  v  Opatiji,  Monjac 
Rudolf  v  Jusičih,  Orlic  Ivan,  dr.  Poščič  Ivan,  Pribil  Dragotin, 
Rajčič  Avgust  v  Opatiji,  Sever  Fran  Josip,  Simonič  Valentin  v 
Opatiji,  Sinčič  Vekoslav  v  Matuljah,  Spinčič  Vekoslav  v  Opatiji, 
dr.  Stanger  Andrej,  Stanger  Josip,  Sabec  Zofija  v  Opatiji,  Sterk 
Ivan  v  Varljevih,  Tomašič  Pavle  v  Opatiji,  Tomašič  Vinko,  Tri- 
najstič  Mate,  dr.  Trinajstič  Mate,  Vahtar  Anton  v  Opatiji,  Va- 
htar  Mihael  v  Opatiji,  Večerina  Ivan,  Virant  Josip,  Vladiškovič 
Stepan,  Vlah  Ivan  v  Trinajstičih,  Zevnik  Anton,  Zink  Peter. 

Skupaj  47. 

Zagorje.  Ahčan  Rudolf  v  Topjicah,  Birolla  Janko,  Birolla 
Josip,    Blažič    Slavoj    v    Toplicah,    Cobalj    Mihael,    Huth   Karol, 


-     62     - 

Intihar  Marta,  Jager  Iva,  Jan  Josipina,  Korbar  Dragotin,  Kozjak 
Fran  v  Toplicah,  Lazar  Mihael,  Levstik  Janko,  Mihelčič  Rihard 
v  Toplicah,  Miiller  Berta,  Narodno  bralno  društvo,  Obrtna  na- 
daljevalna šola,  Pelko  Matija  v  Toplicah,  Pevski  klub.  Pole  Da- 
vorin, Poljšak  Ferdinand,  Poženel  Ivan,  Primar  Ivan,  Ranzinger 
Josip,  Robavs  Angela,  Steiner  Janko,  Stepišnik  .Janko  v  Top- 
licah, Šola  ljudska,  Taufer  Ivan,  Weinberger  Fran,  Weinberger 
Marija,    dr.  Zarnik  Tomo,    Zimmermann    Mici,    Znidaršič    Anton. 

Skupaj  34. 
Zagreb.  Sega  Rudolf,  dr.  Ferdo  pl.  Sišič.  Skupaj  2. 

Žalec.  Roblek  Fran,  Društvo  učiteljsko  v  Celju,  Kordisch 
Terezija,  Klemenčič  Josip  v  Galiciji,  Sušteršič  Josip.        Skupaj  5. 

Cirkvenica  (Hrv.  Primorje).  Cernuta  Albin,  Fischer  Ivan, 
Galic  Fran,  Kanders  Alf.,  Kombol  Stjepan,  KostrenČic  Jovo, 
Mavric  Miča  v  Grižanah,  Mikulčič  Kuzma,  Papic  Zvonimir,  Pa- 
velič  Milan  v  Kompolju,  Petrovič  Ivan,  Polič  Ivan,  dr.  Potočnjak 
Franko,  Pucka  škola  v  Grižanah,  mgr.  dr.  Nikola  Veljačič,  Vra- 
nicani  J.  Josip,  Zoričič  Filip  v  Ledenicah.  Skupaj  17. 

Radgona.  Robinšak  Henrik,  dr.  Strelec  Fr.,  Skerlec  Josip. 

Skupaj   3. 


RAČUN 
MATICE  SLOVENSKE 


ZA    XLV.   DRUŠTVENO   DOBO    1909. 


^^[^ 


TISK  J.  BLASNIKA  NASLEDNIKOV  V  LJUBLJANI. 


1.  Sklep 


Vseh    dohodkov    in    Vseh    troškoV   »SloVenske    Matice" 


za 


9) 


M 

(O 


Dohodki 


1  Prebitek  v  blagajni   .  . 

2  Doneski  društvenikov: 
a)  uslanovnikov     .  . 
i>)  letnikov    .... 

Obresti : 

a)  od  gotovine  .     .  . 

i)  od  obligacij  .     .  . 

4  Dohodki  hiše    .... 

5  Izkupilo   knjižne  zaloge 

6  Darila  in  volila     .     . 

7  Državna  podpora  .     .     . 

8  Dvignjene  vloge    .     .     . 

9  Hrvatska  Matica 

10  Za  zemljevid 

11  Za   nalepljenje   zemljevida 

12  Za  umetniške  svrhe 

13  Razni 


Skupaj 


V  gotovini 


posebej 


K 


310 
15593 


17 


1181 
1008 


94 


skupaj 


K 


15903 


2189 

5111 

514 

205 

1000 

13676 

20 

3523 

1123 

12 

148 


17 


94 
76 
46 


60 
02 

77 

37 


4342809 


Opombe 


Račune   pregledali,    s   knjigami   primerjali    ter   našli   vse   v 
najlepšem  redu. 

V  Ljubljani,  dne  23.  februarja  1910. 
Ferd.  Bradaška.  Janko  Pogačnik.  I.  Kruleč. 


računa 

XLV.  uprav'no  leto  od  1.  januVarja  do  31.  decembra  I.  1909. 


> 


Troški 


v  gotovini 


posebej 


K 


skupaj 

K      Ih 


Opombe 


6 

7 
8 

11 

I    j 


Primanjkljaj     .... 
Upravni  Iroški,  in  sicer: 

a)  tajniku      .... 

b)  blagajniku  .     . 

c)  pisarni      .... 
Društvene  knjige,  in  sicer 

a)  pisateljem,  urednikom 
in  korektorjem  .     . 

b)  tiskarnam       .     .     . 

c)  vezava  in  odprava 

Hišni  troški,  in  sicer: 

a)  davki    

b)  poprave  in  drugo  . 

Vračilo  državnega  posojila 

9.  obrok    ... 
Hrvatski  Matici      .     .     . 
Vloženi  kapital      .     .     . 
Vračilo  udninc  firo 
Za  tehnični  slovar 
Za  zemljevid     .     . 
Razni 


908 


Skupaj  . 
Ce  se  odštejejo  dohodki 
ostane  primanjkljaj  . 


1800 
120 
772 


21 


3763 


16 


4325  63  *) 
10876  89' 
201867 


269221 


17221  19 


I 
.3012183 


266 

20 

16650 

35 

199 
50 

216 


66 
60 


35 
59 


44127  59 
43428|09 


699  50 


Primanjkljaj  je  pokrit 
začasno  s  posojilom  za 
leto  1907  iz  glavnice  v 
znesku  ....  700  K, 
znaša  pa  precej  več ; 
zakaj  za  zemljevid  in 
za  nalepljenje 
se  je  vplačalo  4&46'79  K 
izplačalo    .  50"      , 

ostane    .  459679  K 
pokritja  za 
troske  zemlje- 
vida je  pa  lese  323828  „ 


primanjkljaj 

torej    .  1358-51  K 

in   k  temu  še 
izkazanih  .    .    699'50  „ 


torej  ves  pri- 
manjkljaj  .    .  2058-01  K 


*)   410  K   izplačanih 
že  za  leto  1910. 


V  Ljubljani,  dne  31.  decembra  1909. 


Blagajnik: 
Dr.  Fr.  Detela. 


Predsednik : 
Dr.  Fr.  Ilešič. 


Za  tajnika: 
Fran  Maselj. 


2.   Izkaz 

premoženja    „Slo\^enske    Matice"    koncem    leta   1909. 


> 

45 


O) 

>o 

O 
M 

11 
H 


Predmet 


Znesek    t 


gotovini 


K     h 


liranilnili 
vlogaH 


K    Ihji     K    [h 


skupaj 


K 


1  Prebitek  v  blagajni 

2  Vloga  na  knjižico  mestne  hranil- 
nice pod  št.  36.788      .... 

3  Vloga  na  knjižico  kreditne  banke 
pod  št.  1923 

4  Vloga  v  poštni  hranilnici  pod 
št.  76.173 

5  Obligacija  državnega  loterijskega 
posojila  z  dne  15.  marca  1860.  1. 
ser.  18.312,  št.  16 

6  Trinajst  obligacij  državne  srebrne 
rente(emisijajulij  1868.)a2000K 

7  Vrednost  hiše  po  odbitem  še  dolž- 
nem tabulatu 

8  Vrednost  inventarja  v  društveni 
pisarni 

9  Vrednost  knjižnice  in  knjižne 
zaloge 

Skupaj     .     . 

l'.e  se  odšteje  primanjkljaj     . 

ostane     . 

Dne  31.  decembra  1908.  je  znašalo 
premoženje 

torej  so  je  letos  pomnožilo  za 


5Q 


28300 

3237 

100 


56541 
415 

2959 


78 


54 
06 

76 


508 
24674 


28300 

3237 

100 

508 
24674 
56541 

415 
2959 


50 


78 


54 
06 
76 


116736J64 
205801 


114678 


108876  48 


63 


580215 


V  Ljubi  j  a  n  i,  dne  31 .  decembra  1 909. 


Blagajnik : 
Dr.  Fr.  Detela. 


Predsednik : 
Dr.  Fr.  Ilešič. 


Za  tajnika: 
Fran  Maselj. 


o 

O) 

C 

o 

-4-» 

D 

_W 

>o 

(0 

fO 

N 

u 

N 

O 

L- 

(0 

pv 

s 

v-*— t 

Ci) 

js: 

w 

00 

C 

•> 

o 

0^ 

^s 

^s~ 

»"                            1 

-ČB- 



r 

'  1  <^ 

co 



•J? 

JZ 

oč 

1 

(O 

1 

1  o 

- 

a 

<o 

Q 

ss 

. 

O. 

lO                v. 

OT 

o 

lO 

fi 

3 

Ui 

o                 I> 

CO 

o 

ro 

l>. 

J« 

(M                     <> 

?Q 

if5 

ec 

' 

> 

»1 

*-i 

(M 

^^ 

2 

.a 

ja 

rt 

0» 

1            III 

60  — 
00- 
66|66 

1        1       1 

1     1 

1 

M 
C4 

S§i5 

gg 

g 

•rt" 

:^ 

ta 
O 
n. 

Ui 

1          OOt-iOC 

l^  «0  (M 
(M 

eco 

i 

1     1 

1 

rt 

C 

.sc 

^ 

•    • 

O 

L' 

ja 

f 

o 
d 

3 

^ 

• 

4) 

Ti 

•~* 

r: 
jbin 

osoj 

"i/l 

rt 
> 
rt 

• 

u 
L. 

0)  o  : 

a> 

C 

l< 

O 

C 

in 

cT 

C 

a- 

• 

Q 

t^ 
H 

Primanjkljaj 
['pravni  troški, 
a)  tajniku 
/>)  blagajniku 

ki.  in 
i  in  p 
avfi  in 

C  0)  !u 

rt    t- 

rt 

p  >  n.^ 

aj   t-  c: 

^ 

_ 

Hišni  tr 

a)  da 
^j  po 
c)  vr. 

Društve 
rtj  na 
b)  tis 

> 

C  Si 
OS  so 

'S 
•J? 

bo 

a 

• 

•A31 

s -i] 

81 

T^  (N 

«5 

-* 

kOCO 

js 

'e? 
O. 

-C 

"       1Š"- 

1  r  n 

... 

.__ 

_ 

• 

O 

00  t>  C 

DO  o  C 

.o 

-^  ^  C 

iSS'^ 

in 

C 

ut 

IG    C30  C 

i> 

..i^ 

(M    M<  i 

T  T-H 

co 

t» 

r 

H 

(M 

O 

o 

M) 
> 

■5? 

Xi 

1       1 

1 

II  II 

oi 

8^ 

to 

Ui 

co  o 

1 

lili 

o 

J 

T-(    T- 

1 

lili 

O) 

o. 

^-1 

A 

S 

O) 

o 

<u 

■J? 

TS 

O, 

. 

3 

tH 

•pH 

J£ 

«5 

•J 

1 

O 

o 
73 

O 

«  S  «i 

N 

S^  fc-  0) 

cd 

Q 

Obresti,  in  s 
d!j  od  goto 
b)  od  oblig 

Dohodki  hiše 

Državna  pod 
Izkupilo  knji 

3 
•»— > 

> 

•A31 

§1 

2X 

Ti                   (M  C 

ci  -*  »n«i 

■) 

*> 

W 

K) 

h^ 

Tekoče  štev.  | 

►o 
o 

N 

Q- 

O 
a- 
er 
o 

•-5 

o 

a- 

fD 

p 

O 

T 

N 

P 

M 

C 

'O 

hi 

P 

R 

3 

s 

p 

Q 
•-< 

CD 

o 

o 

ST 

N 

p 

S" 

(H 

o 

3 

P 

P 

3 

.K 

O 
O 
en 

3 
P 

i-j 
P 
3 

a- 

<-l 

N 

<1 

rt> 

tD 

fD 

rt- 

s 

C6> 

r5< 

3 

«3 

•O 

o 

C« 

T3 

p^ 

■< 

o 

O 

o 

^-. 

00 
O 

o 
3 

fD 

o. 

3  s 
2.1 

3 

fD 
3^ 

in 
O 

<: 

o 

fD 

3 

3 

P 

N 

P 

•-J 

P 

-     -----^ 

^ 

O 

<£> 

< 

< 

< 

^ 

B. 

p  t^. 

«-.< 

?r 

t/"j< 

TT 

a> 

—  Š{ 

CD 
< 

fD 

<: 

c2. 

f^    O 

Cf  o 

p 

i>s  -• 

ti) 

\o 

O" 

■t 

3 

D 

p 

C/^ 

-o  o 

te  w 

5" 

3 
O 
S" 

'P 

O 
Iva 

3 

CD 

3 

CD 

bi 

o 

3 

(D 
t« 

3 
fD 

D 
n 

3 

C 

o 

o 

-^3 
O 

3" 
1-1 

3- 

B 

<■ 

^3 

< 

3 

P 
3 

5" 

p 

3_ 
3" 

"-S 

3 

o' 

(-5 
(D 

o 
fD 

H— 
© 

D 

■1 

3 

» 

.      P 

P 

P 

O 

1 

T) 

Q 

C« 

"11 

O' 

h^ 

»t 

t/l 

H^ 

I-' 

■< 

m 

00 

H-' 

O 

en 

t^. 

^^          -? 

Cu 

o 

h*'« 

Oi 

05 

\^ 

t:t  fD    o,  fD 

?r 

č? 

O 

00 

CD  o  ir  pj 

oog  ""  o 

CA< 

■ 

00 

I-' 

w 

OS 

^1 

3- 

o-      S- 

= 

<x> 

^ 

)«>< 

00 

o 

p 

<1  3 

P  ^ 

<1 

rf>- 

K) 

f^ 

Jd'o   2. 

-5 

o^ 

CTS 

K) 

*» 

I^O 

C  tr  3 

N      - 

<l 

<1 

■<! 

[\9 

O 

i-S  52- 

P 

3 

VI 

<1 

O 

00 

^s 

a> 

3- 

O  JIT.  pr 

^  - 

w 

Cn 

H-' 

O 

^ 

cop- 

3 

00 

05 

I-' 
O 

P^ 

^  o  J 

t_. 

<1 

O' 

1^ 

en 

t-' 

• 

to 

<1 

05 

w 

OS 

§3  ^ 

05 

1X9 

1-^ 

00 

c» 

t3- 

INS 

t>B 

o^ 

00 

^ 

IT 
(^' 

00 

o 

■C 

w 


^ 


2    O 

^^ 

S    O 
2.    N 


d' 


o 

CD 


QJ 


o 

'c 

C 

■> 
s> 

(O 
N 


C 

•o 

O 

o. 
E^ 

(D 
•> 

(D 
T) 

N 


10 
N 


C 

(O 

'^    <^ 
^     o 

N 
Ci) 

C 


Ul 


LO 


C 


■> 

O 

>W 
O 


jC 

w 


•> 

o 

jac 

■O 

o 

j:: 

O 

T) 

JI 
0> 
05 

■> 


•  -M 

O. 

3 

A 

;s     [^ 

00          Oi- 

S 

._:^ 

> 

1 

dO 
> 

J4 

C« 

Ui 

S 

f3 

en 
rt 

•5? 
ja 

J2 

it  IS 

1     i 

1 

•■—s 

rt 

C 
(4 

<o 

eo  ■>!  (M 

N 

m 

00  o  cc 

b. 

O 
O. 

u: 

o  <M  fC 

Ti    M 

1    1 

' 

.,—. 

a 

■    ■    •    O    ■    • 

>o 

M 

.      .      .     O      .      .     . 

o 

;^ 

>C/] 

^        ? 

ov 

<u 

i:  •  •  •  o  •  •   s- 

-O 

— " 

a>                  ^               r: 

o 

<u 

^ 

35                  i 

o 

Ol 

Gu 

£■••—•■ 

N 

O 

■-                           J£ 

oT    ■     ■     '    o     •     ' 

._,                      o    l^    — 

C 

cc 

'U 
03 

O. 
N 

k. 

a 

^^^^  §^c  5 

• 

'5 

<u 

a 

►iJ               >      čš 

•5= 

bO 

u 

•A91§    -H^I 

T-t                (N      eo 

iS 

b. 

1 

ja 

kO              1      1  ss         1  C 

«* 

CD 

00 

~ 

u 

Q 

O. 

3 

(M                 1        1    lO           1   (M 

O 

T— t 

00 

SM               CD    00  o        »O  ^ 

co 

O 

(M 

>o  c^  lO      ec 

G<I 

(M 

tO 

W 

o    (N               lO 

IT. 

05 

o 

o 

bC 

, 

y- 

■37 

to 

^ 

1      1  1 

II         II 

1 

1 

1 

O 

8S 

^H 

o 

fcc! 

1   ^ 

II         II 

1 

1 

1 

2 

C 

O)      • 

. 

. 

^ 

v 

^  • 

. 

. 

TS 

C 

•fH 

•     "S  J  ■ 

...       .       -iN       .o       • 

3 

3 

S 

•« 

^ 

.J  .   .;!  -s- 

'> 

'O 

-d 

C  -      .  .2,    C    oj   C3  g 

O 

C 

C 

o 

cS 

rt 

^ 

o 

C 

•'-a 

o 
Q 

O 

ja 

>»    nS    >    C           rt    "^  ■- 

'S" 

O 

2 

"rt 

3 

••—3 

d 

0) 

■JI 

4) 

O 

CuO             Qi2Q       CC 

»;-3 

•A81§  •JJ8X 

T-H  (M            eo  vjH  lo      to 

6.   Izkaz   premoženja 

narodnih    ustanoV   V   društvenega   odbora   oskrbi    leta   1909. 


O) 
'O 

o 

O) 


Predmet 


Vrednost 


posebej 


K 


skupaj 


K 


Jiirčič-Tomšičeva    ustanova    za    literarne 

namene: 
a)  Srečka  Ijublj.  loterijskega  posojila  št.  50.026 
h)  Knjižica  mestne  hranilnice  št.  27.960    .     . 
c)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 

okolico  št.  2661 

č)  Knjižica  Šoštanj ske  posojilnice  št.  145  .     . 
(J)  Dve  delnici  »Narodne  tiskarne«  a  200  K  . 

An  t.  Knezova  ustanova  za  izdavanje  poučne 

in  zabavne  knjižnice,  in  sicer: 

a)  Prebitek  v  blagajni 

h)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 

okolico  št.  643 

c)  Knjižica  kmetske  posojilnice  za  ljubljansko 
okolico  št.  6553 

č)  Kreditna  srečka  z  dne  31.  marca  1858.  serija 
1076  št.  46 

d)  Šest  srečk  za  uravnavo  reke  Tise  a  30450  K 

e)  Premijska  listina  4 '%  ogrske  hipolečne 
banke,  serija  110  št.  51 

f)  Štiri  srečke  ljubljanskega  loterijskega  po- 
sojila, štev.  38.096,  39.501,  41.087,  51.114 
a  81—  K 

ij)  Deset  zadružnih  deležev  kmetske  posojil- 
nice za  ljubljansko  okolico  a  200  K      .     . 

h)  Dve  4» ,  kronski  renti  št.  210.315  in  398.756 
a  189-90  K 

i)  13  delnic  »Narodne  tiskarne«  a  200  K .     . 

Skupaj  .  .  . 
Dne  31.  decembra  1. 1908.  je  znašalo  premoženje 
torej  se  je  letos  zmanjšalo  za 


81 
1478 

3390 

5421 

400 


29 

16 

18 


2 
56431 

47 

532 

1827 

31 

324 

2000 

379 
2600 


88 
91 
51 

25 


80 


107701  63 


64176 


35 


74946 
75062 


98 
03 


115  05 


V  Ljubljani,  dne  31.  decembra  1909. 


Blagajnik: 
Dr.  Fr.  Detela. 


Predsednik : 
Dr.  Fr.  Ilešič. 


Za  tajnika: 
Fran  Maselj. 


Seznamek  knjižne  zaloge 

„Matice  Slovenske"  in  kupna  cena  posameznim  iztisom. 


a)  Knjige: 

1.  Pleteršnik:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1876    .     . 

2.  dr.  J.  B/ehve/s:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  i.  1877  . 

3.  dr.  J.  Blei\veis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  I.  1878.  111 

in  IV.  del 

4.  dr.  J.  Bleiweis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  I.  1880 

5.  drJB/eiweis  vitez  TrsteniŠki:  Letopis  »Slovenske  Matice« 

za  I.  1881 

6.  A.  Bartel:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  I.  1891 

7.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1899     . 

8.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1900     . 

9.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1901 

10.  £.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1902     . 

11.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1903     . 

12.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  I.  1904     . 

13.  E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1905 

14.  L.  Pintar:    Zbornik  »Slovenske  Matice«       I.  zvezek,  1899 

15.  L.  Pintar:   Zbornik  »Slovenske  Matice«      II.  zvezek,  1900 

16.  L.  Pintar:    Zbornik  »Slovenske  Matice«     111.  zvezek,  1901 

17.  L.  Pintar:   Zbornik  »Slovenske  Matice«     IV.  zvezek,  1902 

18.  L.  Pintar:   Zbornik  »Slovenske  Matice«      V.  zvezek,  1903 

19.  L.  Pintar:   Zbornik  »Slovenske  Matice«    VI.  zvezek,  1904 

20.  L.  Pintar:   Zbornik  »Slovenske  Matice«    Vil.  zvezek,  1905 

21.  dr.  Fr.  Ilešič:  Trubarjev  Zbornik.    X.  zvezek,  vezan,    1908 

22.  dr.  Jos.  Tominšek:    Blei\veisov  zbornik,  XI.  zvezek,    1909 

23.  J. /drsnik:  Zgodovina  avstr.-ogrske  monarhije.  11.  natis  1877 

24.  Erben-Rebec:  Voj vodstvo  Koroško.  1866 

25.  Rossmaessier-Tušek:  Štirje  letni  časi.  1867 

26.  Fe/ioecker-ErJavec:  Rudninoslovje.  1867       

27.  J.  Vesei-Koseski:  Raznim  delom  dodatek.  1879    ...     . 

28.  K.  ^r6as:  dr.  E.  H.  Costa.  1877 

29.  M.  Cigaie:  Znanstvena  terminologija.  1880 

30.  J.  Šuman:  Slov.  slovnica  po  Miklošičevi  primerjalni.  1882 

31.  Spomenik  o  600  letnici  začetka  habsburške  vlade     .     .     . 

32.  dr  Fr  Lampe:  Dušeslovje.  11.  del.  1890 

33.  /.  Vrhovec:  Zgodovina  Novega  meSta.  1891       

34.  S.  Rutar:  Beneška  Slovenija.  1899 

35.  Fr.  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.    1.  zvezek.  1901     .     .     . 

36.  Fr  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.    II.  zvezek.  1902     .     .     . 

37.  Ferd.  SeidI:  Kamniške  planine.  H.  del 

38.  Anton  Bezenšek:  Slovenska  stenografija.  1893     .     .     .     . 


1   K 


1 

It                     }l 

1 

}>                     }> 

1 

„   50  „ 

— 

,,  60  „ 

— 

„  60  „ 

— 

„  60  „ 

— 

„  60  ,. 

— 

„  60  „ 

— 

.,  60  „ 

— 

.,  70  „ 

„   60  „ 

„  60  „ 

„  50  „ 

„  60  „ 

„  60  ., 

„   60  „ 

„   60  „ 

4 

„  —  ,, 

4 

„  —  „ 

— 

„  'JO  „ 

— 

„  40  „ 

— 

„   80  „ 

— 

„   80  „ 

— 

„  40  „ 

1 

„  80  „ 

,,  —  ,, 

2 

„  —  „ 

3 

„  —  „ 

2 

„  —  „ 

1 

,,  60  „ 

1 

„   40  „ 

2 

„  —  „ 

1 

,,  20  „ 

2 

,,  —  ,, 

2 

..  —  „ 

39.  dr. 

40.  dr. 
dr. 

41. 
42. 

43.  1 

44.  1 

45.  I 

46.  II 

47.  11 

48.  11 

49.  IV. 
dr. 

50.  1 

51.  1 

52.  1 


A'.  G/aser:  Zgodovina  slov.  slovstva.  111.  del.  I.  zvez. 1896 
M.  Potočnik:  Koroška.  1.  del 

K.  Štreke/J:  Slovenske  narodne  pesmi: 

zvezek.     1.  snopič.  1895 

zvezek.     2.  snopič.  1896 

zvezek.     5.  snopič.  1900 

zvezek.    6.  snopič.  1901 

zvezek.     7.  snopič.  1903 

zvezek.     8.  snopič.  1904 

zvezek.    9.  snopič.  1905 

zvezek.  12.  snopič.  1908     .     .     .     .  ■ 

zvezek.  13.  snopič.  1909 

Fr.  Simonič:  Slovenska  bibliografija: 

del.  1.  snopič.  1903 

del.  2.  snopič.  1904 

del.  3.  snopič.  1905 


1 

K  20 

2 

»  40 

1 

„  20 

1 

„  20 

2 

„  — 

2 

„  — 

2 

„  — 

1 

,.  30 

1    „  40 

1    „  - 
1    „  50 


53.  XII. 

54.  XIII. 

55.  XIV. 

56.  XV. 


57.  XVI. 

58.  XVII. 


59.     XX. 


60.  XXI. 

61.  dr.  J. 


Zabavna   knjižnica: 

zvezek:  Fr.  Malograjski:  Z  viharja  v  zavetje.  1900 
zvezek:  /.  Prijatelj:  Štiri  bajke  Šaltikova  Ščedrina. 
P.  Bohinjec:  Za  staro  pravdo.  Povest  iz  1.1515.  1901 
zvezek:  dr.  Fr.  Dete/a:  Učenjak.  Veseloigra  v  treh 
dejanjih.  —  F.  J.  Doljan:  Sami  med  seboj.  Drama- 
tičen prizor.  1902 

zvezek:  F.  J.  Doljan:  Pogreb.  Slika. ^—  Pankracij 
Gregorc:  Brez  vo/je.  Fr  Ks.  Meško:  Črtice:  1.  Ko  so 
zvonovi   plakali.  11.  Za  deveto  goro.  111.  Cilji  našega 

hrepenenja.  1903      

zvezek:  Josip  Lavtižar:  Pri  Jugoslovanih.  1904. 
zvezek:  P.  Peterlin:  Slavjanska  lira.  Fr  Ks.  Meško 
Pot  spokornika.  Zofka  Kveder-Jelovškova:  Pijanec 
Ivo    Trošt:    Podoba    izza    mladosti.    Jos.  Planinec 

Drobne  povesti.  1905 

zvezek:    Zofka    Kveder-Jelovškova:     Amerikanci 
Milan  Pugelj:  Hrizantema  in  Cimbas.  Milan  Pugelj 
Anžiček.  Milan  Pugelj:   Evelina  in  Lina.  1908     . 
zvezek:  £.  A7-/5^a/?:  Kato  Vrankovič,  drama.  1908     . 
Vošnjak:  Spomini.  I.  del.  1905 


1 
1 
1 

,,  60 
„  50 
„50 

2 

)t 

1 

)> 

„  60  „ 


1    „  20  „ 
1    „  40  „ 


-  .  80  „ 


Iz   svetovne   književnosti: 


62.  I.  zvezek:  A.  Funtek:  Kralj  Lear.  1904 

63.  II.  zvezek:   O.  Zupančič:  Beneški  trgovec.  1905    .... 

64.  y.  zvezek:  Goethe-Funtek:  Faust  1.  1908 

65.  dr.  Fr./lešič:  Hrvatska  knjižnica.  111.  snopič.  Veli  Jože.  1908 

66.  dr.  Branko  Drechsler:  Stanko  Vraz 

67.  Robert  koprinski:  Slovensko-hrvatski  slovarček       .     .     . 
Ant.  Knezova   knjižnica.  Uredil  Fr.  Leveč: 

68.  I.  zvezek:  Fr.  Leveč:  Ant.  Knezova  ustanova  (s  podobo). 

dr  Fr.  D.:    Gospod  Lisec.  Povest.  —  Bogdan  Vened: 
Ženitev  Ferdulfa  vojvode.  Povest  v  verzih    .... 

69.  11.  zvezek:  Ivan  Goreč:  Gorski  potoki.   Povest.  —Pav- 

lina Pajkova:  Planinska  idila.  Povest.  —  Fr.  Leveč: 
Matija  Valjavec.  Životopis  s  podobo.  1895    .... 

70.  IX.  zvezek:  Ivan  Cankar:  Na  klancu.  1902 

71.  X.  zvezek:  Ivan  Cankar:   Življenje  in  smrt  Petra  Nov- 

Ijana.  Josip  Kostanjevec:  Ella.  1903 

72.  XI.  Ivan  Cankar:  Križ  na  gori.  —  F.  Devetak:  Spomini 

gospoda  Ignacija  Brumna.  1904 


1 
1 

» 

40 

»> 

>> 



i} 

1 

y) 

20 

}> 

80 

— 

80 

2 

— 

3 

3 

— 

— 

60 

-  „  80  „ 

-  „  80  „ 

-  ,,  80  „ 

-  „  80  „ 

-  „  80  „ 


> 


1.   XII.  zvezek:  Ivan  Cankar:  Potepuh  Marko  in  kralj  Matjaž. 

—  Ivan    Cankar:   V  mesečini.     -  Jos.  Kostanjevec: 

Brez  zadnjega  poglavja.  1905 —  K  80  v. 

74.  XV.  dr.  Š/eb/nger:    Vatroslav    Jagič.    —    Ivan    Cankar: 

Novo  življenje.  —  Cvetko  Golar:  Dve  nevesti.  1908    1    „  40  „ 

75.  XVI.  zvezek*:  R.  Murnik:   Matajev  Mitija,    vesela   novela. 

—  Cvetko  Golar:   Bratje  in  sestre  v  Gospodu.  Sanje 
poletnega  jutra.    -   Ob  stoletnici  Slovvackega    .     .     .     2    „  50  „ 

76.  dr.  Fr.  Ilešič:  Kultura  in  politika.  1908 —  „  20  „ 


b)  Zemljevidi: 

Koekejevi  zemljevidi,  in  sicer: 

Avstralija,  Francija,  Velika  Britanija  z  Irsko,  Italija, 
Južna  Amerika,  Skandinavija,  Švica,  Španija  s  Portu- 
galsko in  Nizozemska  z  Belgijo  —  komad  po  .     .     .    —  „  20 


Za  leto  1910. 

prejmejo  p.  n.  gg.  člani  „Matice  Slovenske"  sledeče  knjige : 

Knjigarska  cena 

1.  Dr.  Bogu  mil    Vošnjak,     Ustava   in  uprava    ilir- 
skih dežel  (1809—1813) 4  K  —  v. 

2.  Dr.  M.  Potočnik,  Koroška,  II.  del  (zgodovina)  .     2    „   40  „ 

3.  Zabavna  knjižnica,  XXII.  zvezek  (dr.  Fr.  Dete/a, 

Pegam  in  Lambergar)        2    „    —  „ 

4.  Prevodi  iz  svetovne   književnosti,  VII.  zvezek. 

fZeyer,  Jan  Marija  Plojhar.  Roman)     .     .     .     .     4    „    —  „ 

5.  Knezova  knjižnica,    XVII.  zvezek  fdr.  Ivan  Lah, 
Brambovci.  Roman.  I.  del) 3    „    —  „ 

6.  Letopis  za  1.  1910 1    „   —  „ 

Povest  „Pegam    in    Lambergar"   dobijo  hrvatski    člani    od 
„Matice  Hrvatske". 


Iz  društvenih  pravil   „ Matice  Slovenske". 

„§  3.  Kdor  letnine  ne  plačuje  redno,  se  sme  po  odborovem 
sklepu  izbrisati   izmed  letnikov. 

Letnina  se  plačuje  v  prvi  polovici  vsakega  leta." 


P.  n.  naročnikom  „Zemljevida  slovenskega  ozemlja". 

Marca  meseca  1909  je  „Matica  Slovenska"  rokopisni 
izdelek  Zemljevida  poslala  c.  in  kr.  vojaškogeografskemu  zavodu 
na  Dunaju  v  natisk  ter  prejela  poročilo,  da  se  bo  zemljevid 
tiskal  v  prvi  polovici  1.  1910. 


LETOPIS 

MATICE  SLOVENSKE 


ZA  L.  1912, 


O^ 


IZDALA 


MATICA  SLOVENSKA  V  LJUBLJANI. 


NATISNIL    ANT.  SLATNAR    V  KAMNIKU. 

1912. 


Vs  e  b  i  n  a. 


Stran 

Uprava  „Matice   Slovenske" 1 

Letno  poročilo  tajnikovo 3 

48.  glavna  skupščina   „Matice   Slovenske" 6 

Nekoliko  statistike ; 9 

Pismena  anketa  o  Matičinih  knjigah 13 

Jugoslovanska  Enciklopedija 27 

Ob  petdesetletnici   „Matice   Dalmatinske" 43 

Jugoslovanska  Antologija  v  angleškem  jeziku 46 

Poverjeništva   „Matice  Hrvatske" 48 

Izgovor  slovenskega  knjižnega  jezika 50 


Za  1.  1912.  je  »Matica  Slov.«  izdala  sledeče  knjige: 

1.  Zbornik,  XIV.  zvezek 2    K  -  v. 

2.  Zabavna  knjižnica,   XXIV.  zvezek   [Fr.  Milčinski:  Zlo- 
činci,  Životopisi    mladih    zanikarnežev;    di.lv. 

Lah:  Mo]sier  Roha;  Jos.  Premk:  Madež)     ....      1     „  40  „ 

3.  Knezova  knjižnica,  XIX.  zvezek  {Dr.  Fr.  Dete/a:  Tujski 
promet.  Povest.) 1     „   40  „ 

4.  Radivoj  Peteri  in- Petru  ška:  Po   cesti    in    stepi.  Pesmi.      1     „   —  „ 

5.  Iz    svetovne   književnosti,    Vili.    zvezek    {Dostojevski- 

Levstik:  Za  p  i  sk  i    i  z   m  rt  vega  d  o  m  a) 3    „    —  „ 

6.  Letopis  za  leto  1912       —   „  60  „ 


Seznamek  ostale  knjižne  zaloge  »Matice  Slov.«  in  »Matice  Hrv«  gl.  zadi! 
Seznamek   poverjeništev   »Matice    Slov.«    izide  drugič,  z  imenikom  vred. 


i|  r 


■■I 

i 


iN 


Uprava  „Matice  Slovenske" 

za  upravno  leto   1911  12. 


Predsednik:  dr.  Ilešič  Fran. 
I.  podpredsednik :  vitez  Grasselli  Peter. 
II.  podpredsednik :  Sušnik  Ivan. 
Blagajnik:  dr.  Detela  Fran. 
Hišni  upravitelj:  Sušnik  Ivan. 

Ključarja:  dr.  Požar  Lovro  in  dr.  Zbašnik  Fran. 
Tajnik:  Pug-elj   Milan. 

Odbor: 


a)  Ljubljanski  odborniki: 


1.  Dr.  Demeter   Bleivveis  vitez 
Trsteniški. 

2.  dr.  Detela  Fran. 

3.  Dimnik  Jakob. 

4.  Govekar  Fran. 

5.  vitez  Grasselli  Peter. 

6.  dr.  Gruden  Josip. 

7.  dr.  Ilešič  Fran. 

8.  Koder  Anton. 

9.  Maselj  Fran. 

10.  Milčinski  Fran. 

11.  dr.  Mohorič  Fran. 

12.  dr.  Opeka  Mihael. 

13.  Orožen  Fran. 

14.  Perušek  Rajko. 


15.  Pleteršnik  Maks. 

16.  dr.  Požar  Lovro. 

17.  Senekovič  Andrej. 

18.  Sušnik  Ivan. 

19.  Skerbinc  Silvester. 

20.  dr.  Slebinger  Janko. 

21.  Subic  Ivan. 

22.  dr.  Tavčar  Ivan. 

23.  Trstenjak  Anton, 

24.  Turk  Jakob. 

25.  dr.  Ušeničnik  Aleš. 

26.  dr.  Zbašnik  Fran. 

27.  Zupančič  Vilibald. 

28.  Zupančič  Oton. 


—     2     - 


b)  Vnanji  odborniki ; 


1.  Dr.  Bezjak  Janko. 

2.  Finžgar  Fran  Ser. 

3.  Gang-1  Engelbert. 

4.  Koblar  Anton. 

5.  dr.  Kos  Fran. 

6.  dr.  Lončar  Dragotin. 


7.  dr.  Poljanec  Leopold. 

8.  dr.  Murko  Matija. 

9.  Seidl  Ferdinand. 

10.  dr.  Sket  Jakob. 

11.  Svetec  Luka. 

12.  dr.  Tominšek  Josip. 


Odseki: 


a)  Gospodarski  odsek. 

b)  Knjižni  odsek. 

c)  Znanstveni  odsek. 
č)  Narodopisni  odsek. 


d)  Zemljepisni  odsek. 

e)  Tehniški  odsek. 

f)  Umetniški  odsek. 


Letno  poročilo  tajnikovo 

na  glavni  skupščini  dne  17.  marca  1912  za  dobo 
od  5.  marca  1911   do  17.  marca  1912. 


Potekla  je  oseminštirideseta  društvena  doba  delovanja 
Matice  Slovenske.  Predsedoval  ji  je,  kakor  ji  je  predsedoval 
prejšnja  leta,  g-,  dr.  llešič,  ki  je  bil  postavljen  enoglasno  na  to 
mesto  v  prvi  odborovi  seji  po  lanskem  občnem  zboru.  Iz  od- 
bora Matičinega  je  izstopil  g",  kustos  Luka  Pintar,  mesto  njega 
pa  je  vstopil  slovenski  književnik  Oton  Zupančič,  ki  je  uveljavil 
svoje  delovanje  zlasti  v  Knjižnem  odseku. 

V  društveni  dobi,  ki  jo  danes  končavamo,  se  je  sestal 
odbor  šestkrat ,  Knjižni  odsek  petkrat ,  Gospodarski  enkrat, 
Tehniški  enkrat,  Agitacijski  enkrat,  Narodopisni  enkrat  in  Znan- 
stveni enkrat.  Ta  zadnji  šteje  več  pododsekov,  ki  so  se  večkrat 
sestali  in  se  posvetovali  in  sklepali  glede  dela  za  Jugoslovansko 
Enciklopedijo.  Ustanovil  se  je  tudi  po  nalogu  lanske  glavne 
skupščine  odsek  za  izpremembo  nekoliko  zastarelih  Matičinih  pravil. 

Odbor  je  nastavil  dosedanjega  tajnika  v  smislu  pravil  za 
nadaljnja  tri  leta.  Dalje  je  ukrenil  na  predlog  Gospodarskega 
odseka,  da  se  popravi  Matičina  hiša,  zlasti  pisarna,  kar  se  je 
vse  tekom  minulega  leta  izvršilo.  Spominjal  se  je  70  letnice  svo- 
jega zaslužnega  prvega  podpredsednika  g.  viteza  Petra  Grassellija 
in  mu  izrazil  tople  čestitke.  G.  častnega  člana  Maksa  Pleteršnika 
je  odlikoval  za  njegove  zasluge  s  častno  diplomo,  originalnim 
delom  domačega  umetnika.  Na  predlog  Knjižnega  odseka  je 
sklenil,  da  naj  Matica  sprejema  spise  poljubnega  obsega,  naj  si 
bodo  torej  dolgi  ali  kratki,  samo  da  so  dobri,  in  da  sme,  ko  so 
izšle  publikacije  tistega  leta,  nagraditi  s  častno  nagrado  kateri- 
koli spis,  ki  je  absolutno  dober  in  relativno  najboljši,  in  to 
vselej  takrat,  kadar  niso  bili  konkurenčni  spisi  za  častne  nagrade 
vloženi,  ali  če  so  bili  vloženi,  pa  niso  odgovarjali  po  svoji  umet- 
niški kvaliteti.  Nadalje  se  je  sklenil  z  Matico  Hrv.  v  Zagrebu 
dogovor,  po  katerem  bodo  skupna  izdanja  obeh  Matic,  bodisi 
slovenska    ali  hrvatska,    honorirana    sorazmerno    od  obeh  Matic. 

1* 


_.     4     — 

Na  ta  način  dospo  pisatelji  do  izdatnejših  honorarjev.  Taka 
izdajanja  se  bodo  vobče  menjavala  kakor  doslej:  Enkrat  izide  slo- 
venska knjiga,  enkrat  hrvatska. 

Za  leto  1911.  je  razposlala  Matica  vsega  skupaj  3896  gar- 
nitur. Častnih  članov  šteje  6,  ustanovnikov  183,  letnih  društve- 
nikov  3355,  naročnikov  272.  V  oceno  je  poslala  25  garnitur,  v 
zameno  55.  Ocene  o  njenih  letošnjih  publikacijah  —  kolikor 
jih  je  izšlo  dozdaj  —  so  bile  dosti  ugodne.  Da  bi  se  uverili, 
kaj  menijo  o  knjigah  naši  člani  in  gg.  poverjeniki,  smo  razpo- 
slali mednje  tiskovine,  kjer  smo  vprašali  in  prosili  za  izjave. 
Došlo  nam  je  mnogo  odgovorov,  katerih  večina  je  hvalna  in 
večkrat  celo  laskava. 

Za  1912.  leto  misli  Matica  izdati  sledeče  knjige: 

1.  Zbornik,  ki  bo  obsegal  dr.  Slebingerjevo  slovensko  bi- 
bliografijo zadnjih  let  in  zanimivo  korespondenco  Linhartovo. 

2.  Izda  Matica  prevod  romana  Dostojevskega:  Zapiski  iz 
mrtvega  doma,   ki  ga  je  oskrbel  pisatelj  g.  Vladimir  Levstik. 

3.  Knezovo  knjižnico,  ki  prinese  poleg  par  krajših  spisov 
izpod  peresa  g.  Milčinskega,  g.  Laha  in  drugih  še  spis  gosp. 
dr.  Ilešiča:  Ideja  slovenskega  naroda. 

4.  Izide  Zabavna  knjižnica.  Obsegala  bo  poezije  znanega 
zelo  čuvstvenega  slovenskega  lirika  Radivoja  Peterlina- Pe- 
truške  „Po  cesti  in  stepi."  Knjiga  bo  imela  elegantnejši  format, 
kakor  je  pač  zbirki  lirskih  pesmi  primerno. 

5.  ^Dalje  pride  na  svetlo  obširen  zvezek  Strekljevih  narodnih 
pesmi.  Zal,  da  je  urednik  Strekelj  nevarno  bolan. 

6.  Izda  Matica  Letopis,  in  sicer  pomnoženega  s  statističnimi 
spisi  o  slov.  kulturnih  društvih,  o  slov.  trgovini  itd.  Reprezentiral 
bo  torej  knjigo,  ki  je  posebno  potrebna  in  splošno  zani- 
miva.* 

Tekom  zadnje  društvene  dobe  smo  prejeli  večje  število 
rokopisov.  Med  temi  jih  je  bilo  12  beletristične  vsebine  (1  drama, 
1  daljša  pesem  in  10  povesti),  drugo  so  bili  znanstveni  sestavki, 
vmes  narodno  blago  in  življenjepisi.  Od  12  beletrističnih  spisov 
jih  je  bilo  treba  odkloniti  ravno  polovico,  torej  šest.  Ostali  se 
uvrste  v  Matičine  publikacije,  ali  so  se  nekateri  krajši  tudi  že  uvrstili. 

Tisk  zemljevida  slovenskih  dežel  je  v  teku.  Zavod,  ki  ga 
tiska,  nam  je  poslal  julija  meseca  korekture  ene  četrtine  zemlje- 
vida in  pred  nedavnim  časom  smo  prejeli  korekture  druge  če- 
trtine. Skoro  bo  torej  opravljena  polovica  korektur. 

Znanstveni  odsek  je  posvetil  svoje  delovanje  zlasti  Jugo- 
slovanski Enciklopediji  in  se  bavil  z  raznimi  pripravami  za  spi- 
sovanje  člankov  in  biografij,  ki  najdejo  mesto  v  tem  prvem 
jugoslovanskem  leksiku. 

*  Naknadno  se  je  ta  program  za  1.  1912  nekoliko  izpremenil. 

Ured. 


—     5     — 

Tehniški  odsek  se  je  bavil  z  gradivom  za  slovenski  teh- 
niški slovar,  Agitacijski  je  iskal  sredstva  za  uspešno  agitacijo 
in  popularizacijo  Matice,  Narodopisnega  je  zopet  oživila 
potreba  zbiranja  narodopisnega  gradiva  za  Jugoslovansko 
Enciklopedijo.  Pokazalo  se  je,  da  je  narodopisna  stroka  v  Slo- 
vencih še  sila  malo  obdelana.  Matica  zbira  zadnja  leta  razno 
narodopisno  gradivo  (pravljice,  rekla,  pregovore,  šale  itd.)  in 
prične  vse  to  svoječasno  izdajati.  Njena  zaloga  je  že  precej 
obsežna. 

Nekaj  novega  v  minuli  društveni  dobi  sta  bila  dva  lite- 
rarna sestanka,  ki  ju  je  sklical  g.  predsednik.  Obeh  se  je  ude- 
ležilo več  literatov  in  takih  cenjenih  gostov,  ki  jim  je  pri  srcu 
slovenska  književnost  in  prosveta.  Na  prvem  sestanku  je  refe- 
riral  o  literarni  temi  (Cankarjeva  knjiga  „Troje  povesti")  gosp. 
sklicatelj  sam,  na  drugem  gosp.  prof.  Kobal  in  gosp.  Cv.  Golar 
(Zab.  knjiž.  1911  in  „Mencinger".)  Oba  sestanka  sta  bila  zani- 
miva in  živahna. 

Matica  se  je  spominjala  jubilejev  in  slavelj  vseh  zaslužnih 
in  velikih  slovanskih  in  slovenskih  mož  in  jim  ob  takih  prilikah 
izrazila  svoje  čestitke.  Tudi  smrti  svojcev  se  je  spominjala  z 
žalostjo.  Udeležila  se  je  pogreba  pokojnega  odbornika  in  usta- 
novnika  dr.  Josipa  Vošnjaka  in  izdala  o  njem  v  knjigi  »Jubilejev 
in  spominov"  biografsko  črtico.  Več  njenih  ustanovnikov  in  več 
njenih  društvenikov  je  pograbila  v  zadnji  dobi  smrt.  Bodi  vsem 
ohranjen  časten  spomin ! 


48.  glavna  skupščina  „Matice 
Slovenske" 

se  je  vršila  dne  17.  marca  1912.   Navzočih  je  bilo  do 

60  društvenikov. 


i 


G.  predsednik  dr.  Fr.  Ilešič  otvori  skupščino,  imenuje  za 
overovatelja  zapisnika  g.  prof.  Modica  in  g.  prof.  Kobala,  po- 
zdravi vse  navzoče  in  še  zlasti  g.  prof.  Ozvalda  in  g.  odbornika 
Seidla,  ki  sta  prispela  na  zborovanje  iz  Gorice,  dalje  zastop- 
nike kulturnih  društev.  Zahvali  časopisje,  ki  je  prinašalo  drage 
volje  razna  Matičina  naznanila  tekom  zadnje  društvene  dobe,  in 
ravnotako  poverjenike  in  odbornike,  ki  so  se  udeleževali  sej  in 
delovali  ž  njim  vred  v  prospeh  društva.  Naprosi  tajnika,  da  bi 
prečital  svoje  poročilo. 

Tajnik  prečita  svoje  poročilo.  Spomin  na  pok.  dr.  Josipa 
Vošnjaka  in  na  vse  druge  rajne  ustanovnike  in  člane,  ki  jih  je 
tekom  zadnje  društvene  dobe  pograbila  smrt,  počaste  skupšči- 
narji  na  predsednikov  predlog  s  tem,  da  se  dvignejo  s  sedežev. 

G.  vladni  komisar  pl.  Andrejka  izraža  željo,  naj  bi  Matica 
kolikor  mogoče  hitro  izdala  slov.  tehniški  slovar,  ki  je  vsestransko 
jako  potreben.  G.  predsednik  obljubi,  da  se  je  in  bo  po  možnosti 
zavzemal  za  stvar,  in  omenja,  da  ga  v  tem  stremljenju  podpira  in 
podpre  Društvo  inženirjev.  Dalje  omenja  g.  predsednik,  da  je 
Matica  primorana  po  pravilih  izdajati  leto  za  letom  imenik  svojih 
društvenikov.  Ker  se  pa  pripete  zaradi  poznega  plačevanja 
članov  ravno  s  tiskanjem  imenika  neprijetne  zakasnitve  letnih 
publikacij  in  ker  morda  ni  imenik  na  sploh  velike  važnosti,  bi 
bilo  nemara  ugodno,  da  bi  v  Letopisu  izostal,  ali  da  bi  izhajal 
leto  pozneje  za  prejšnjo  leto.  G.  Perušek  predlaga,  naj  prinaša 
imenik  samo  nove  člane.  Gosp.  polkovnik  Milavec  svetuje,  naj 
izdaja  Matica  imenik  vsakih  pet  let  enkrat.  Skupščina  prepušča 
zadevo  odboru,  ki  naj  poljubno  ukrene  in  ki  lahko  izpremeni  v 
ta  namen  tudi  Matičina  pravila. 


-    7     - 

G.  predsednik  poroča,  da  je  Matica  prejela  prevod  ro- 
mana „Pod  jarmom".  Avtor  temu  romanu  je  Bolgar  Vazov,  ki 
je  sloveč  bolgarski  romancier,  a  žal  pri  nas  zelo  malo  znan. 
V  drug-em  prevodu  prinaša  ravno  tačas  to  delo  neki  ljubljanski 
dnevnik. 

G.  pl.  Andrejka  ni  zato,  da  bi  izšel  roman  Vazova,  ker  se 
mu  zde  druga  svetovna  dela  dosti  važnejša.  Tako  zlasii  Sha- 
kespeare, ki  ga  treba  Matici  kar  največ  in  kar  najhitreje  še 
nadalje  izdajati.  Ne  kraljevskih  dram,  temveč  druge,  ki  so  nam 
bližje  in  umevnejše.  Nasprotno  mnenje  izraža  g.  prof.  Kobal,  ki 
poudarja,  da  se  mora  Matica  v  prvi  vrsti  ozirati  na  slovanska 
svetovna  dela,  potem  šele  na  angleška  in  druga.  Shakespeare 
in  vrsta  drugih  nam  je  dostopna  v  raznih  nemških  prevodih. 
Bolgarska  literatura  je  pri  nas  malo  znana  in  zato  bi  bil  Vazova 
roman  dobrodošel.  G.  predsednik  omenja,  da  ima  Matica  pre- 
vode iz  Shakespearja  iz  prejšnjih  časov  v  programu  —  zlasti 
Zupančičeve. 

G.  Grasselli  predlaga  konec  debate,  kar  se  sprejme.  Skup- 
ščina odobri  tajnikovo  poročilo.  G.  predsednik  prosi  g.  blagaj- 
nika za  poročilo. 

G.  blagajnik  razloži  račune  za  društveno  dobo  1911/12  in 
razjasni  proračun  za  bodočo  dobo.  V  računih  je  pisana  povsod 
le  kurzna  vrednost  vrednostnih  papirjev,  a  g.  dr.  Stare  in  gosp. 
odbornik  Perušek  predlagata,  naj  se  v  bodoče  zapisuje  nomi- 
nalna vrednost.  Proti  temu  je  g.  blagajnik,  g.  odbornik  Trstenjak 
in  drugi.  Ostane  torej  pri  starem.  G.  blagajnik  opozarja,  naj  bi 
plačali  člani  in  poverjeniki  udnino  redno  v  prvi  polovici  vsa- 
kega leta. 

G.  vadniški  učitelj  Kruleč,  ki  je  pregledoval  obenem  z 
g.  vladnim  rač.  oficijalom  Pavšičem  Matičine  račune  in  tozadevne 
knjige,  izjavlja  v  svojem  imenu  in  v  imenu  g.  Pavšiča,  da  so 
Matičini  računi  in  knjige  v  točnem  redu,  in  prosi  skupščinarje, 
da  izreko  g,  blagajniku  absolutorij.  Pozivu  se  pridruži  tudi 
g.  predsednik ,  ki  zahvali  g.  blagajnika  z  zborovalci  vred  za 
točno  poslovanje. 

G.  predsednik  prosi,  da  oddado  gg.  skupščinarji  glasovnice 
za  volitev  v  odbor.  To  se  zgodi. 

Za  preglednike  računov  v  društveni  dobi  1912  13  so  iz- 
voljeni isti  gospodje,  ki  so  te  posle  prej  opravljali.  Namreč: 
g.  vadniški  učitelj  Kruleč,  g.  rač.  vladni  oficijal  Pavšič  in  gosp. 
dež.  blagajnik  Pogačnik.  Tozadevni  predlog  je  stavil  g.  odbor- 
nik Perušek. 

G.  predsednik  imenuje  za  skrutinatorja  g.  polkovnika  Mi- 
lavca  in  g.  prof.  Suherja.  Skrutinij  se  izvrši  takoj  po  občnem 
zboru. 


-     8     - 

V  odbor  so  bili  izvoljeni  p.  n.  g-g-. :  dr.  Jakob  Sket,  Fran 
Maselj,  dr.  Fran  Mohorič,  dr.  Leopold  Poljanec,  Maks  Pleteršnik, 
Jakob  Dimnik,  dr.  Janko  Lokar,  Vilibald  Zupančič,  Ivan  Grafe- 
nauer  in  dr.  Mihael  Opeka. 

G.  polkovnik  Milavec  vpraša,  kdaj  izide  zemljevid  sloven- 
skih pokrajin.  G.  predsednik  javlja,  da  izide  po  priliki  jeseni. 
Zahvali  gg.  zborovalce  za  udeležbo  in  zaključi  skupščino. 


Nekoliko  statistike. 


v  „Letopisu  Matice  Slovenske"  za  leto  1910  čitamo  sle- 
deče : 

»Štajerska  ima  v  primeri  s  Kranjsko  100  članov  „Matice 
Slovenske"  premalo  (slovenske  intelig^ence  je  pač  na  Štajerskem 
manj),  Primorska  400  premalo,  Koroška  do  300.  Ima  jih  Kranjska 
brez  Ljubljane  1100,  Štajerska  900,  Primorska  500,  Koroška  125." 

in    glede    na    poedine    kraje:     „Pliberk     šteje  47    članov, 

Laški  trg"  8,   Kamnik  27,  Osijek  pa  43,  Varaždin  38,  Požeg-a  20, 

Petrinja  20    (Osijek  v  Slavoniji    ima    43    članov,  Kamnik  pa 
na  pr.,  ki  je  par  ur  nad  Ljubljano,  le  27!)."  — 

Lokalna  statistika  je  važna  za  poverjeniško  delo,  oziroma 
za  g^ospodarski  razvoj   „Matice". 

Za  stvarni,  notranji  razvoj  „Matice"  pa  je  važnejša 
statistika  članov  po  poklicu. 

Da  bi  dobili  tako  statistiko,  smo  letos  spomladi  poverje- 
nikom razposlali  posebne  vprašalne  pole  o  članih  za  1.  1911. 

Odgovore  smo  dobili  od  68  poverjenikov  (Ljubljana  je 
posebe),  ki  so  nam  prijavili  1047  moških  in  70  ženskih  članov 
(največ,  namreč  9  ženskih  članov  je  v  Ljutomeru). 

Ti  člani  se  po  poklicu  dele  tako -le: 

Uradniki  javni:  158  -   108  =  266. 
„  privatni:  78   -t-  37  =  115. 

Profesorji :  108. 
Duhovniki:  90  +   60  =  145. 

Učitelji:   128  -f   121   =  249,  največ  v  Ljutomeru:  12. 
Trgovci:  74   +   62  =  136,  največ  v  Rakeku:  12. 
Obrtniki :  61   in  8  tvorničarjev. 
Zdravniki :  20. 
Vojaštvo :  8. 

Advokati   4"   notarji:  32. 
Delavci :  5. 
Kmetje:  63   -p   8  večjih  posestnikov. 


—     10 


Inženerji :  1. 

Drugi  privatniki :  10. 

Šole,  društva,  knjižnice:  124. 

Nekoliko  akademikov  (bogoslovci)  5, 

Srednješolski  dijaki  naročniki. 

Statistika  ljubljanskih  članov  za  leto  1911 : 


Uradniki  javni:  202. 

„  privatni :  24. 

Profesorji :  78. 
Duhovniki:   20. 
Učitelji:  31. 
Trg-ovci :  42. 
Obrtniki:  23. 
Tvorničarji :  3. 
Inženerji:  12. 
Zdravniki:  21. 

Advokatje,  notarji  in  njihovi 
koncipijentje:  24. 


Delavci:  0. 
Kmetje:  0. 
Društva,  zavodi,  čitalnice, 

občine,  šole:  28. 
Vojaki :  5. 
Dijaki:   18. 
Drugi  privatniki :  20. 
Akademiki    (bogoslovci):    111. 
Ženske,  učiteljice:  15, 
„         druge :  27. 


Vseh  skupaj  (letnikov) :  674. 

Z  Ljubljano  vred  dobimo  sledeči  pregled  :  Poleg  1679  moških 
članov  je  112  ženskih.    Posebe: 

Zdravniki:  41. 
Inženerji:   13. 
Delavci :  5. 

Kmetje  (posestniki) :  71. 
Vojaštvo :  8. 

Šole,  društva,  čitalnice  itd.:  152. 
Drugi  privatniki :  30. 
Akademiki      bogoslovci:     ka- 
kih 120. 


Uradniki  javni :  468. 

„  privatni:  139. 

Profesorji :  186. 
Duhovniki:   165. 
Učitelji:  280. 
Trgovci:   178. 
Obrtniki:  84. 
Tvorničarji:   11. 
Advokatje,  notarji  in  njihovi 
koncipijenti :  56. 


Ker  je  plačujočih  članov  na  leto  okoli  3800,  velja  gornja 
statistika  ne  čisto  za  polovico  letnikov,  a  sme  se  misliti,  da  bi 
se  razmerje  stanov  z  drugo  polovico  ne  izpremenilo  znatno. 

Glavni  kontingent  Matičarjev  so  uradniki,  učitelji,  profesorji, 
trgovci,  duhovniki. 

Za  pravilno  označbo  stanu  bi  seveda  trebalo  gornja  šte- 
vila primerjati  s  številnostjo  dotičnega  stanu  vobče.  Slovenskih 
profesorjev  na  pr.  je  povprečno  kakih  250  ali  260;  v  Matici  jih 
torej  ni  kakih  60  do  70.  Slovensko  učiteljstvo  je  zastopano  v 
častnem  številu,  a  mnogo  premalo  v  primeri  s  svojo  številnostjo. 
Duhovništvo  pa  stoji  že  daleč  za  učiteljstvom. 


—   11    - 


Statistika  ustanovnikov. 

Uradniki  javni:     izven  Ljubljane    17  v  Ljubljani    12 


„          privatni: 

1 

1 

Profesorji : 

7 

7 

Duhovniki : 

33 

10 

Učitelji : 

1 

0 

Trg-ovci: 

7 

5 

Obrtniki: 

0 

0 

Tvorničarji : 

2 

3 

Advokatje,  notarji: 

7 

4 

Delavci : 

0 

0 

Kmetje  : 

0 

0 

Društva,  občine,  zavodi, 

čitalnice  in  šole: 

29 

5 

Zdravniki : 

2 

0 

Inženerji : 

2 

1 

Vojaki : 

1 

2 

Drug-i  privatniki : 

7 

2 

Akademiki : 

1 

0 

Ženske : 

2 

0 

Hiše,  rodbine: 

5 

1 

124 


53 


Po  času  pristopa  se  ustanovniki  razvrščajo  tako -le 

Iz  1. 1864  je  še  36  ustanovnikov,      Iz  1.1888  je  še  8  ustanovnikov, 
1865  '  .^^^  . 


„   1866 

>  > 

„   1867 

>  > 

„   1868  , 

>  » 

„   1869 

>  > 

„   1870 

>  > 

„   1871 

1     y 

„   1872 

t     > 

„   1873 

>      > 

„  1874 

>     > 

„   1879 

>      » 

„   1881 

>      » 

„   1882 

»     > 

„   1883 

»      > 

„   1884 

»>      > 

„   1885 

»      > 

„   1886 

>      > 

„   1887 

>      > 

5 
5 
4 
5 
5 
4 
6 
5 
11 
3 
1 
2 
8 
2 
4 
4 
1 
5 


1889 
1890 
1891 
1892 
1893 
1894 
1895 
1897 
1898 
1900 
1901 
1903 
1907 
1908 
1909 
1910 
1911 
1912 


6 
5 
1 
2 
3 
2 
1 
3 
2 
3 
2 
1 
1 
2 
2 
2 
1 
1 


V  zadnjih  petih  letih  je  pristopilo  razen  tega  devet  Hrvatov, 
torej  povprečno  4 — 5  ustanovnikov  na  leto. 


-     12     - 

Iz  tega  se  razvidi,  da  so  ustanovniki  najbolj  pristopali  v 
prvih  letih  Matičinega  obstanka;  seveda  je  baš  med  temi  usta- 
novniki mnogo  šol,  čitalnic.  Znaten  je  prirastek  1.  1873;  takrat 
so  „Mladoslovenci"  (Vošnjak  itd.)  nastopili  proti  Bleivveisovi 
struji.  Nato  pa  je  občutno  padanje  do  konca  Bleivveisove  dobe. 
V  osemdesetih  letih  za  Marnovega  predsedovanja  je  zopet  bolje. 
Seveda  je  za  novejšo  dobo  vedno  uvaževati  rastoče  potrebe 
drugih,  zlasti  obrambnih  društev.* 


O  pomenu  ustanovnikov  za  Matico  gl.  Letopis   1911,   str.  8. ! 


( 


Pismena  anketa  o  Matičinih  knjigah. 


s  pozivom,  ki  je  veljal  statistiki  Matičarjev  po  poklicu, 
smo  obenem  tudi  poprosili  gg.  poverjenike,  naj  bi  nam  poročali, 
kako  sodijo  njih  člani  o  naših  publikacijah,  katera  knjiga  se 
največ  čita  itd. 

Odgovore  priobčujemo  doli  po  redfi,  kakor  so  došli.  (1. — 68.) 

Nekateri  gg.  poverjeniki  se  niso  izrazili  o  vseh  poedinih 
knjigah,  marveč  so  naglasili  le  to  ali  ono,  kar  se  jim  je  zdelo  po- 
sebno ugodno  ali  neugodno.  Molčanje  o  kaki  publikaciji  kaže 
pač  na  srednje  dobro  sodbo  o  njej. 

Uspeh  letnika  1911  je  po  teh  izjavah  gg.  poverjenikov 
zelo  zadovoljiv.  Popolno  hvalo  o  knjigah  za  1.  1911.  čitamo  v 
poročilu  3.,  4.,  5.,  11.,  15.,  17.,  19.,  20.,  27.,  30.,  36.,  48.,  50., 
54.,  56.  Vobče  zadovoljiva  je  sodba  v  št.  2.,  6.,  14.,  23.,  29.,  32., 
37.,  40.,  42.,  45.,  47.,  58.,  59.,  60. 

Manj  ugodna  je  sodba  poročila  16.,  zlasti  o  beletristiki. 
Posebno  mesto  je  odkazati  poročilu  št.  52. 

Močno  izražena  je  želja  po  lažji,  zlasti  zgodovinski  bele- 
tristiki; primerjaj  poročilo  8.,  9.,  12.,  13.,  15.,  18.,  19.,  21.,  22., 
29.,  30.,  34.,  38.,  49.,  42.,  46.,  52.,  58.  in  68.  Malo  na  drugo 
stran   kaže  št.  14  in  morda  54. 

V  znanosti  so  priljubljeni  popularni  spisi  o  domači  zgo- 
dovini;  zato  je  tako  dobro  došel   „Zbornik"   1911. 

Sodba  o  poedinih  knjigah. 

Prav  zadovoljil  je  „Z  bor  ni  k"  1911.  in  to  zlasti  zaradi 
svoje  zgodovinske  vsebine,  posebe  še  radi  „Spominov  na  Fran- 
coze". Prim.  hvalno  sod^bo  v  poročilih  4.,  5.  (prim.  tudi  9.),  12,, 
23.,  25.,  31.,  37.,  47.  Če  pravi  poročilo  25.,  da  nekaterim  uga- 
jajo sploh  le  „Zbornik"  in  „Narodne  pesmi",  si  je  to  tolmačiti 
s  tem,  da  prihaja  poročilo  iz  večjega  mesta,  kjer  so  člani  samo 
više  izobraženi  ljudje.  Glede  priljubljenosti  zgodovinskih  snovi 
primerjaj  še  poročilo  2.,  21.,  22.,  45.,  46.,  52.  in  pa  sodbo  o 
beletristiki  v  „Knezovi  knjižnici"  in  „Zabavni  knjižnici"!  — 
Srednje  ugodna  je  sodba  v  poročilih  34.,    38.,  42.,  44.,  63.    — 


-     14     — 

Preprostejši    krogi  se  seveda    izrekajo    proti    učenim    „špehom" ; 
prim.  poročilo  1.,  2.,  29.  (poročilo  je  iz  mesteca),  zlasti  tudi  68.! 

O  14.  snopiču  „Narodnih  pesmi"  se  izraža  ugodno 
8  poročil,  manj  ugodno  ali  neugodno  6.  Zlasti  neugodno  je 
poročilo  1.,  prav  ugodno  pa  4.,  (ugodno  št.  4.,  5.,  25.,  34„  38., 
42.,  44.,  67.  —  Neugodno  št.  1.,  8.,  20.,  22.,  29.,  58.,  67.) 

O  „Zabavni  knjižnici"  pravzaprav  ni  ene  neugodne 
sodbe.  Izmed  dveh  spisov  priobčenih  v  njej  (Meškova  „Crna 
smrt",  Pugljev  „Gregor")  nima  Pugljev  spis  nobenega  glasu 
proti  sebi,  pač  pa  poročilo  64.  močno  za  sebe.  Za  Meškovo  „Crno 
smrt"  je  ugodno  poročilo  32.  —  poročilo  je  iz  krajev,  kjer  se 
vrši  dejanje,, povesti  (primer,  poročilo  40.!)  — a  manj  ugodna  je 
sodba  o  „Crni  smrti"  v  poročilih  46.  in  47.  Ugodne  sodbe  o 
„Zabavni  knjižnici"  sploh  glej  v  poročilih  18.,  23.,  31.,  32.,  34., 
37.,  39.,  40.,  41.,  45.,  55.,  67. 

O  I.  zvezku  »Mencingerjevih  izbranih  spisov"  je  došlo 
8  ugodnih  sodb  (št.  6.,  31.,  37.,  40.,  47.,  52.,  53.,  67.)  proti  dvema 
manj  ugodnima  (34.,  38.).  Hvali  se  ta  izdaja,  ker  Mencingerjevih 
spisov  zlasti  mladina  ne  pozna  več  in   ker  imajo  več  dejanja. 

Lahov  roman  „Brambovci"  je  dobil  11  pohval  (poročilo 
5.,  18.,  23.,  25.,  37.,  41.,  44.,  45..  47.,  63.,  65.)  proti  šestim 
manj  ugodnim  sodbam  (št.  32.,  34.,  38.,  40.,  64.,  67.).  Kot  njih 
prednost  se  navaja  izrecno  domača -zgodovinska  snov.*  Z  druge 
strani  se  jim  očita  razvlečenost,  nedostatek  dejanja  in  nemar- 
kantnost  oseb. 

O  »Slovanskih  Spominih  in  Jubilejih"  so  došle 
le  ugodne  sodbe  (št.  14.,  34.,  38.,  44.,  47.,  51.,  55.).  V  poročilu  51. 
se  imenujejo  kot  najbolj   priljubljena  knjiga. 

»Hrvatska  knjižnica"  kot  taka  nima  glasu  proti  sebi; 
naravnost  navdušeno  jo  pozdravlja  poročilo  št.  13.  Med  di- 
jaštvom  si  pridobiva  vedno  več  čitateljev.  Naravno  je,  da  čitajo 
»Hrvatsko  knjižnico"  z  veseljem  ob  hrvatski  meji  (št.  46.),  ob 
koroški  meji  na  Štajerskem  pa  jo  čitajo  le  nekateri  (št.  34.).  — 
Kar  se  tiče  posebe  »Tudjinca",  ki  je  izšel  v  »Hrvat,  knjižnici" 
za  1.  1911,  je  uvaževati  poročilo  14.,  ki  izraža  željo,  naj  bi  se 
izdajali  klasični  hrvatski  romanopisci".  S  posebno  vsebino 
tega  zvezka  »Hrvat,  knjižnice"  si  bo  treba  tolmačiti  tudi  sodbo 
pod  št.  45.,  ki  pravi,  da  se  je  knjiga  »letos"  malo  čitala  (po- 
ročilo je  sicer  iz  bližine  hrv.  meje).  Prim.  še  poročilo  5.  z  Go- 
renjskega! Na  konkretno  vsebino  knjige  se  pač  nanaša  tudi 
poročilo  47.  (iz  bogoslovskih  krogov),  ki  je  na  meji  ugodne  in 
neugodne  sodbe.  Zanimivo  je  poročilo  60.  iz  Požege  v  Slavoniji; 
vidi  se,  da  prof.  M.  Kuntarič  razmišlja  o  pospeševanju  našega 
ujedinjenja. 


*  Naknadno  nam  je  pisal    neki    preprost    mož    s  Primorskegra :      „Knjiga 
(Brambovci)  mi  dopade  zavoljo  zgodovine,  ki  je  vpletena  vmes." 


-     15     - 

O  »Letopisu"  imamo  le  pet  poročil.  Troje  se  jih  izrel<a 
proti  izdajanju  »Letopisa"  (18.,  38.,  65.),  dvoje  zanj  (34.,  46.); 
o  njega  vsebini  št.  27. 

Posebne  želje  ali  misli  so  izrazila  sledeča  poročila:  o  članih 
in  članarini  št.  2.,  4.,  25.  —  o  tisku  enega  spisa  v  dveh  letih 
št.  64.  —  o  knjigah  za  mladež  št.  60.  —  o  prejšnjem  izhajanju 
knjig  št.  2.  —  o  poverjeništvih  št.  57.  —  o  honorarjih  pisateljem 
št.  25.  "- 

Nadalje:  o  »Prevodih"  št.  8.,  9.,  36.,  40.,  54.,  55.,  64.,  tudi  68  — 
o  Koroški  št.  62.  —  o  zemljevidih  št.  10.,  13.,  62.  —  o  popisu 
slovenske  zemlje  št.  30. —  o  potopisih  št.  41.  —  o  Poezijah  št.  64. 
—  o  Zgodovini  na  slovanski  podlagi  št.  27.  —  o  prirodoznanstvu 
in  iznajdbah  št.  2.,  14.,  27.  in  32.  —  o  tehniškem  slovarju  št.  13. 

Nadalje:  o  A.  Aškercu  št.  8.  —  o  Ivanu  Cankarju  št.  40. 
in  68.  —  o  ..solzavosti"  literature  52. 


Poročila  poverjenikov. 

(Na  tekoča  števila  teh  poročil  se  nanašajo  števila  v  gornjem  posnetku.) 

1. 

Tako  »narodno  blago",  kakor  ga  najdemo  v  dr.  Strekelj- 
novih  narodnih  pesmih,  naj  bi  se  ne  prineslo.  Naj  se  take  pesmi 
pogubijo,  ne  pa  še  natiskajo.  Bralcu  postane  slabo;  sramujem 
se  kaj  takega  razpečavati ;  svoj  izvod  sem  podaril  sodnijskim 
jetnikom,  pa  v  bojazni,  da  mi  ga  ne  vrnejo !  Kako  pesniško 
vrednost  naj  bi  pa  imele  take  pesmi,  ki  mrgolijo  besed,  katerih 
olikanec  ne  bi  smel  izpregovoriti  ?  Zakaj  se  kaj  takega  ponatisne? 
In  to  v  vseh  mogočih  varijaturah? 

Taka  knjiga  ni  za  širše  občinstvo!^  To  menda  sami  izpre- 
vidite,  pa  si  menda  ne  upate  g.  dr.  Streklju  v  brk  povedati, 
češ,  naj  to  storijo  poverjeniki  ter  vzamejo  na  se  ,,odij"  —  naj 
bol  G.  dr.  Strekelj  je  moj  prijatelj,  pa  takih  gnusnih  pesmi  mi 
naj  nikar  več  ne  prinese  na  mizo  I 

Kot  poverjenik  slišim  pogostoma  godrnjati :  »Zopet  sami 
špehi,  zaboji  na  podstrešju  se  polnijo  ž  njimi!"  Zato  sem  se 
branil  poverjeništva.  Vsem  se  sicer  nikoli  ne  more  prav  narediti 
—  pa  zgoraj  izraženo  sodbo  bi  menda  slišal  od  vseh  udov,  — 
ne  grem  jih  vprašat,  pišite  jim  sami. 


Knjige  za  1.  1911.  v  splošnem  ugajajo.  Za  preprosto  ljudstvo 
je  želeti  zgodovinskih  povesti  in  humorističnih ;  za  učene  raz- 
prave se  ne  briga.  Potrebna  bi  bila  tudi  knjiga  iz  prirodoznan- 
stva    (n.  pr.  geologije),  poljudno  pisana,    (tudi  astronomija), 


—     16     - 

kakoršnih  imajo  Nemci  nebroj.  Dalje  se  zanima  preprosto  ljudstvo 
za  najnovejše  iznajdbe  (kratek  opis  s  sliko).  Ali  bi  ne  bilo  mo- 
goče znižati  letnine  vsaj  za  1  K  ?  S  tem  bi  se  dobilo  precej 
članov  izmed  ljudstva,  ki  so  sedaj  Mohorjani,  a  jim  te  knjige 
ne  ugajajo.  Važno  je  tudi,  kar  sem  od  več  strani  slišal,  da  bi 
publikacije  izšle  vsaj  novembra  meseca,  ker  kmet  le 
po  zimi   čita. 

3. 

O  vsebini  knjig  sem  vprašal  večino  članov,  ki  so  se  vsi 
pohvalno  izrekli. 

4. 

Knjige  vsem  jako  ugajajo.  Nekatere  zlasti  zanimajo  „Na- 
rodne  pesmi"  ter  tudi  želijo,  da  bi  se  od  te  tako  znamenite 
knjige  vsako  leto  izdal  1  zvezek,  da  bi  tako  tem  preje  dobili 
celo  knjigo.  Tudi  pripovesti  večinoma  prav  ugajajo.  Isto  tako 
je  tudi  „Zbornik"  prav  zanimiv.  „IVIatica  Slov."  naj  le  še  na- 
dalje izdaja  tako  lepe  in  znanstvene  knjige. 

Da  pa  udov  ni  toliko,  kakor  bi  jih  moralo  biti,  temu  je 
pa  največ  krivo  to,  ker  narodna  misel  pri  teh  žalostnih  poli- 
tičnih razmerah  pojema. 

5. 

Sodba  o  letošnjih  publikacijah  od  strani  članov  je  zelo  ugodna. 
Vsem  so  knjige  zelo  všeč. 

Največ  se  čita  „Knezova  knjižnica",  za  to  „Slov.  narodne 
pesmi",  nadalje  je  zelo  priljubljen  letošnji  „Zbornik"  zavoljo 
„Spominov  na  Francoze",  za  tem  „Zabavna  knjižnica",  „Spomini 
in  Jubileji",  a  najmanj,  da,  skoro  nič  »Hrvatska  knjižnica." 


Tukajšnji  Člani  so  v  splošnem  zadovoljni  s  knjigami  za  1. 1911. 
Osobito  se  zanimajo  za  nadaljnje  izdajanje  Mencingerjevih  spisov, 
ki  jih  mlajša  generacija  prav  malo  pozna. 

7. 
Nisem  mogel  nič  pozvedeti,  ker  knjige  niso  prečitane. 

8. 

Največ  se  čitajo  razni  spisi,  povesti ;  najmanj  »Slovenske 
narodne  pesmi".  Nekateri  so  izrazili  željo,  naj  se  slednje  opuste, 
mesto  njih  naj  se  izdajajo,  če  ni  nič  izvirnega  na  razpolago, 
kaki  prevodi  iz  ruščine,  angleščine  itd.  Eden  bi  celo  rad  1.  iz- 
dajo Aškerca,  ki  je  pošla. 


-     17     - 


Največ,  kakor  znano,  čitamo  leposlovje;  predvsem  ug-aja 
zgodovinsko.  Za  leposlovjem  prihajajo  v  poštev  poljudni  članki, 
kakor  „Spomini  na  Francoze"  ali  pa  razni  turški  boji.  Ali  bi 
ne  mogla  „Matica"  izdati  po  en  roman  vsako  leto  od  Sienkie- 
vvicza  ali  sličnih  pisateljev?  „Plojhar"  je  splošno  ugajal,  vendar 
je  bil  polizobražencem  nekoliko  pretežak  .  .  . 

10. 

Ne  vem. 

Tisti,  ki  so  leta  1909.  plačali  za  zemljevid  slovenskih  dežel, 
se  jeze;  tisti,  ki  so  takrat  rekli,  da  dado  denar  takrat,  ko  prej- 
mejo zemljevid,  se  pa  smejejo. 

11. 
Knjige  so  se  bralcem  prikupile. 

12. 

Cez  polovico  udov  se  je  izreklo  za  „Zabavno"  in  »Kne- 
zovo knjižnico",  nekaj  zopet  za  zgodovinske  knjige,  ostali  pa 
za  „Zbornik",  med  temi  sem  tudi  jaz. 

13. 

Splošna  sodba:  Za  mal  denar  veliko  knjig  —  pa  malo 
branja  !  (To  je,  beletrističnega  Čtiva  manjka.) 

Podpisani  poverjenik  je  pa  za  svojo  osebo  najbolj  zado- 
voljen s  tem,  da  je  pod  sedanjim  predsednikom  „Matica"  po- 
stala res  „slovenska"  ali  „slovanska",  da  je  sprejela  v  svoj 
program  zbliževanje,  spoznavanje  južnih  Slovanov.  Bila  je  nekaj 
časa  društvo  suhoparnih  učenih  profesorjev  in  jaz  vem,  da  po- 
lovica izdanih  knjig  ni  niti  prerezana.  Ali  ni  to  škoda  za  trud 
in  denar?  „Matica"  mora  živeti  s  časom,  mora  predvsem  zbuditi 
zanimanje  za  se  in  število  udov  bo  poskočilo.  —  Zemljevid  in 
tehniški  slovar  se  željno  pričakujeta! 

14. 

Od  letošnjih  knjig  so  splošno  ugajali  „Slov.  Spomini"  ter 
bi  jih  bilo  tudi  v  bodoče  pridržati  event.  sistematično  izpopol- 
niti. „Hrvatska  knjižnica"  takrat  ni  zadovoljila,  člani  si  želijo 
hrvatskih  klasičnih  romanopiscev.  Lah  in  Pugelj  se  mnogo  citata. 
Prevladuje  pa  mnenje,  da  bi  naš  privatni  knjižni  trg  lahko 
prevzel  mnogo  Matičinega  leposlovnega  delovanja;  želja  po  pre- 
glednih poučnih  spisih  postaja  čim  splošnejša.  Vobče  je  letošnje 
izdanje  zadovoljilo. 

2 


18    — 


15. 


Letošnje  knjige  so  posebno  ugajale  vsem  udom,  in  sicer, 
kar  zastopam  društvo,  najbolje. 

Posebno  beletristične  knjige  se  zelo  rade  čitajo.  Natančne 
sodbe  mi  ni  mogoče  sestaviti,  ker  še  posamezni  udje  niso  vsak 
vseh  knjig  prečitali. 

16. 

Člani  niso  povsem  zadovoljni  s  publikacijami,  zlasti  jim  ne 
ugajajo  beletristični  spisi.  To  je  obče  mnenje. 

17. 

Člani  so  s  publikacijami  jako  zadovoljni.  Posebnih  želj  mi 
nobeden  ni  izrazil. 

18. 

Najbolj  članom  ugajajo  pripovedni  spisi,  tako :  „Knezova 
knjižnica"  in  „Zabavna  knjižnica",  in  želeti  je,  da  se  še  tretja 
enaka  knjiga  izda.  „Letopisa"  pa  bi  menda  ne  bilo  treba  izdajati. 
Te  želje  je  izreklo  učiteljstvo. 

19. 

Knjige  ugajajo  društvenikom.  Zeli  se  le  več  leposlovja  in 
znanstva.   (?  Ure  d.) 

20. 

O  letošnjih  knjigah  se  mi  je  izrazil  en  duhovnik  in  en 
učitelj  —  oba  povoljno  sodbo.  Člani  so  vobče  zadovoljni  s  se- 
danjimi publikacijami,  le  Strekljeve  pesmi  nekaterim  ne  ugajajo. 

21. 
Najbolj  ugajajo  in  se  čitajo  zgodovinske  in  druge  povesti. 

22. 

So  ugajale  razen  nekaterih  trivialnih  pesmi,  ki  bi  bile 
lahko  izpadle.  Največ  se  čitajo  leposlovne  knjige  in  zgodovinske. 

23. 

Splošna  sodba  o  Matičnih  publikacijah  za  leto  1911.  je 
tukaj  ugodna,  dasi  posameznikom  ne  ugaja  povsem  eno  ali 
drugo,  kar  je  pa  z  ozirom  na  različno  naziranje  in  naobrazbo 
članov  umljivo.  V  obče  ugajajo  najbolje  „Zabavna"  in  „Kne- 
zova  knjižnica"  in  „Zbornik".  Tudi  »Hrvatska  knjižnica"  si  pri- 
dobiva vedno  več  bralcev,  posebno  med  dijaštvom. 


-     19     — 


24. 


Na  tamošnji  poziv  vam  vljudno  naznanjam,  da  podpisani 
nisem  sploh  mogel  nobenega  člana  dobiti.  Eni  se  izgovarjajo, 
da  nimajo  časa,  drugi,  da  imajo  dovolj  Mohorjevih  knjig,  tretji 
še  časopisov  ne  morejo  prečitati,  dalje  imajo  eni  izgovor,  da 
dado  dosti  raznim  društvom  i.  t.  d.  Celo  pri  tovariših  nisem 
mogel  dobiti  naročnikov  za  „Matico  Slov.",  češ,  imamo  dovolj 
stroškov  za  stanovske  liste  in  časopise.  Ko  se  pri  nas  razmere 
malo  izpremene,  bom  z  veseljem  pričel  iznova  delati  za  „Matico 
Slovensko"   in  sedaj  tudi  sam   ne  morem   biti  naročnik. 

25. 

Vprašal  sem  različne  gospode  za  sodbo  o  Matičinih  knjigah 
in  te  sodbe  so  različne.  Nekaterim  ugaja  samo  »Zbornik"  in 
Strekljeve  „Narodne  pesmi",  drugih  knjig  ne  pogledajo.  Drugi 
zopet  so  za  beletristiko  vneti  in  jim  je  posebno  „Knezova  knjiž- 
nica" pri  srcu  (Lahov  roman). 

Splošna  sodba  pa  je  :  Matica  naj  izdaja  manj  knjig,  naj  te 
vestno  izbere  in  pisatelje  dobro  honorira.  Naročnina  naj  se  ne 
poviša,  ker  nekateri  že  sedaj  težko  plačujejo  te  4  krone  za- 
radi vladajoče  draginje  in  so  itak  že  morali  ta  ali  oni  slovenski 
list  opustiti. 

26. 
(Poslal  le  statistiko.  Ured.) 

27. 

Z  lanskimi  knjigami  prav  zadovoljni. 

Zelje:  Izdaja  obširno  osnovane  občne  zgodovine  na  slo- 
vanski podlagi.  —  Krvavo  potrebujemo  politične  zgodovine 
štajerskih  Slovencev,  pisane  v  topli  ljubezni  do  naroda.  —  V 
„Letopisu"  tudi  nekaj  prirodoslovnih  člankov. 

28. 

Ker  mi  vsled  prevelike  oddaljenosti  ni  bilo  mogoče  priti 
v  dotiko  s  člani  svojega  poverjeništva,  zategadelj  mi  je  ne- 
mogoče odgovoriti  na  to  točko. 

29. 

Knjige  za  leto  1911  splošno  ugajajo.  »Zbornik"  malokdo 
čita.  „Slov.  narodne  pesmi"  ugajajo  le  nekaterim.  Vse  druge 
knjige  večinoma  vsi  radi  čitajo.  Splošna  želja  je :  Več  dobre 
beletristike ! 


20 


30. 


Najviše,  najra^dje  se  čitaju  knjige  beletrističkog  sadržaja 
(romani  i  pjesme).  Članovi  se  svi  vrlo  pohvalno  izražuju  o  go- 
dišnjim  izdanjima,  da  su  i  „brojem  i  sadržajem"  vrlo  lijepa  i 
bogata.  Njekoji  žele  opis  zemalja  (s  kartom  i  slikom),  u  kojim 
obitavaju  brača  Slovenci.   (Kranjske,    Štajerske,    Goriške,    Istre). 

31. 

„Zbornik",  „Izbrani  spisi"  in  „Zabavna  knjižnica"  so  že 
izvrstne.  Ce  jih  čitatelj  v  roke  vzame,  jih  ne  odloži,  dokler  jih 
ne  prečita. 

32. 

Knjige  povprečno  ugajajo,  le  „Brambovci"  so  „predolgi 
in^  preširoki."  Najbolj  ugaja  „Zabavna  knjižnica",  zlasti  pa  spis 
„Crna  smrt."  Izrazila  se  mi  je  tudi  želja,  naj  bi  „Slov.  Matica" 
prinašala  spise  (ali  tudi  dela)  iz  prirodnih  ved,  seveda  v  po- 
ljudni obliki.  Večina  članov  še  ni  niti  polovice  knjig  prečitala, 
zato  ne  vem  nič  natančneje  poročati. 

33. 

„Zabavna"   in  „Knezova  knjižnica." 

34. 

Večina  še  knjig  ni  prebrala.  „Letopis"  si  žele  skoraj  vsi, 
ker  pravijo,  da  je  to  nekaka  moralna  sila  za  nekatere,  da  se 
naroče.  In  res  je  to  nekak  vpliv !  Najbolj  pa  vsem  ugaja  pri- 
povedni del  —  beletristika  —  ta  se  najprej  prečita. 

Vsakdo  je  skoraj  najprej  čital  „Zabavno  knjižnico",  potem 
„S[ovanske  spomine  in  jubileje",  izmed  teh  pa  so  se  večini  spisi 
o  Sumanu,  Vošnjaku  in  Apihu  najbolj  priljubili,  menda  že  zato, 
ker  so  domači.  Dr.  J.  Mencinger:  „Izbrani  spisi":  najbolj  sta  se 
še  dopadla  zadnja  2  spisa.  O  „Brambovcih"  ni  posebno  ugodne 
sodbe,  baje  preveč  čenčanja.  „Slov.  narodne  pesmi"  se  takrat 
v  obče  dopadejo ;  menda  —  ker  so  nekako  stanovske.  Ako- 
ravno  ima  „Zbornik"  izvrstno  vsebino,  zanima  le  najbolj  izobra- 
žence, kakor  duhovnike  in  učitelje  in  posamezne  uradnike.  Na- 
vadno pa  se  bere  ta  knjiga  —  vsaj  tukaj,  najnazadnje.  „Hrvat. 
knjižnico"  berejo  le  nekateri. 

35. 

(Poslal  le  statistiko.  Ure  d.) 


—     21     - 

36. 

Nisem  bi!  pol  meseca  doma ;  po  meni  vpisani  udje  „Matice 
Slov."  so  daleč  okoli  raztreseni,  tako  da  se  malokdaj  med 
letom  vidimo;  zato  ne  morem  podati  o  Matičinih  knjigah  no- 
bene sodbe  od  strani  udov  mojeg-a  poverjeništva.  V  obče  je 
glede  zadnjih  publikacij  Matice  vse  jako  zadovoljno,  književno 
darilo  je  to  leto  večje  kakor  celo  pri  „Matici  Hrvat.",  ima 
mnogo  važne  vsebine  in  mnogo  beletristike.  Kadar  pridejo  pre- 
vodi iz  svetovne  književnosti,  naj  bodo  prevedena  dela,  ki  ne 
bodo  previsoka,  kakor  „J.  M.  Plojhar",  „Faust"  i.  t.  d.,  ampak 
bolj  lahka  realna  beletristika.  To  v  naglici. 

37. 

S  publikacijami  za  leto  1911.  so  člani  splošno  zadovoljni, 
posebno  z  »Zbornikom"  in  »Mencingerjevimi  spisi" ;  pa  tudi  z 
„Zabavno"  in  »Knezovo  knjižnico",  ker  je  vzeto  iz  domače  zgo- 
dovine in  iz  domačega  življenja.  Te  publikacije  se  po  splošni 
sodbi  zelo  odlikujejo  od  publikacij,  posebno  za  1.  1909.  in  1910., 
ki  so  povzročile,  da  je  število  tukajšnjih  članov  padlo  od  8  na  4. 

38. 

Najbolj  ugajajo  knjige  beletristične  vsebine,  pa  tudi  znan- 
stvene v  poljudnem  tonu.  »Mencingerjevi  spisi"  imajo  le  rela- 
tivno vrednost;  jezik  moti.  »Zbornik"  ustreza  svojemu  namenu, 
poučljiv  je  spis  o  koleri  na  Kranjskem.  »Slovanski  spomini  in 
jubileji"  se  bodo  čitali  s  pridom.  »Brambovci"  so  nam  nekoliko 
tuji  in  preobširni.  »Narodne  pesmi"  člani  radi  prelistujejo  ter 
se  zanimajo  za  inačice.  Da  bi  »Matica  Slov."  svoj  dolg  malo 
odrinila,  bi  kazalo  »Letopis"   opuščati  (vsaj  za  nekaj  let.) 

39. 

Največ  se  čita  »Zabavna  knjižnica"  XXIII.  zv. 

40. 

Knjige  vobče  ugajajo.  Meškova  »Črna  smrt"  zanima,  ker 
se  godi  dejanje  v  tem  kraju,  dasi  ni  enotnega  dejanja.  »Bram- 
bovci" ugajajo;  tožijo  nekateri,  da  ni  dejanja.  Ker  je  več  de- 
janja, ugajajo  Mencingerjevi  spisi.  Ugajali  bi  pripovedni  spisi  z 
zanimivim  dejanjem,  in  sicer  bolj  daljše  pripovesti  nego  kratke 
črtice.  —  Po  izkušnjah  tukajšnje  Ljudske  knjižnice,  iz  katere  si 
izposojujejo  srednji  (meščanski)  stanovi  in  preprosto  ljudstvo, 
sta  nasprotji:  Sienkiev^^icz  in  Cankar,  prvi  je  vedno  izposojen, 
za  zadnjega  ne  mara  skoro  nihče.  —  O  poučnih  spisih  nisem 
cul  kake  sodbe.  Sploh  vseh  knjig  udje  še  niso  prečitali. 


22 


41. 


Najbolj  ugajata  „Zabavna"  in  „Knezova  knjižnica".  Za 
znanstvene  spise  je  manj  zanimanja;  večina  udov  bi  želela  kak 
potopis. 

42. 

S  knjigami  so  splošno  zadovoljni.  Najraje  berejo  povesti, 
romane,  torej  knjige  pripovedne  vsebine,  pa  tudi  narodne  pesmi 
ne  zaostajajo.  Manj  se  pa  prebira  „Zbornik." 

43. 
(Poslal  le  statistiko.  Ure  d.) 

44. 

Od  preprostih  ljudi  se  najbolj  čita  in  jim  dopada  „Knezova 
knjižnica",  „Slov.  Spomini"  in  »Zabavna  knjižnica,"  od  drugih 
bolj   inteligentnih  „Zbornik"   in   „Narodne  pesmi." 

45. 

V  splošnem  letošnje  Matične  knjige  ugajajo.  Najbolj  se 
čitajo  „Zabavna"  in  »Knezova  knjižnica",  torej  leposlovna  dela, 
izmed  katerih  ugajajo  precej  „Brambovci",  ker  je  snov  vzeta  iz 
domače  zgodovine,  dasi  gre  sicer  prednost  Pugljevemu  »Gre- 
gorju". Skoraj  popolnoma  nerazrezana  je  ostala  letos  »Hrvatska 
knjižnica". 

46. 

Leposlovne  knjige  se  največ  berejo.  Izmed  teh  pa:  ,,Bram- 
bovci",  ker  bralci  so  v  obeh  zvezkih  pričakovali  nekaj,  pa  žal 
ničesar  pričakali.  Zelo  zanimiv  je  »Zbornik",  ker  je  prinesel 
zgodovinske  dogodljaje  iz  francoske  dobe,  ki  dosedaj  še  niso 
bili  širnemu  občinstvu  znani.  Da  bi  jih  bilo  le  še  kaj  več!  Me- 
škova  »Črna  smrt",  pa  F.  Kobalova  »Kolera"  —  to  sta  pa  kar 
dve  epidemični  bolezni  v  1  letu !  Pač  nekoliko  preveč  naenkrat 
za  živce.  Mencinger,  izboren  pisatelj  za  —  dijake.  Kaka  raz- 
lika med  »mladim"  in  starim  Mencingerjem!  Prosimo  le  njegova 
novejša  dela.  —  Ob  hrvatski  meji  je  naravno,  da  beremo  z  ve- 
seljem tudi  »Hrvat,  knjižnico".  Na  Gorenjskem  menda  ni  tako. 
»Letopis"  pa  naj  le  še  izhaja,  ker  se  marsikateri  rad  ogleduje 
v  »zrcalu". 

47. 

Splošno  vlada  zadovoljnost  z  letošnjimi  publikacijami.  Glede 
»Zabavne  knjižnice"  :  Od  Meška  smo  vajeni  boljših  stvari.  »Črna 
smrt"   ne  ugaja,  pač  pa  Pugljev  »Gregor".  Z  »Brambovci"  smo 


-     23     - 

bolj  zadovoljni,  kakor  s  „Hrvat.  knjižnico".  Najbolj  ugajajo 
»Slovanski  spomini  in  jubileji."  Želeli  bi,  da  bi  se  nadaljevali. 
Tudi  ideja  izdaje  Mencing-erjevih  spisov  se  pozdravlja.  Z  „Zbor- 
nikom"   smo  zadovoljni. 

48. 

Prijazno  se  s  tem  javlja,  da  so  Matične  knjige  tukaj  pri- 
ljubljene ter  si  jih  ljudstvo  pri  Matičnih  članih  jako  rado  izpo- 
soja in  o  vsebini  teh  pohvalno  izraža. 

49. 

Ker  so  člani  zelo  razstreseni,  nisem  prišel  doslej  še  v 
stike  z  vsemi.  Tudi  zase  ne  morem  še  izraziti  svojega  mnenja 
o  publikacijah,  ker  nisem  še  prečital  vseh. 

50. 
Zelo  zadovoljni. 

51. 

Po  dosedaj  znanih  sporočilih  je  tukajšnjim  članom  najbolj 
priljubljena  knjiga:  »Slovanski  Spomini  in  Jubileji".  Večini  tu- 
kajšnjih članov  bi  bilo  zelo  ustreženo  z  malim  slovensk  o 
hrvatskim  slovarčkom.* 

52. 

Letošnje  knjige  ugajajo,  ker  je  med  njimi  več  poljudnejših, 
kar  je  z  ozirom  na  razne  stanove  primerno  —  za  znanstvene 
knjige  se  zanimajo  izobraženci.  »Narodne  pesmi"  zbujajo  za- 
nimanje pri  vseh,  zlasti,  ker  je  več  domačih  v  zbirki.  Kot  več- 
leten knjižničar  sem  uvidel.  da  se  srednji  sloji  in  preprosto 
ljudstvo  (kmetje,  delavci)  potegujejo  le  bolj  za  spise,  ki  posegajo 
v  domačo  zgodovino  in  domače  življenje;  radi  vidijo  v  domačem 
slovstvu  tudi  kakega  rodnega  junaka,  kako  pristno  domačo  ko- 
renino, ne  pa  samo  solzavce  in  karikature,  ki  jih  med  našim 
ljudstvom  v  masi  ni  mnogo  dobiti.  Naši  ljudje  so,  vsaj  v  tu- 
kajšnji okolici,  na  poti  do  samozavesti,  hočejo  biti  ponosni  na 
svoj  rod,  manjka  jim  le  primernega  čtiva  v  našem  slovstvu.  Baš 
v  tem  oziru  je  bilo  naše  starejše  slovstvo  za  njih  dosti  pri- 
mernejše. Izkratka,  pri  nas  imamo  preprosto,  a  dovzetno  ljudstvo, 
imamo  pa  izobraženstvo,  ki  je  črpalo  svoje  duševne  moči  pri 
vseh  drugih  kulturnih  narodih,  le  v  lastnem  rodu  ni  moglo,  ni 
hotelo,  ali  pa  menda  ne  sme  iskati  kulturnih  sil;  zato  pa  do- 
mače izobraženstvo,  novodobna  književnost  —  oboje  na  ugled- 
nem mestu  med  kulturnimi   narodi  —  slovensko  ljudstvo  pa  med 


Je  izšel  že  leta  1907.  Ure  d. 


—     24     — 

obema  globoko  v  propadu.  Ljudstvo,  ki  ga  pitajo  na  shodih  le 
s  političnimi  tepci,  ki  čita  v  svojem  časopisju  le  o  svoji  ne- 
zrelosti in  propadanju  in  ki  se  v  njem  razvnemajo  le  najnižje 
strasti  v  svrho  raznarodovanja,  se  ne  more  uspešno  kulturno 
razvijati.  Zato  ima  Matica  čisto  prav,  da  prihaja  zopet  z  Men- 
cingerjevimi ocvirki  na  dan.  Ljudstvo  ji  je  hvaležno  zanje. 

53. 

Dovoljujem  si  vas  vprašati,  ali  je  „Matica  Slov."  izdala 
Mencingerjevih  „Izbranih  spisov"  (1.  zvez.)  le  toliko,  kolikor  je 
članov,  ali  jih  še  ima  kaj  v  zalogi^  in  koliko  približno.  Morebiti 
bom  imel  priložnost,  knjigo  na  Češkem  priporočiti  in  zato  bi 
rad  vedel,  koliko  iztisov  je  še  na  razpolago. 

54. 

Sodba  o  knjigah  za  leto  1911.  je  jako  ugodna.  Poleg 
znanstvenih  razprav  si  žele  nekateri  romane,   ki  so  svetovne  slave. 

55. 

Izmed  knjig  leposlovne  ^vsebine  je  najbolje  ugajala  »Za- 
bavna knjižnica",  Meškova  „Crna  smrt"  in  Pugljev  „Gregor". 
Mesto  Mencingerjevih  „Zbranih  spisov"  bi  zebli  zopetno  izda- 
janje prevodov  iz  svetovne  književnosti.  Znanstvena  knjiga: 
»Slovanski  spomini  in  jubileji"  1.  zvezek  nam  je  zelo  dobro 
došla,  da  se  seznanjamo  tem  potom  z  življenjem  in  delovanjem 
največjih  slovanskih  ljudi. 

56. 

S  knjigami  smo  prav  zadovoljni. 

57. 

Poverjenikom  nad  50  udov  naj  se  za  trud  in  stroške, 
eventuelno  za  kako  zmoto  pri  razdelitvi  knjig  doda  1  garni- 
tura knjig. 

58. 

Glede  publikacij  naznanjam,  da  so  ž  njimi  udje  zadovoljni, 
le  knjiga  „Slov.  narodne  pesmi"  leži  večinoma  nerazrezana.  Po 
veliki  večini  se  najbolj  čitajo  pripovedne -leposlovne  knjige. 

59. 
S  knjigami  so  letos  člani  vobČe  zadovoljni.  Vendar  enkrat ! 


-     25 


60. 


Članovi  su  s  knjigama  zadovoljni.  Jedino  bi  se  moralo 
gledati,  da  se  i  za  školsku  niladež  (gimnazijalce  i.  t.  d.)  svake 
godine  nešto  zgodna  čtiva  dade.  Več  od  malih  djačica  trebalo 
bi  započeti  čitanjem  slovenskih  priča,  da  se  nauče  slov.  jeziku 
neopazice,  a  onda  bi  lasno  mogli  u  visim  školama  priječi  k  či- 
tanju  večih  stvari. 

61. 

(Poslal  le  statistiko.   Ured.) 

62. 

Člani  se  pritožujejo,  da  ne  dobijo  že  davno  plačanega 
»Zemljevida".  —  Zelja  koroških  članov  je,  da  bi  izdala  Matica 
v  doglednem  času  „Zbornik",  v  katerem  bi  bili  spisi  (zgodo- 
vinski, narodopisni,  literarno -zgodovinski,  gospodarski)  o  K  o- 
roški.  Potočnikova  knjiga  je  sicer  lepa,  a  dosti  je  neobdela- 
nega gradiva. '^ 

63. 

Nekateri  hvalijo  „Zbornik",  drugi  pa  roman   „Brambovci". 

64. 

Najbolj  je  ugajala  Pugljeva  povest:  „Gregor",  manj  La- 
hova  zgodovinska  povest  „Brambovci",  ker  njeni  junaki  niso 
dovolj  markantni,  da  bi  ostali  trajno  v  spominu,  zato  bralec 
knjige  ne  čita  z  zanimanjem  do  konca.  —  Takrat  se  pogreša 
tudi  kako  klasično  delo  iz  slovanske  literature,  n.  pr.  iz  poljske. 
Želeti  bi  bilo,  da  bi  pričela  „Matica  Slovenska"  z  izdajo  izbranih 
slovenskih  poezij,  kakor  je  to  storila  Mohorjeva  družba  z  izdajo 
Gregorčičevih  poezij. 

65. 

Veliko  članov  je  izrazilo  željo,  naj  se  ne  tiska  več  ena 
knjiga  v  dveh  zvezkih  v  dveh  letih  („Brambovci").  „Brambovci" 
tudi  niso  posebno  ugajali  čitateljem,  bolj  pa  »Mencingerjevi 
spisi".  Po  moji  sodbi  naj  bi  „Letopis"  odpadel. 

66. 
(Poslal  le  statistiko.  Ured.) 


*  Ko  je  izhajala  »Koroška",   je    Matica    opetovano    po    listih    opozarjala 
koroške  Slovence  nanjo,   a  rezultata  ni  bilo  nikakršnega.  Ured. 


—     26 


67. 


Čitale  so  se  najrajši  knjig-e:  „Zabavna  knjižnica",  »Men- 
cingerjevi spisi",  »Knezova  knjižnica"   in  tudi  »Narodne  pesmi." 

68. 

Pri  nas  je  zelo  težko  delati  za  »Matico  Slov.",  ker  kmetsko 
ljudstvo  teh  knjig  še  ne  razume.  Komur  sem  rekel,  da  naj  se 
vpiše  za  člana,  vsak  mi  je  rekel:  »Ne  maram,  ker  niso  knjige 
za  me;  kaj  mi  hoče  »Zbornik"  in  druge  knjige,  če  jih  ne  raz- 
umem! Ja,  če  bi  bile  knjige,  kakor  nekdaj  »Z  ognjem  in 
mečem"  in  druge  krasne  knjige,  ki  jih  je  »Matica  Slovenska" 
pred  leti  izdajala,  bi  se  že  vpisal!  Tako  pa  ne!"  Takšen  je 
odgovor  vsakega,  kateremu  sem  priporočal  »Matico  Slovensko". 
Temu  jaz  tudi  čisto  nič  ne  oporekam  ;  ko  sem  šel  okrog  članov 
še  iz  prejšnjih  let,  so  mi  kazali  knjige,  katerih  še  niti  prerezali 
niso,  še  čisto  cele  so ;  tiste  knjige,  ki  pa  so  količkaj  zanimive 
vsebine,  pa  sem  dobil  že  vse  obrabljene,  znamenje,  da  so  se 
dobro  čitale.  Povem  Vam  odkrito,  da,  če  hočete,  da  bode 
»Matica  Slovenska"  po  deželi  imela  dovolj  članov,  naj  izdaja 
knjige,  v  katerih  bodo  popisane  vojske,  zgodovinske  povesti, 
romani  in  povesti  iz  kmetskega  življenja  i.  t.  d.,  ker  knjige  take 
vsebine  najrajše  čita  preprosto  ljudstvo  in  tudi  inteligenca.  Saj 
ni  ravno  treba,  da  bi  se  moralo  na  novo  kaj  pisati;  saj  se 
lahko  kaj  lepega  ponatisne,  kar  je  že  redko  kje  dobiti,  ker 
novodobni  pisatelji  znajo  pisati  le  za  posebne  vrste  ljudi  (a  la 
Cankar),  drugi  jih  ne  razumejo. 


Jugoslovanska  Enciklopedija 

(Jugoslovanski  enciklopedijski  slovar). 


V  svečani  seji  »Jugoslovanske  Akademije  znanosti  in  umet- 
nosti" v  Zagrebu  dne  12.  marca  1910  je  njen  predsednik 
T.  Smičiklas  naznanil  Jugoslovansko  Enciklopedijo,  ki  ji  je  po- 
ložil materielni  temelj  z  darom  20000  K  hrvatski  general  Marko 
pl.  Czerlien.*  Par  mesecev  pozneje  je  Kr.  Srpska  Akademija 
v  Belgradu,  pridruživši  se  v  svrho  izdanja  Enciklopedije  Jugo- 
slovanski Akademiji  v  Zagrebu ,  dala  za  skupne  stroške  na 
razpolago  21.000  dinarjev. 

Ze  dne  2.  marca  istega  leta  je  mogel  predsednik  „Matice 
Slov."  nje  znanstvenemu  odseku  predložiti  prvi  zasnutek  orga- 
nizacijskega dela  za  Enciklopedijo,  a  natančneje  je  o  intencijah 
tega  podjetja  v  imenovanem  odseku  informiral  prezident  SmiČi- 
klas  sam  v  seji  z  dne  16.  aprila,  ki  se  je  je  udeležil  tudi  prof. 
Murko^  iz  Gradca  in  prof.  Senoa  iz  Zagreba. 

Slo  je  takrat  še  bolj  za  splošna,  principijelna  vprašanja 
ter  so  se  med  drugim  na  znanje  vzele  sledeče  točke: 

„1.  Južnoslovenski  enciklopedički  rječnik  ima  obuhvatiti 
sadašnje  stanje  nauke  o  južnom  Slovenstvu,  a  o  ostalim  bal- 
kanskim narodima  samo  ono,  što  je  potrebno,  kad  se  o  južnom 
Slovenstvu  piše. 

2.  Južnoslovenski  enciklopedički  rječnik  obuhvata  ovc: 
geografiju ;  statistiku ;  političku,  crkvenu,  kulturnu  i  literarna 
historiju ;  etnografiju ;  jezik  i  narječja;  arheologiju  i  umjetnost; 
folkloru;  financije  i  narodno  gospodarstvo;  biografije  odličnih 
ljudi    južnoga    Slovenstva  do  dana    današnjega ;     pravo,     to  jest 

*  Ze  1.  1839.  so  Ilirci  mislili-  na  učeno  društvo.  Politične  razmere  so  to 
misel  potisnile  v  ozadje  do  1.  1860,  ko  je  škof  StroBmayer  za  osnutek  aka- 
demije daroval  50.000  g\.  Zakonska  osnova  o  akademiji  se  je  sprejela  29.  ju- 
lija 1861,  a  ni  dobila  sankcije.  Nato  se  je  osnova  izpremenila  in  bila  4.  marca 
1866  potrjena.  Dne  12.  marca  1866  so  bili  imenovani  prvi  akademiki  in  9.  julija 
istega  leta  potrjeni.  Ti  akademiki  so  proglasili  akademijo  za  konstituirano 
15.  junija  in  28.  julija  je  bila  prva  svečana  seja.  Prvi  in  dosle  edini  pokrovitelj 
Akademije  je  bil  Strol!mayer ;  od  njegove  smrti  je  to  častno  mesto  neizpol- 
njeno. Dolgo  let  je  Akademiji  predsedoval  Rački.  Sedaj  ji  predseduje  sloviti 
zgodovinar  Smičiklas. 


-     28     — 

pravnu  povijest  i  pravni  život;  prirodne  nauke  samo  toliko,  ko- 
liko se  tiču  specifično  južnoga  Slovenstva  i  njegovih  zemalja. 
Svaka  struka  ima  po  jedan  pregledni    članak,    osim    specijalnih. 

3.  Da  ne  bude  djelo  preskupo,  ne  če  bar  u  prvom  izdanju 
biti  ilustracija,  ali  če  biti  ^eografičkih  i  historijsko  -  geografičkih 
karata,  i  samo  toliko,  koliko  ih  bude  prijeko  nužno.  Oblik  rječ- 
nika  bit  če  največi  leksikon -format. 

4.  Svi  članci,  i  najmanji,  imadu  biti  potpisani  imenom  autora, 
a  i  honbrirat  če  se  svi.  U  svakom  se  članku  navodi  bibliografija, 
kritički  izabrana.  Clanci  su  u  pogledu  opsega  svoga  u  nekom 
razmjerju  medju  sobom,  pa  zato  se  i  odredjuje  unaprijed  prostor 
za  pojedine  članke. 

5.  Kao  prva  predradnja  rječniku  služi  sastavljanje  alfabeta 
za  sve  struke,  kojih  če  članci  doči  u  rječnik;  no  kad  se  več 
radi  na  tim  alfabetima,  ne  če  biti  na  odmet,  ako  alfabetari  več 
unaprijed  kod  svake  riječi  alfabeta  pribilježe  štošta  kao  uputu 
za  pisce  (literaturu  predmeta  i.  t.  d.).  Alfabetar  svake  struke  ima 
svako  ime  ili  predmet  napisati  na  posebnu  cedulju.  Kad  se 
cijela  struka  dovrši,  štampa  se  njezin  alfabet,  pa  se  tako  na- 
štampan  šalje  svim  stručnjacima,  da  ga  pregledaju  i  eventu- 
alno popune.  Poslije  toga  sastaju  se  svi  stručnjaci  na  dogovor 
i  odredjuju :  a)  tko  če  što  izraditi,  b)  koliki  se  prostor  daje  po- 
jedinim  riječima  (člancima). 

6.  Kod  ovoga  južnoslovenskoga  enciklopedičkog  rjeČnika, 
koji  če  biti  pisan  samo  jezikom  hrvatskim  ili  srpskim,  suradjuju 
i  Bugari  i  Slovenci,  i  to  po  mogučnosti  u  člancima  svoga  etno- 
grafskoga  područja.  Ali  treba  več  sada  istaknuti,  da  u  pogledu 
narodnih  područja  (slovenskoga,  hrvatskoga,  srpskoga,  bugar- 
skoga)  ne  smije  polje  biti  suradnicima  ograničeno,  pa  na  pr. 
može  Slovenac  ili  Bugarin  pisati  o  hrvatskim,  srpskim  ili  bu- 
garskim  (odnosno  slovenačkim)  stvarima,  i  obratno  i.  t.  d.,  ako 
dotični  pisac  bolje  poznaje  dotičnu  stvar,  negoli  sam  pripadnik 
toga  etnografskega  područja.  U  stvarima,  koje  su  izmedju  etno- 
grafskih jedinica  prijeporne  (na  pr.  u  makedonskim  pitanjima  itd.), 
imadu  se  sva  poznata  stajališta  izlagati  objektivno  i  ne  dogma- 
tički,  nego  više  hipotetički,  držeči  mi  svi  južni  Sloveni  na  umu, 
da  nas  taj  rječnik  ima  samo  sljubljivati,  a  ne  da  bude  možda 
poljem   razdora. 

7.  Jugoslavenska  Akademija  voljna  je,  da  za  priprave  i 
uredjenje  cijeloga  materijala  za   štampanje   utroši   do  20.000  K." 

Prezident  Smičiklas  je  opetovano  naglašal,  da  bo  pri  izde- 
lovanju člankov  paziti  posebno  na  to,   kar  nas  Jugoslovane  druži. 

V  smislu  teh  načel  so  sestavili  hrvatski  znanstveniki  splošne 
načrte  za  poedine  stroke.  Akademija  je  te  načrte  tiskane  raz- 
poslala ostalim  jugoslovanskim  centrom  („Predlogi  za  strokovni 
program  jugoslovanskega  enciklopedijskega  slovarja")  v  presojo, 
v  prilagodenje  in   konkretnejše  izvajanje. 


-    29    - 

Na  podlag-i  teh  „Prccllog-ov"  smo  Slovenci  sestavili  načrte 
za  slovensko  ozemlje  (vzporedno  s  hrvatskimi,  in  srbskimi).'" 
Vršila  so  se  o  tem  mnog-a  posvetovanja  v  strokovnih  podod- 
sekih  „IVIatice  Slov.",  zlasti  v  geografsko- realističnem  in  prav- 
niškem (marca  1911  so  bili  slov.  pravniki  na  skupnem  posve- 
tovanju v  Zagrebu).  Takrat  je  prispel  zopet  prezident  Smičiklas 
(21.  januarja  1911)  s  prof.  dr.  Jos.  Silovičem  in  prof.  Milivojem 
Mavrovicem  na  sejo  znanstvenega  odseka  v  Ljubljano.  Na 
tej  seji  so  se  reševala  že  podrobnejša  vprašanja  ter  se  je  na  pr. 
določilo : 

1.  Na  pravice  glavnih  uredništev  glede  eventuelnih  izpre- 
memb  na  pr.  v  obsegu  člankov  bo  treba  avtorje  naprej  opozoriti. 

2.  Zelo  važna  je  politična  geografija.  Slovenci  naj  točno 
označujejo  meje  proti   Nemcem   in   Italijanom. 

3.  Kar  je  samo  statističnih  stvari,  jih  izdelajo  statističarji, 
drugod  pa  pride  statistika  v  dotične  stvarne  članke.  (Tako  bi 
ostali  za  golo  statistiko  le  prvi  dve  točki  „Predlogov"  za  stro- 
kovni  program). 

4.  V  narodopisnem  delu  je  tem  bolje,  čim  bolj  se  indivi- 
dualizira. 

5.  Kulturna  zgodovina  se  loči  od  politične  in  obdela  pri 
dotičnih  strokah  (šolstvo,  umetnost). 

6.  Poleg  splošnega  članka  „Jugoslov.  književnost"  pridejo 
v  Enciklopedijo  še  posebni  članki  kakor  „Hrvatska  književnost", 
„Slovenska  književnost"   i.  t.  d. 

7.  Avstrijski  zakoni,  ki  so  sedaj  v  veljavi,  se  bodo  samo 
citirali,  enako  hrvatski,  ozir.  madžarski.  Poudariti  bo  treba  le  to, 
kar  je  specijalno  našega.  Hrvatski,  ozir.  slovenski  pravni  izrazi, 
katerih  pomen  je  indentičen,  pridejo  v  Enciklopedijo,  a  raztolmačijo 
se  samo  na  enem  mestu  ;   na  drugem  se  nakažejo  samo  z  „vide." 

8.  V  obči  članek  o  umetnosti  spadajo  umetniki  in  pojmi,  ki 
pomenijo  kaj  važnega  za  razvoj  umetnosti;  drugi  umetniki  dobe 
posebne   člančiče  in  na  te  se  v  občem   članku  pokaže  z  „vide". 

9.  Biografski  abecedarji  naj  se  raztezajo  do  današnjega  dne. 

Kakor  v  Ljubljano,  je  prezident  Smičiklas  osebno  šel  v 
Belgrad,  Sofijo  in  Sarajevo,  da  dobi  tam  središča  za  organi- 
zacijo dela. 

O  stanju  vsega  dela  je  poročal  v  svečani  seji  „Jugoslov. 
Akademije"  tajnik  Manojlovič,  ki  je  bil  letos  januarja 
meseca  tudi  na  eni  seji   „Matice  Slov.",  tako -le: 


Abecedarje,  ozir.  podrobne  načrte  so  za  Slovence  sestavili  gg.:  prof. 
M.  Pajk,  dr.  M.  Potočnik,  dr.  Viktor  Tiller,  A^.  Trstenjak  za  geografijo ;  dr.  Gvi- 
don  Sajovic  za  prirodoznanstvo ;  dr.  Janko  ^Slebing-er  za  književnost;  dr.  Jos. 
Gruden  za  zgodovino ;  dr.  M.  Dolenc,  dr.  St.  Sagadin  in  nadsvetnik  Fr.  Viš- 
nikar  za  pravo;  prof.  Fr.  Kobal  za  umetnost;  ravnatelj  Fr.  Gerbič  in  stolni 
vikar  Stanko  Premrl  za  glasbo  (sodelovala  sta  tudi  dr.  P.  Kozina  in  dr.  Jos. 
Mantuani);  dr.  J.  Lokar  za  narodopisje;   dr.  Fran  Ilešič  za  šolstvo. 


-     30     — 

Od  lani  nesvršenih  popisa  članaka  (t.  zv.  »alfabeta")  do- 
vršeni su  ove  gfodine  sa  strane  Jugfoslavenske  aka- 
demije ovi  popisi:  važnih  lica  za  hrvatsku  političku,  crkvenu 
i  kulturnu  povijest ;  načinjeni  su  popisi:  članaka  iz  pravnih 
nauka;  arapskih,  perzijskih  i  turških  pisaca  iz  Bosne,  Herce- 
govine, Hrvatske,  Slavonije  i  Dalmacije;  članaka  iz  političke  i 
kulturne  povijesti  turskoga  gospodstva  u  Bosni,  Hercegovini, 
Dalmaciji,  Slavoniji  i  Hrvatskoj;  za  geografiju  Bosne  i  Herce- 
govine; sastavljen  je  zajednički  popis  Jugoslavenske  i 
Srpske  kralj,  akademije  članaka  za  folkloru  (narodni  život, 
narodne  običaje,  narodno  vjerovanje,  narodna  poezija  i  narodno 
znanje).  Sa  strane  Srpske  kralj,  akademije  dovršeni  su 
dosad  ovi  popisi  članaka:  o  književnicima  srpskim  i 
hrvatskim;  o  srpsko -hrvatskom  jeziku;  za  geografiju  Srbije ;  za 
geografiju  Banata  i  Bačke;  za  geografiju  zemalja  u  turskom 
carstvu ;  za  geografiju  Črne  Gore;  o  imenima  glavnih  mjesta, 
oblasti,  planina  i  rijeka  u  Bosni  i  Hercegovini;  za  članke  o 
starim  putovima  u  srpskim  zemljama;  za  historičku  geografiju 
srpsku ;  za  povijest  Srbije  do  kraja  15.  stoljeca;  za  staru  po- 
vijest Bosne,  Huma  i  Zete;  za  novu  povijest  Srbije;  za  crkvenu 
i  svjetsku  povijest  Srba  u  Ugarskoj  i  Hrvatskoj ;  za  etnologiju 
i  etnografiju ;  o  antropogeografskim  nazivima;  za  članke  o 
srpsko -pravoslavnoj  crkvi  i  o  povijesti  te  crkve ;  za  povijest 
srpskih  ustavnih  i  socijalnih  uredjaja;  u  narodnoj  privredi.  Jugo- 
slavenska  akademija  priprema  sada  popis  članaka  o 
glazbi  i  glazbenicima  i  popis  članaka  o  umjetnosti,  udarivši  za 
oboje  osnovu  cijeloga  rada;  tako  isto  i  popis  članaka  iz  priro- 
doslovnih  struka.  Naskoro  če  se  urediti  popis  članaka  iz  onih 
struka,  za  koje  se  to  doslije  nije  uradilo. 

Naša  akademija  izdala  je  štampom  kao  rukopis:  „Pr  i  vre- 
menu uputu  za  spremanje  južnoslovenskoga  enci- 
klopedičkoga  rječnika",  pa  ga  po  potrebi  razašilje  sa- 
radnicima,  a  kad  se  sabere  daljega  iskustva,  obje  ce  akade- 
mije sporazumno  stvoriti  definitivnu  uputu  uopče. 

Uporedo,  a  prema  našemu  iskustvu  i  radu,  pripremaju  se 
i  u  Ljubljani  u  znanstvenom  odjelu  Matice  Slovenske 
alfabeti  za  slovenski  dio  našega  naroda.  Primili  smo  od  nje  ove 
gotove  popise :  za  slovensku  književnost,  za  pravo  južnih  Sla- 
vena,  za  slovensku  pravnu  povijest  do  Novoga  Vijeka,  za  slo- 
vensku političku  i  crkvenu  povijest,  za  umjetnost.  (Do  julija  1912 
še  prirodoznanstvo,  glasbo,  a  jeseni  1912  narodopis,  šolstvo  in 
sredstva  prosvete). 

Da  se  naša  akademija  ponovno  stavi  u  lični  dodir  sa  na- 
učnim  krugovima  slovenskim,  pošao  je  po  delegaciji  našega 
predsjednika  naš  književni  tajnik  dne  4.  januarja  1912  u 
Ljubljanu,  gdje  se  toga  dana  držala  sjednica  znanstvenoga 
odjela  Matice  Slovenske;    u  istu    svrhu    boravio   je    on    u  istom 


—    31     — 

svojstvu  dne  11.,  12.  i  13.  januar  a  1912.  u  Biogradu  kod 
Srpske  kralj,  akademije,  g-dje  je  proučavao  ondašnji  rad,  primao 
i  davao  informacije  o  našem  zajedničkom  radu ;  dne  24.  fe- 
bruar a  prisustvovali  su  izaslanici  Matice  Slovenske 
i  Srpske  kralj,  akademije  sjednicama  naših  stručnjaka 
za  folkloru,  a  držao  se  dogovor  za  g^eografiju  Bosne  i  Herce- 
g-ovine.  Osim  tog-a  boravio  je  naš  književni  tajnik  dne  19.  i 
20.  augusta  1911.  u  Pragu,  pa  je  pokupio  nužne  informacije 
i  pouke  kod  čuvenoga  češkoga  nakladnika  Jana  Otta,  izda- 
vača  češkoga  „Naučnoga  Slovnika",  pa  kod  sadašnjega 
urednika  novoga  izdanja  te  enciklopedije  dr.  Karla  Kad  leča. 

Tako  če  naskoro  biti  dovršeni  svi  specijalni  popisi  slo- 
venski, hrvatski  i  srpski  —  pri  čemu  se  po  samoj  naravi  stvari 
ne  treba  paziti,  ima  li  čega  iz  jednoga  područja  u  popisu  dru- 
goga  ili  trečega  područja,  jer  če  se  svi  popisi  konačno  medju  sobom 
pomiješati  i  poredjati.  Tada  če  se  stvoriti  zajednički  opči  popis 
i  sav  tiskom  izdati.  Istom  onda  moči  če  se  priječi  na  postavljanje 
redakcije  čitavoga  djela  i  na  samo  izradjivanje  članaka.  Nadamo 
se,   da  če  se  na  taj  posao  moči  preiaziti  skoro. 

U  sveži  s  ovim  dosadašnjim  našim  pripravnim  radom  ide 
i  misao,  da  i  bugarski  stručnjaci  u  punoj  mjeri  sudjeluju 
na  tom  pothvatu.  Kako  če  taj  enciklopedijski  rječnik  izlaziti 
samo  u  našem  jeziku,  hrvatskom  ili  srpskom,  i  biti  izdanjem 
Jugoslavenske  i  Srpske  kralj,  akademije,  zato  je  trebalo,  da  naj- 
prije  mi  ovdje  izvedemo  sve  pripravne  radnje  i  da  budemo  o 
samoj  stvari  i  njezinom  podrobnem  osnovom  sasvim  na  čistu, 
prije  negoli  meritorno  stupimo  pred  bugarske  naučne  krugove. 
Da  če  pojedinci  književnici  sudjelovati,  bili  smo  uvjereni ;  ali  smo 
željeli,  da  i  u  Sofiji,  središtu  bugarskoga  naroda,  bude  zavod, 
koji  bi  —  kao  i  za  Slovence  u  Ljubljani  —  pod  svojom  egidom 
okupio  za  taj  posao  bugarske  struČnjake.  Zato  se  naš  predsjednik 
dopisom  od  25.  juna  1911.  obratio  predsjedniku  istom  osnovane 
Bugarske  akademije  nauka  u  Sofiji  u  tom  smjeru ,  oba- 
vješčujuči  ga  službeno  o  našim  namjerama,  a  prepuštajuči  Buga- 
rima,  da  eventualno  mogu  ovaj  naš  enciklopedijski  rječnik  izdati 
i  napose  jezikom  bugarskim.  Bugarska  je  akademija  odgovorila  na 
to  dopisom  svojim  od  8.  (21.)  decembra  1911.,  da  ona  ne  može 
kao  takova  učestvovati  u  našem  pothvatu,  jer  — - 
istom  osnovana  —  sva  je  zaokupljena  spremanjem  serija  svojih 
publikacija,  ali  da  se  veoma  veseli  ovomu  pothvatu.  Prema  tomu 
če  naša  akademija  naskoro  zamoliti  bugarske  stručnjake 
pojedince,  da  oni  saradjuju  kao  takovi,  jer  je  to  u 
interesu  ne  samo  ovoga  južnoslovenskoga  velikoga  naučnoga 
pothvata,  nego  i  samoga  bugarskoga  naroda,  koji  če  tom  su- 
radnjom  najboljih  svojih  sinova  naučnoga  područja  moči  i  sebi 
nači  najdostojnije  i  najpotpunije  mjesto  u  ovome  djelu.  U  tom 
je  smislu  naš   predsjednik    i    pisao    predsjedniku    Bugarske    aka- 


32 


demije  nauka  dne  31.  januara  o.  g.,  a  podrobnije  sveže  moči 
če  se  skoro  uhvatiti,  kad  naš  pripravni  posao  ovdje,  u  Biog-radu 
i  Ljubljani  bude  potpuno  pregledan  i  osnovan,  te  cemo  sa 
svojim  jasnim  iskustvom  moči  stupiti  pred  bugarsku  braču." 


V  svrho  izdelovanja  člankov  samih  je  izdala  letos  Jugo- 
slovanska Akademija  v  tisku  posebno  navodilo  pod  naslovom: 

Privremena  (začasna)  uputa  za  spremanje  južno- 
slovenskoga  enciklopedij skoga  rječnika.* 

I. 

1.  Južnoslovenski  enciklopedijski  rječnik  donijet  če 
rezultate  sadašnje  nauke  o  južnom  Slovenstvu  u  svim 
područjima  njegova  narodnoga  i  historijskoga  života; 
o  ostalim  narodima,  koji  su  susjedi  južnomu  Slovenstvu,  do- 
nijet če  samo  ono,  sto  je  potrebno,  da  se  njime  objasni  južno 
Slovenstvo  samo. 

Prema  teme  če  taj  rječnik  biti  strogo  narodan  (nacio- 
nalan);  t.  j.  ne  če  u  nj  ulaziti  članci  iz  onih  nauka,  koje  su 
opče  i  jednake  za  sve  narode  svijeta;  iz  drugih  nauka,  koje 
nijesu  takove,  ulazit  če  u  taj  rječnik  samo  ono  i  samo  onoliko, 
koliko  če  trebati  za  objašnjenje  sadašnjosti  i  prošlosti 
južnoga  Slovenstva. 

2.  Južnoslovenski  enciklopedijski  rječnik  obuhvatat  če  ove 
struke:  geografija;  —  antropologija;  —  statistiku ;  —  etno- 
grafiju ;  —  jezik  i  narječja ;  folklora  (narodni  život) ;  —  arheo- 
logija i  numizmatiku ;  —  umjetnost;  —  mazika  (glasba)  na- 
rodna i  amjetnu ;  —  politička,  crkvenu,  kulturna  i  literarna  historija ; 

—  crkvene  i  vjerske  prilike;  —  prilike  prosvjetne  uopče  (/  no- 
vinarstvo), a  školske  napose;  —  pravo,  t.  j.  pravnu  povijest  i 
pravni  život;  —  financiju  i  narodno  gospodarstvo ;  —  prirodne 
nauke,  ali  samo  toliko,  koliku  su  im  rezultati  specifični  za  pri- 
rodu  južnoslovenskih  zemalja. 

Da  djelo  ne  bude  preskupo,  ne  če  bar  u  prvom  izdanju 
biti  ilustracija,  ali  če  biti  geografičkih  i  historijsko -geografičkih 

*  Izraz   »začasno"   utemeljuje  Akademija  tako -le: 

S  napredovanjem  priprema  za  izdavanje  Jiižnoslovenskoga  enciklope- 
dijskoga  rječnika  možda  če  se  gdješto  i  promijeniti  —  osobito  u  podrobnostima 

—  u  ovoj  „uputi".  Ali  držimo,  da  je  dobro,  da  se  i  u  sadašnjem  stanju  tih 
priprema  skupe  u  ovu  „Privremenu  uputu"  one  misli,  koje  nas  vode  u  našem 
poslu.  Dobro  če  to  biti  i  za  nas  samih,  a  osobito  za  suradnike.  U  glavnom 
znamo,  da  če  glavne  črte  svakako  ostati  nepromijenjene. 

Ako  tke  ima  sa  svoje  strane  što  primijetiti,  molimo,  da  se  te  primjedbe 
pošalju  Jugoslavenskoj   akademiji   u  Zagrebu. 


-     33     - 

karata,  koliko  ih  nužno  ustreba.    Oblik    djela    bit    ce    leksikon - 
format  u  nekoliko  svezaka  po  50  štampanih  araka. 

3.  Buduči  da  če  ova  južnoslovenska  enciklopedija  biti 
rječnik,  to  ce  sva  upotrebljena  gradja  biti  u  obliku  članaka, 
alfabetičkim  (azbučnim)  redom.  A  jer  je  čitalačkoj  publici,  koja 
traži  obavještenje  iz  takova  rječnika,  redovno  do  toga,  da  nadje 
specijalan  članak  o  onom,  o  čemu  se  hoče  da  obavijesti,  to  če 
teži  št  e  južnoslovenskoga  enciklopedijskoga  rječnika  biti  u 
specijalnim  člancima;  što  ih  više  bude,  makar  i  malih, 
to  bolje;  u  njima  če  čitalac  nalaziti  odgovore  na  ono,  što  mu 
treba  saznati.  No  pored  tih  specijalnih  članaka  bit  če  u  tom 
rječniku  i  opčenih  a  i  opsežnijih  članaka,  koji  če  kračim 
ili  dužim  načinom  pribirati  rezultate  specijalnih  članaka,  poda- 
vati  opčeni  prijegled  same  stvari  i  u  nj  unositi  onu  pragma- 
tičnost i  genetičnost  prikazivanja,  koje  nije  moglo  biti  u  speci- 
jalnim člancima,  i  one  opče  vidike,  koji  su  potrebni  za  dublje 
razumijevanje  same  stvari.  Zato  če  se  ovi  opči  članci  kloniti 
podrobnosti,  pa  če  se  za  njih  na  zgodnim  mjestima  imati  napu- 
čivanja  („vidi"*)  na  dotične  specijalne  članke.  Specijalni  če 
članci  imati  one  podrobnosti,  koje  ne  smiju  ulaziti  u  opče 
članke,  a  opči  če  članci  imati  one  vidike  i  veze,  koje  ne 
mogu  uči  u  posebne  članke. 

4.  Članci  se  dijele  na  opdene,  obične  (specijalne),  sitne 
(drobne,  napomene,  bilješke,  zapise)  i  istaknute.  —  Opčeni 
(generalni)  članci  obasežu  veliki  ili  bar  oveči  kompleks  pred- 
meta (n.  pr.  hrvatska  povijest,  srpska  povijest,  povijest  Bosne ; 
dubrovačka  književnost;  geografija  balkanskoga  poluotoka;  sta- 
tutarno pravo;  Nemanjiči;  rijeka  Sava  i.  t.  d.);  obični  (specijalni) 
članci  obradjuju  stvari  obične  važnosti,  a  tih  če  članaka  biti 
dakako  najviše  (na  pr.  porodica  Gregorijanci ;  Vuk  Vrčevič ; 
rijeka  Kupa;  grad  Smederevo,  Celje,  Savinja  itd.);  sitni  članci 
{napomene)  u  kratko  če  reči  nekoliko  riječi  o  sporednim  stva- 
rima,  koje  ipak  treba  da  udju  u  rječnik  (na  pr.  kaki  neznatni 
pisac,  rudarsko  ili  kupališno  mjesto  i.  t.  d).  Nad  obične  članke 
ističu  se  oni  specijalni  članci,  koji  obradjuju  važne  stvari  (na 
pr.  Vuk  Stefanovič  Karadžič,  bugarski  car  Simeon,  Ivan  Gun- 
dulič,  Sofija,  Vodnik,  Kopitar,  Trst,  Ljubljana  itd.);  zato  ih 
možemo  zvati  istaknut/m  člancima. 

Prema  tome  če  biti  odredjen  i  prostor  člancima  u 
rječniku.  Napomena  če  imati  1  do  6  ili  i  10  redaka  (vrsta); 
obični  če  članak  imati  20 — 60  redaka;  istaknuti  članak  još  je 
opsežniji,  a  može  imati  i  nekoliko  stupaca ;  opčeni  če  se  članak 
razlikovati  od  glavnoga   ne  toliko  prostorom,  koliko  unutarnjom 


*  Treba  pomnjivo  paziti  na  to,  da  nijedan  potrebni  „visum"  ne  ispane, 
i  da  bude  uvijek  postavljen  u  oba  članka:  i  u  onaj,  koji  napučuje  na  drugi, 
i  u  onaj   drugi,   koji  korespondira  s  onim  prvim. 


! 


—     34     — 

opcenošču  svojom;   —  bit  če  i  istaknutih  i  opcenih  članaka,  koji 
mogu  obasezati  i   oveči  broj  stupaca. 

Ističemo,  da  če  se  nastojati,  da  u  rječniku  bude  što  veči 
broj  biografija  ljudi,  koji  so  se  makar  u  čemu  istakli.  Od 
stranih  takovih  ljudi  uči  če  samo  oni,  koji  su  važni  za  južne 
Slovene,  a  ta  im  se  važnost  ima  i  specijalizirati  iznad  drug-e 
njihove  važnosti.  Naprotiv  če  oni  južni  Sloveni,  koji  su  se  istakli 
samo  izvan  života  južnoga  Slovenstva,  ipak  uči  u  rječnik  zato, 
što  su  južni  Sloveni.  —  Iz  broja  pisaca  uzimat  če  se  ličnosti 
samo  iole  važnije  bilo  po  čemu;  granica  se  uopče  uzima  go- 
dina  1910.  Pripominjemo,  da  ne  če  škoditi,  bude  li  broj  po- 
menutih  pisaca  i  veči,  pa  makar  i  najkračom  bilješkom  (oko 
2  linije).  Od  naših  pisaca,  koji  su  pisali  latinskim  ili  drugim 
kojim  tudjim  jezikom,  uzimat  če  se  opsežnije  samo  važniji,  ali 
napomena  neka  bude  slobodno  što  više,  jer  što  veča  potpunost 
u  tom  pogledu  može  publici  samo  poslužiti.  Buduči  da  je  osobito 
latinski  jezik  dugo  služio,  napose  u  zapadnim  krajevima  južnoga 
Slovenstva,  za  književni  jezik  cijele  inteligencije,  kojim  je  ova 
obradjivala  i  čisto  narodne  stvari,  to  če  se  osobita  pažnja  po- 
svetiti piscima,   koji   su  pisali   latinski. 

5.  Svikoliki  članci  bit  če  potpisani  imenom  svojih  autora; 
ima  li  članak  više  pisaca,  potpisat  če  se  svi  pisci,  i  to  svaki 
pod  svoj  odio,  ili,  ako  je  članak  kontaminiran,  svi  pisci  zajedno. 
Clanci  treba  da  su  napisani  mirno,  prema  opsegu  i  važnosti 
materije  što  krače,  objektivno.  Ondje,  gdje  bi  predmet  bio 
po  nauči  u  sporu,  ili  gdje  bi  ga  se  moglo  cijeniti  po  raznim 
gledištima,  valja  da  se  objektivno  prikazu  sva  gledišta  i  njihove 
ocjene;  izuzetno  če  se  o  istom  predmetu  dopustiti  i  dva  članka, 
napisana  po  jednom  i  po  drugom  spornom  gledištu. 

Uredništvo  rječnika  ima  pravo,  da  članak  i  pokrati,  ili  da 
od  pisca  zatraži  raširenje  članka  ili  one  promjene,  koje  mu  se 
čine  potrebne. 

6.  Enciklopedija^če  izači  jezikom  Hrvat  ski  m  ilisrpskim 
(srpsko -hrvatskim).  Clanci  če  se  nositi  u  nju  latinskim  ili 
čirilovskim  slovima,  govorom  južnim  ili  istočnim,  več 
kako  ih  koji  pisac  napiše.  Napisu  li  pojedine  dijelove  istoga 
članka  različni  pisci  —  jedan  latinicom,  drugi  čirilovicom,  ili 
jedan  govorom  južnim,  a  drugi  istočnim  —  to  če  se  taki  članak 
ipak  naštampati  samo  jednim  pismom  i  samo  jednim  govorom, 
da  bude  jednoličan;  no  zato  če  se  u  drugom  takom  članku 
naknaditi  ovo  formalno  zanemarenje  jedne  azbuke  ili  jednoga 
govora  tirne,  da  če  se  taj  drugi  članak  štampati  onom  azbukom 
ili  onim  govorom,  koji  je  zanemaren  u  onom  prvom  članku.  U 
svakom  če  se  takovom  slučaju  ukratko  pripomenuti  uz  potpis 
pisca,  da  je  rukopis  njegova  dijela  članka  bio  pisan  ovom  ili 
onom  azbukom,  ovim  ili  onim  govorom. 

Poredjanje  članaka  u  rječniku  bit  če  polatinskom  alfabetu. 


—    35    — 

7.  U  svakom  Članku  —  g^dje  bude  moguče,  a  gdje  je  to 
dobro  ili  potrebno  —  navodit  ce  se  i  bibliografija  o  njemu, 
kritički  izabrana. 

8.  Južnoslovenski  enciklopedijski  rječnik  izdaju  za  to  udru- 
žene  Jugoslavenska  akademija  u  Zagrebu  i  Srpska  kralj, 
akademija  u  Beogradu  ;  one  se  dogovorno  staraju  i  za  redak- 
ciju  te  enciklopedije,  a  ta  ce  sa  štampati  u  Zagrebu.  Sarad- 
nici  te  biti  u  prvome  redu  južni  Slo  ven  i,  ali  če  saradjivati 
i  ostali  odlični  stručnjaci  ostalih  slovenskih  naroda,  ko- 
liko to  bude  potrebno  ili  podesno.  Nijednome  piscu  nije  pred- 
met rada  vezan  na  specijalno  njegovo  narodno  područje,  nego 
odlučuje  u  prvom  redu  stručna  sprema  njegova  o  tome,  o  čemu 
če  on  pisati. 

II. 

O  po  j  edini  m  strukama  mogu  se  reči  zasad  ot pri  like  ove 
napo  mene : 

9.  U  geografiji  bit  če  za  sve  južnoslovenske  zemlje 
a)  je  dan  opči  članak  poglavito  morfologičko-fizičke  sadržine, 
pa  če  on  s  toga  gledišta,  a  i  s  drugih,  iznači  zajednicu  i  veze 
južnoslovenskih  zemalja.  Zatim  če  biti  b)  opčih  članaka  o  p  o- 
jedinim  juž  noslo  venski  m  zemljama,  pa  če  oni  donijeti 
pregled  etnografičkih,  ekonomičkih  i  političko- administrativnih 
prilika,  upučujoči  u  pogledu  opčih  morfologičko-fizičkih  prilika 
na  onaj  opči  članak  o  svim  južnoslovenskim  zemljama,  pa  iznoseči 
napose  ovdje  one  podrobnosti,  koje  nijesu  ulazile  u  onaj  opči 
članak  o  svim  zemljama;  c)  specijalnih  članaka  o  velikim  i  važnim 
oblastima  (na  pr.  Boka  Kotorska,  Vinodol,  Sumadija,  Kosovo 
polje);  i  d)  o  važnim  gorama  i  rijekama  ili  jezerima,  poljima 
(na  pr.  Blejsko  jezero,  Stari  Vlah,  Kupa,  Skadarsko  blato, 
Ohridsko  jezero,  Gacko  polje) ;  e)  manjih  ili  večih  članaka  o 
važnim  gradovima  (na  pr.  Sofija,  Ljubljana,  Dubrovnik),  o  mje- 
stima,  koja  imaju  naročitu  ekonomičku  ili  drugu  važnost  (ru- 
darska mjesta,  pristaništa,  kupališta  i  t.  d.),  o  mjestima  s  večom 
historijskom  znatnošču,  o  važnim  manastirima,  dvorovima,  raz- 
valinama i.  t.  d. ;  f)  sitnih  članaka  ili  napomena  različna  geo- 
grafskoga  smjera. 

10.  Iz  prirodnih  nauka  najvažniji  su  podaci  za  rječnik: 
a)  geologički,  rudarski  i  balneologički,  zatim  b)  ve- 
getacijske formacije  (na  pr.  omorika,  zimzeleni  pojas  i  t.  d.), 
c)  ekonomički  važne  biljke  i  životinje.  Iz  zoologije  če  se 
uopče  uzimati  samo  ono,  što  je  endemično,  a  tako  iz  bota- 
nike i  mineralogije.  Gradja  iz  prirodnih  nauka  pridružuje 
se  po  mogučnosti  člancima  iz  geografije,  osim  naročitih  sluča- 
jeva    (na  pr.  o   nekoj    rudarskoj    oblasti;    glavna    karakteristika 

3* 


-     36     - 

mediteranske  flore  u  primorju;  o  nekom  kupalištu),  kod  kojih 
i  obradjuju  članke  stručnjaci  prirodnjaci.  d)  Manji  članci  i 
kratke  napomene,  kojima  se  obradjuju  samo  južnoslovenska 
„endemica". 

Koji  ce  članci  biti  samostalni,  a  koji  li  če  se  prisloniti 
člancima  iz  drugih  struka,  odlučivat  če  glavna  redakcija  spo- 
razumno sa  stručnjacima. 

11.  iz  antropologije  ne  če  mnogo  ulaziti  u  rječnik,  samo 
činjenice.  Osim  jednoga  opčega  članka  bit  če  i  nekoliko  spe- 
cijalnih  članaka  i  više  napomena. 

12.  Narodni  život  (folklora)  ima  biti  zastupljena  što 
obilnije  i  sa  svih  strana  struke  i  naroda.  Opči  članci  imaju  biti 
jedinstveni  za  cijeli  slavenski  jug;  specijalni  i  sitni  članci  —  zato, 
što  se  u  njima  ogledaje  realno  stanje  i  o  tome  ne  može  biti 
mnogo  kombinacija  —  imadu  biti  što  brojniji,  a  zato  če  glavni 
i  opčeni  članci  moči  obuhvatiti  samo  sire  vidike. 

Članci  če  obuhvatati :  a)  život  (u  porodici,  zadruzi,  prema 
susjedima  i  t.  d.);  b)  običaje;  č)  zabave;  d)  poeziju,  svirku  i 
umjetnost;  e)  vjerovanje;  /)  znanje;  d)  pravne  nazore  i  običaje; 
h)  rad;   i)  životne  potrebe. 

13.  Arheologija,  koliko  je  predslovenska,  obradit  če 
u  opčim  člancima  sav  predmet,  a  specijalnima  če  istaknuti  ona 
nalazišta,  koja  su  važna,  pa  če  ova  doči  po  mogučnosti  kao 
dijelovi  pojedinih  članaka  uvrštenih  u  rječnik  —  ili,  ako  takovih 
nema,  doči  če  kao  posebna  nalazišta.  Slično  če  se  za  specijalna 
nalazišta  postupati  i  sa  slavenskom  arheologijom,  pridružujuči 
se,  ako  je  nalazište  važno  i  u  drugom  pogledu  (topografički, 
historički  i  t.  d.;  n.  pr.  Knin,  Nin  i  t.  d.),  ostalim  obavještenjima 
o  tom  lokalitetu ;  i  pojedini  arheologički  objekti,  ako  su  važni 
(n.  pr.  Dioklecijanova  palača  u  Spljetu,  pojedini  objekti  u  Ninu 
i   t.  d.)  treba  da  imaju  svoj  člančič. 

Arheologiji  se  pridružuje  i  numizmatika,  pa  če  se  osim 
opčega  članka  odrediti  i  neki  specijalni  (keltski,  grčki  i  ilirski 
novci;  rimski  novci;  kovnice  rimskih  vremena,  isto  slovenskih 
vremena;  hrvatski  novci  13.  in  14.  vijeka;  novci  dalmatinskih  i 
albanskih  gradova;  novci  bosanskih,  srpskih  i  bugarskih  vladara, 
Balšiča  v  Zeti   i.  t.  d.). 

14.  O  obradjivanju  jezika  i  narječja  može  se  u  pogledu 
organizacije  rada  u  rječniku  reči  to,  da  osim  opčenih  članaka  o 
tom  predmetu,  koji  če  sustavno  prikazivati,  treba  da  bude  spe- 
cijalnih  članaka  o  pojedinim  važnijim  pojavama.  Tako  če  možda 
svoj  specijalni  članak  imati  n.  pr.  resavsko  narječje,  a  i  svaki  od 
južnoslovenskih  če  književnih  jezika  imati  svoje  članke,  koji  če 
dakako  prema  člancima  o  narječjima  biti  opčeni;  tako  če  onda 
za  najopčeniji  članak  o  južnoslovenskim  jezicima  i  narječjima  ostati 


-     37     - 

da  prikaže  ono,  što  se  o  svima  njima  može  opčeno  reči.  Sve 
to  je  u  vezi  s  opcom  tendencijom  enciklopedijskega  rječnika, 
da  opceni  članci  imadu  prikazati  opčene  stvari  i  universalne 
prilike,  a  podrobnosti  ostaju  za  članke,  koji  su  manje  opčeni; 
—  i  tako  ide  sve  na  niže  redom  Ijestvice  u  svakoj  struci. 

15.  Politička  povijest.  Osim  opčega  članka  o  predslo- 
venskoj  povijesti  sadašnjih  južnoslovenskih  zemalja  imat  če  posebne 
opče  (pregledne)  članke  državna  povijest  hrvatska,  srpska  i 
bug-arska;  imat  če  poseban  opči  članak  i  povijest  naroda  slo- 
venskoga  (slovenačkoga);  posebne  če  opet  članke  imati  i  specijalne 
južnoslovenske  državne  tvorbe  (n.  pr.  Bosna,  Zeta,  Dubrovnik, 
Črna  Gora).  Bit  če  članaka  i  o  političkoj  povijesti  nekih  istak- 
nutijih  oblasti,  gradova  i  mjesta,  u  sveži  s  geografičkim  i  drugim 
podacima  o  njima  (n.  pr.  Istra,  Kranjska,  Zadar).  Clanci  o  važnijim 
plemenima,  rodovima,  porodicama  i  Ijudima,  a  napomene  o  manje 
važnima;  članci  o  saborima  i  t.  d.  i  o  političkim  ustanovama; 
tako  isto  o  vojsci  i  vojnim  ustanovama. 

Slično  če  se  raditi  i  u  području  vjerske  i  crkvene  povijesti. 
U  opčim  člancima  prikazat  če  se:  crkva  hrvatska  rimokatolička 
s  osobitim  obzirom  na  slovensku  službu  Božju ;  narodne  cerkve 
srpska  i  bugarska ;  bogomilstvo;  islam;  crkva  u  Slovenaca  s 
osobitim  obzirom  na  protestantizam  16.  stolječa ;  cerkvena  unija; 
evrejstvo.  Clanak  o  pretkrščanskom  vjerovanju  i  o  njegovu 
kasnijem  življenju  usred  sadašnjih  pozitivnih  religija,  nadovezujuči 
na  rad  u  folklori.  Specijalni  članci  o  važnim  cerkvenim  ustano- 
vama, Ijudma  (episkopi  i  t.  d.),  gradjevinama  (crkve  i  manastiri) 
i  knjigama,  o  saborima  i   t.  d. 

Slično  i  o  kulturnoj  povijesti  i  o  njenim  ustanovama, 
Ijudma  i  pojavama  —  koliko  to  nije  več  sadržano  u  člancima 
o  povijesti  političkoj,  crkvenoj,  literarnoj  i  pravnoj.  Razvitak 
štamparstva  i  knjižarstva,  razvitak  žurnalistike,  razvitak  ostalih 
glavnih  kulturnih  ustanova  prošlosti  (isporedi:  ,,Prosvjetu"). 
Clanci  o  školstvu  u  prošlosti  i  sadašnjosti,  a  napose  i  neki 
važniji  specijalni  članci  za  osobitosti  u  tom  pogledu.  Važni  ljudi 
u  kulturnoj  povijesti. 

16.  Književnost.  Opči  pregled  književnosti  južnih  Slovena 
u  jednom  članku  ;  tako  isto  i  opči  pregled  narodne  (tradicionalne) 
literature  uz  posebne  članke  i  člančiče  o  važnijim  njenim  licima 
ili  mjestima  i  gradjevinama,  nadovezujuči  ova,  koliko  se  može, 
na  historičke  ličnosti  i  geografičke  lokalitete.  Opči  članci  o 
književnosti  bugarskoj,  srpskoj  i  hrvatskoj,  slovenačkoj ;  opči 
članci  o  specijalnim  literaturama  ili  literaturnim  područjima 
(n.  pr.  dubrovačka,  dalmatinska,  slavonska,  kajkavska,  slaveno- 
srpska,  ilirska,  bogomilska,  protestantska,  latinistička,  južnosla- 
venska-muslimanska  i  t.  d.).  Biografije  književnika  lijepe,  naučne 
i  druge  literature,   uzimajuči  same  iole  važnije  ličnosti,  t.  j.  one, 


-     38     — 

koje  su  važne,  bilo  po  čemu,  do  godine  1910.  Od  najstarijih 
pisaca  uzet  ce  se  svaki,  od  najnovijih  što  veci  broj  (makar  i 
najkračom  napomenom) ;  od  ostalih  ce  se  odabirati  oni,  koji  su 
važniji  sami  sobom  ili  strujom,  u  kojoj  su  bili  (isporedi  točku 
4.  alineju  3.). 

Od  pisaca,  koji  su  pisali  tudjim  jezicima,  uzimat  če  se 
osobito  oni,  koji  su  pisali:  latinski,  pa  onda:  talijanski  ili  nje- 
mački,  zatim :  turški,  arapski  ili  persijski. 

17.  Pravo.  U  rječnik  če  uči  samo  ono,  što  je  za  južne 
Slovene  karakteristično  u  prošlosti  i  sadašnjosti. 

Prema  tome  če  biti  ovi  opčeni  čl  and :  a)  iz  povijesti 
pravnih  izvora  jedan  krači  pregledni  članak  o  pravnim  izvo- 
rima  za  sve  južnoslovenske  zemlje,  za  Hrvatsku  i  Slavoniju,  ko- 
jima  bi  se  mogla  dodati  i  Dalmacija  i  Istra;  za  Bosnu  i  Herce- 
govinu ;  za  Srbiju ;  za  Crnu  Goru ;  za  Bugarsku;  za  zemlje  u 
turskom  carstvu ;  b)  iz  ustava  i  uprave:  za  južnoslovenske 
zemlje  u  Austriji ;  za  Hrvatsku  i  Slavoniju ;  za  Bosnu  i  Herce- 
govinu ;  za  Crnu  Goru;  za  Srbiju;  za  Bugarsku;  za  zemlje  u 
turskom  carstvu;  za  južnoslovenske  predjele  kraljevine  Ugarske; 
kod  svakoga  članka  ima  biti :  a)  kratak  historički  pregled  ustava 
i  uprave,  koliko  to  ne  pada  u  političku  povijest  (izradjuje  ga 
redovno  historik,  a  ne  pravnik),  b)  današnji  ustav;  c)  današnja 
uprava  (organizacije  uprave,  sudstva,  područje  uprave) ;  pri  tome 
se  imadu  napomenuti  samo  najznatniji  zakoni,  a  u  podrobnosti 
se  ne  bi  smjelo  zalaziti ;  c)  opči  članci  za  sve  južnoslavenske 
zemlje  zajedno:  a)  o  gradjanskom  pravu,  b)  o  gradjanskom 
postupniku  (procesu);  c)  o  kaznenom  (krivično m)  pravu; 
d)  o  kaznenom  (krivičnom)  postupniku  (procesu):  e)  o  že- 
nidbenom  (bračnom)  pravu.  —  U  opčim  člancima  pod  c)  ne 
bi  imalo  biti  prikazano  čitavo  pravo,  nego  bi  se  tu  imali  na- 
brojiti  samo  najznatniji  zakoni  u  pojedinim  zemljama  iz  novijega 
doba  i  odakle  su  ti  zakoni  preuzeti,  pa  koja  su  im  glavna  na- 
čela. Pojedini  članak  za  sve  zemlje  ne  bi  smio  obuhvatati  više 
od  4 — 5  stupaca.  Opči  članci  pod  b)  dodaju  se  onim  opčim  Član- 
cima zemalja,  koji  prikazuju  te  zemlje  sa  gledišta  drugih  struka. 

Specijalni  članci  (istaknuti  i  obični),  koji  bi  prikazivali  po- 
vijest pravnih  grupa  gore  pod  c),  bili  bi  o  sebi  članci, 
koji  bi  prikazivali  povijest  pojedini  h  uredaba,  ili  koji  bi 
prikazivali  pojave  iz  narodnoga  prava.  Tako  če  isto  biti 
specijalnih  članaka  iz  povijesti  pravnih  izvora  (n.  pr.  o 
statutima,  dukalijama  i  t.  d.),  iz  državnega  prava,  iz  fina n- 
cijskoga  prava  i  narodnoga  gospodarstva,  iz  proce- 
su al  noga  prava,  iz  kaznenoga  (krivičnoga)  prava,  iz 
prava  medjunarodnoga  —  ali  uvijek  samo  o  onim  predme- 
tima,  pojavama  i  podrobnostima,  koje  so  u  prošlosti  ili  sadašnjosti 
specifične  i  karakteristične  za  južne  Slovenstvo ;  prema  tome  se 


—     39     - 

ne  ce  uvrštavati  članci,  koji  bi  obradjivali  ono,  sto  je  u  pravnoj 
nauči  opčeno  za  sve  narode,  baš  kao  što  se  iz  prirodnih  nauka 
ne  če  uvrštavati  ono,  što  nije  specifično  i  karakteristično  za 
zemlje  južnoga  Slovenstva. 

Koliko  koji  članak  pripada  više  pod  historiju  uopče,  ob- 
radjivat  če  ga  historik  (n.  pr.  članke :  historički  pregled  ustava 
ili  uprave,  sabora,  plemstva,  carine,  poreza ;  članke  o:  komori, 
riznici  i  t.  d. ;  župan,  vodja  i  t.  d.). 

Biografije  (istaknuti,  obični  i  sitni  članci)  pravnika 
južnoslovenskih  onako,  kako  če  se  uopče  pisati  biografije  knji- 
ževnika. 

18.  Sredstva  prosvjete.  Ovama  pripada  razvitak  i  sadašnje 
stanje  pomnožavanje  produkcije  literarne,  dakle  i  štamparstva, 
a  onda  knjižarstva,  u  opčim  i  posebnim  člancima,  uzimajuči 
u  obzir  i  pojedine  istaknutije  radenike  na  tome  polju;  tako  isto 
i  ž  ur  n  al  i  st  i  ke,  pri  čemu  če  važnije  novine  ili  časopisi  imati 
svojih  posebnih  članaka,  a  tako  isto  i  novinar!. 

Arhivi  i  biblioteke  imat  če  i  opčenih  i  posebnih 
članaka,  pri  čemu  če  se  prikazati  i  povijest  njihova  i  sadašnje 
im  stanje.  To  isto  vrijedi  i  za  naučne  zbirke,  muzeje,  po- 
zor išt  a. 

Slično  če  se  obraditi  i  članci  o  naučnim,  književnim, 
umjetničkim  i  prosvjetnim  društvima  (tako  če  n.  pr.  u 
članku  „akademija"  biti  prikazan  osnutak,  razvoj  i  sadašnje  djelo- 
vanje  svih  triju  akademija  na  slovenskom  jugu  s  opčenih  gledišta, 
a  napose  če  biti  specijalnih  članaka  o  svakoj  od  njih). 

Razvitak  školstva  do  19.  vijeka  i  u  tom  vijeku  pri- 
kazat ce  opči  jedan  članak  za  sve  zemlje  južnoga  Slovenstva, 
ističuči  pri  tome  neke  glavne  momente,  Ijude  i  ustanove,  a  tako 
isto  i  one  Ijude  i  ustanove,  koje  su  postojale  izvan  južnoga 
Slovenstva,  a  utjecale  na  nj  (n.  pr.  ilirski  zavod  sv.  Jerolima  u 
Rimu,  hrvatski  zavod  u  Bolonji,  u  Beču) ;  specijalni  če  pak  članci 
i  člančiči  to  upotpunjavati  i  specijalizirati.  Stanje  sadašnjega 
školstva  bit  če  prikazano  u  svakoj  zemlji  i  u  svakom  važnijem 
mjestu  za  sebe,  prislanjajuči  se  na  ostale  stvari  iz  drugih  pod- 
ručja  znanja,  koje  če  biti  napisane  o  onoj  zemlji  ili  onome  mjestu. 

Organizacija  crkvena  sadašnja  tako,  da  če  prislanjati 
na  dotične  historičke  članke,  a  i  na  statističke;  osim  toga  po- 
sebni opči  članci  za  pojedine  konfesije  u  svim  zemljama  zajedno. 

19.  Umjetnost.  Osim  opčega  članka  bit  če  specijalnih 
članaka  za  neke  istaknutije  struje;  kod  članaka  pojedinih  zemlja 
i  mjesta  bit  če  specijalnim  načinom  pripomenuto  i  ono,  što  se 
u  tom  pogledu  može  reči,  pa  če  biti  istaknute  i  neke  karakte- 
rističnije  gradjevine  i  ostale  umjetnine  iz  prošlosti  i  sadašnjosti. 
Neke   osebito    važne    umjetnine  bit    če    obradjene    i    specijalnim 


-     40     — 

(makar  i  sitnijim)  člankom  (n.  pr.  manastir  Ziča,  crkva  sv.  Ana- 
stazije u  Zadru  ili  stolna  crkva  u  Sibeniku  ili  kiiežev  dvor  u 
Dubrovniku).   Biografije   umjetnika  imadu   biti   što  potpunije. 

Na  analogan  ce  se  način  raditi  i  kod  muzike  (glasbe) 
—  svjetske  i  crkvene  — ,  pri  čemu  ce  se  osobito  pomljivo  paziti 
na  obradjivanje  narodne  muzike. 

20.  Narodna  privreda.  Ovamo  brojimo :  a)  ratarstvo,  vino- 
gradarstvo,  šumarstvo  i  ribarstvo  —  kao  privatnu  produkciju ; 
b)  rudarstvo  sa  svim  onim,  što  je  s  tirne  u  sveži ;  c)  obrt  i  trgo- 
vinu;  d)  promet  (saobračaj):  ceste  i  željeznice,  brodarstvo  (osobito 
pomorsko),  poštarstvo  i  t.  d. ;  e)  veresiju;  f)  financije. 

Koliko  je  od  tih  struka  specifično  statistike,  uvrštavat  če 
se  u  dotične  članke  pojedinili  zemalja,  oblasti  i  mjesta  kao  sta- 
tistički  dio  njihov;  koliko  je  pak  toga  historičko,  obradjivat  če 
ga  u  ovom  pravcu  u  prvom  redu  historici:  a)  kao  dijelove  do- 
tičnih  članaka  u  sveži  s  drugim  strukama,  b)  kao  posebne  članke 
opčene  ili  specijalne,  koliko  se  koja  pojava  sama  sobom  istakla 
kao  neki  specificum.  Koliko  je  pak  od  sadašnjih  ustanova,  pred- 
meta ili  pojava  podesnih  ili  vrijednih,  da  se  obrade  za  sebe  sami, 
toliko  če  se  i  obraditi. 

21.  Statistika.  Ovamo  dolaze  specifično  statistički  podaci 
za  točke  a)  do  f)  prve  alineje  predjašnjega  paragrafa  o 
„Narodnoj  privredi".  Osim  toga  pripadaju  ovamo  podaci:  g)  o 
stanju  i  mijeni  žiteljstva,  h)  o  zdravstvu,  /)  o  mijenama  pripad- 
nosti konfesijama  i  o  troškovima  za  konfesionalne  svrhe ;  A")  o 
statistici  školstva,  /)  o  društvenim  prilikama,  m)  o  vojnim  pri- 
likama, n)  uopče  o  svemu,  što  obradjuje  statistika  (dakle  statis- 
tički podaci  o  stočarstvu,  izvozu,  uvozu,  požarništvu  i  t.  d.). 


III. 

22.  Da  sebi  sada  ponovno  stvorimo  sliku  Južnoslovenskoga 
enciklopedijskoga  rječnika  i  to  jasnu  u  cijelosti  i  podrobnosti, 
ističemo  ovo : 

Taj  rječnik  nema  sadašnje  znanje  o  južnome  Slovenstvu 
prikazivati  u  kompaktnim  masama  naučnih  rezultata,  razvrstanih 
po  strukama  ili  po  nacionalnim  ili  geografičkim  jedinicama,  nego 
ga  ima  prikazivati  —  kao  što  to  čini  i  svaki  drugi  rječnik  — 
razdrobljeno  na  bezbrojne  individualne  predmete  i  pojave. 
Prema  tome  če  u  toj  enciklopediji  biti  vrlo  mnogo  sitnih  i  malih 
članaka,  veliki  broj  običnih  članaka,  potreban  broj  (prema  važ- 
nosti samoga  predmeta)  istaknutih  članaka,  dovoljan  broj  opčenih 
članaka.  Na  taj  Če  se  način  zadovoljiti  ne  samo  naravi  rječnika, 
nego  bas  zato  i  potrebi  publike,  koja  sebi  mnogo  teže  (ili  ni- 
kako)  može    izvan  takova   rječnika    pribaviti    informacije,    pa    če 


—     41     - 

zato  vrlo  cesto  potražiti  taj  rječnik  upravo  poradi  podrobnih 
članaka. 

Zato  če  se  opčeni  članci  uklanjati  svim  podrobnostima  i 
specijalnostima,  nego  če  na  zgodnim  mjestima  (ali  ne  prečesto) 
upučivati  u  parentezi  na  specijalne  članke  i  člančiče.  A  ima  vrlo 
mnogo  predmeta  i  pojava,  koji  če  imati  svoje  specijalne  članke, 
ali  zato  ne  če  biti  ni  spomenuti  u  opčenim  člancima  —  ili:  vrlo 
mnogo  predmeta  i  pojava,  koji  zbog  lake  preglednosti  opčenih 
članaka  ne  če  smjeti  ni  i  jednom  samo  rječju  ulaziti  u  opčeni 
članak,  svakako  če  imati  svoj  specijalni  članak. 

Sasvim  je  prirodno,  da  če  i  opčeni  i  veči  članci  sadržati 
cesto  informacija  iz  različnih  struka,  pa  če  te  informacije  dati  i 
različni  pisci ;  tu  če  onda  jedan  pisac  pribrati  te  podatke  u  jednu 
cjelinu,  koja  ne  mora  biti  organična.  Kako  če  se  to  uraditi,  bit 
če  briga  redakcije. 

Opčeni  članci  ne  moraju  biti  upravo  opsežni,  ali  moraju 
biti  jasno  pregledni,  pa  obuhvatati  sve  ono,  sto  specijalnosti 
spaja  u  cjelinu  opčega  pojava  po  srodnosti  svega  onoga,  što 
zajedno  pripada,  gdjegod  ono  bilo  ili  ma  kako  se  ono  pojavlji- 
valo.  Podrobnosti  u  obavještavanju,  a  generalizacija  s  večih  i 
velikih  vidika:  oboje  ima  biti  karakteristika  te  enciklopedije. 

23.  Za  podlogu  rada  služe  stručni  alfabetari  članaka, 
njih  treba  redakcija  rječnika,  da  zna,  što  sve  treba  uči  u  rječnik. 
No  dosadašnje  iskustvo  pokazuje,  da  če  se  istom  s  napredo- 
vanjem rada  za  rječnik  —  dakle  i  s  napredovanjem  samoga 
pisanja  članaka  —  moči  imati  sigurnost  o  tome,  koji  li  sve  to 
članak  i  člančič  ima  doči  u  rječnik  i  kako.  Zato  držimo,  da  se 
pisanje  članaka  nema  odlagati  istom  poslije  onoga  vremena,  kad 
budu  svi  alfabetari  potpuno  gotovi ;  mnogi  se  članci  mogu  več 
sada  pisati,  samo  ako  pisci  imadu  jasne  upute  o  tome,  što  i  kako 
treba  pisati,  i  ako  poznaju  u  glavnim  črtama  organizam  rječnika 
i  svrhu  njegovu. 

24.  Organizacija  redakcije.  Sto  se  bude  u  području  slo- 
venačkom  radilo  u  Ljubljani  (u  znanstvenoj  sekciji  Matice  Slo- 
venske) i  u  Sofiji  (u  kolu  bugarskih  književnika)  za  enciklo- 
pedijski  rječnik,  radit  če  se  samo  po  delegaciji  zajednice  Jugo- 
slavenske  i  Srpske  kralj,  akademije.  I  Jugoslavenska  akademija 
i  Srpska  kralj,  akademija,  svaka  za  sebe,  postavlja  str  učne 
redaktore  za  pojedine  struke  ili  stručne  skupove.  I  pojedini 
stručni  redaktori  jedne  i  druge  akademije,  i  glavna  redakcija, 
stoje  medju  sobom  prema  potrebi  u  sveži  i  sporazumu  pismenom 
ili  usmenom. 

Pobliže  o  uredjenju  redakcije    javit   če  se  u  svoje  vrijeme. 

25.  Pisci  imadu  svoje  prinose  pisati  samo  u  formatu 
k  v  ar  t  a  pisarničke  artije,  ostavljajuči  uvijek  nekoliko  centimetara 
prostora    gore    i    dolje,    desno  i  lijevo.    Ako    članak   može  stati 


—     42     — 

samo  na  jednom  ovom  kvart-listu  na   obje  strane  (na  lice  I  na- 
ličje),  neka  ih  pisci  ispišu  obje;  inače  ima  naličje  biti  neispisano. 

Honorirat  če  se  svaki  članak,  i  to  po  štampanoj  vrsti  (liniji, 

retku). 

* 

*  * 

To  jesen  se  bo  približno  določil  obseg  člankov  (gl,  gori 
točko  4.  „Upute"),  določili  pisatelji,  kolikor  se  še  niso  prijavili, 
in  glavni  uredniki  za  poedine  stroke. 

S  početkom  1.  1913.  bo  vse  pripravljalno  delo  končano. 


Ob  petdesetletnici  »Matice 
Dalmatinske" 

(1862^1912). 


Misel  o  ustanovitvi  „Matice  Dalmatinske"  sega  nazaj  v 
1.  1848.  Pravoslavni  Božidar  Petranovič  je  tega  burnega  leta 
izdal  proglas,  naj  bi  slovanski  bratje  pomagali  ustanoviti  tako 
društvo,  ki  bi  proganjalo  „kletni  tudjinski  duh"  nekdaj  glasovite, 
po  junaštvu  in  pesništvu  slavne  Dalmacije. 

L.  1849.  je  bilo  nabranih  že  771  K  glavnice,  a  ustanovilo 
se  društvo  še  ni,  ker  je  zavela  absultistična  sapa.  Denar  je  delj 
časa  hranila   „Matica  ilirska"   (sedaj  Hrvatska)  v  Zagrebu. 

Ob  zori  novega  ustanovnega  življenja  je  Petranovič  izpo- 
sloval  potrditev  pravil  in  27.  julija  1862  je  bila  „Matica  Dal- 
matinska" svečano  otvorjena;  predsednikom  je  bil  izvoljen  Božidar 
Petranovič  sam.    Strofimayer  je  novo  društvo  podprl  s  1000  fl. 

„Matica  Dalmatinska"  je  izdajala  izprva  le  „Koledar",  drugi 
načrti  se  niso  izvedli.  Vsled  tega  je  naraščalo  nezadovoljstvo 
proti  njej.  Končno  je  1.  1882.  danes  prosluli  učenjak  in  rodoljub 
Bulic  predlagal,  naj  bi  se  „Matica  Dalmatinska"  spojila  z  »Ma- 
tico Hrvatsko".  Predlog  pa  je  bil  po  burnih  debatah  odklonjen. 

„Matica  Dalmatinska"  se  tudi  pozneje  ni  mogla  prav  raz- 
viti. V  zadnjih  letih  smo  pač  čitali  poročila  o  njenih  glavnih 
skupščinah,  a  rezultati  so  bili  stalno  nepovoljni. 

Ne  vem,  s  katere  strani  je  izšla  iniciativa;  a  to  vem,  da 
je  —  menda  1.  1910.  —  sedanji  tajnik  »Matice  Hrvatske",  prof. 
dr.  Albert  Bazala  bival  delj  časa  v  Zadru  in  da  so  se  tam  vršili 
razgovori  o  spoju  obeh  hrvatskih  „Matic".  Istega  leta  smo  videli 
na  skupščini  „Matice  Hrvatske"  v  Zagrebu  tudi  odposlanika 
„Matice  Dalmatinske",  prof.  dr.  Karliča. 

Končno  je  stvar  dozorela  tudi  v  podrobnostih  in  je  bila 
za  dne  22.  jan.  1911  oklicana  izvanredna  glavna  skupščina  »Ma- 
tice Hrvatske",   da  bi  sklepala  o  tozadevnih  predlogih. 


—     44     - 

Skupščini  je  bila  predložena  sledeča  pogodba  „Matice 
Hrvatske"   in   „Matice  Dalmatinske": 

1.  „Matica  Dalmatinska"  ostane,  kakor  je  bila,  pod  svojo 
upravo,  se  drži  svojih  pravil  in  upravlja  samostalno  svoj  imetek; 
povsem  samostalno  odločuje  tudi  o  književnih  izdanjih. 

2.  „Matica  Hrvatska"  prevzema  izdajanje  del,  sprejetih  od 
uprave  „Matice  Dalmatinske"  v  obsegu  in  v  obliki  rednih  izdanj 
„Matice  Hrvatske",  a  dogovorno  z  odborom  „Matice  Dalma- 
tinske". 

3.  „Matica  Dalmatinska"  se  obvezuje,  v  to  svrho  dajati 
letni  prispevek  1500  K,  plativih  v  dveh  enakih  obrokih,  in  sicer 
prvega  tekom  meseca  januarja,  drugega  pa  tekom  meseca  julija 
vsakega  leta.  Ako  število  utemeljiteljev-članov  „Matice  Dal- 
matinske" naraste  preko  200,  bo  „Matica  Dalmatinska"  razmerno 
povišala  svoj  letni  prispevek. 

4.  „Matica  Dalmatinska"  pošlje  „Matici  Hrvatski"  najkasneje 
do  31.  decembra  vsakega    leta  za  sledeče  leto  sprejeti   rokopis. 

Ako  katerega  leta  uprava  „Matice  Dalmatinske"  do  konca 
decembra  ne  bi  „Matici  Hrvatski"  predložila  nobenega  dela  v 
izdanje,  ima  odbor  „Matice  Hrvatske"  pravico,  da  v  sledečem 
letu  odredi,  katero  delo  se  bo  izdalo  pod  imenom  „Matice 
Dalmatinske." 

5.  I  „Matica  Hrvatska"  i  „Matica  Dalmatinska"  si  pridr- 
žujejo pravico,  izdajati  izvanredna  izdanja. 

6.  „Matica  Hrvatska"  bo  dosedanjim  ustanovnim  članom 
„Matice  Dalmatinske",  kakor  svojim  utemeljiteljem,  dajala  brez- 
plačno vse  knjige,  ki  jih  izda  ob  svojem  strošku. 

One  osebe,  ki  bi  se  po  tem  ugovoru  hotele  začlaniti  kot 
utemeljitelji  v  „Matico  Dalmatinsko",  se  bodo  obvezali,  vplačati 
v  blagajno  „lV[atice  Hrvatske"  tudi  svoto  40  K  ter  bodo  tedaj 
postali  utemeljitelji   „Matice  Hrvatske". 

Ako  bi  se  pa  ta  pogodba  razrešila,  bodo  utemeljitelji 
„lVIatice  Dalmatinske",  ki  bodo  do  časa  razrešitve  te  pogodbe 
uživali  pravice  utemeljiteljev  „Matice  Hrvatske",  morali  izravnati 
svoj  utemeljiteljni  del  za  „Matico  Hrvatsko"  do  popolne  svote 
100  K,  ako  bodo  želeli,  tudi  nadalje  ostati  utemeljitelji  »Matice 
Hrvatske". 

7.  „Matica  Hrvatska"  bo  dala  „Matici  Dalmatinski"  na 
razpolago  toliko  odtiskov  samega  dela,  izdanega  na  ime  „Matice 
Dalmatinske",  kolikor  jih  bo  treba  porazdeliti  med  letne  člane 
»Matice  Dalmatinske". 

V  to  svrho  bo  „Matica  Dalmatinska"  do  31.  dec.  vsakega 
leta  „Matici  Hrvatski"  priobčila  število  članov. 


—     45     - 

Za  vsako  delo,  ki  g-a  bo  v  smislu  te  določbe  razdeliti  med 
letne  člane,  bo  „Matica  Dalmatinska"  plačala  „Matici  Hrvatski" 
po  2  K." 

To  pog^odbo  je  skupščina  „Matice  Hrvatske"  na  izvan- 
redni  glavni  skupščini  dne  22.  jan.  1911  enoglasno  sprejela. 
»Vsekakor  je  ta  čin  v  ujedinjenju  hrvatskega  naroda  korak  naprej," 
je  dejal  tajnik  „Matice  Hrvatske",  prof.  dr.  A.  Bazala  v  svojem 
letnem  poročilu  dne  25.  marca  1911. 

Ob  50  letnici  obstanka  „Matice  Dalmatinske"  t.  j.,  za  1.  1912. 
izide  prvič  knjiga  pod  njenim  naslovom  v  izdanju  „Matice 
Hrvatske". 


Jugoslovanska  Antologija 
v  angleškem  jeziku. 


Pred  osemdesetimi  leti  je  angleški  državnik  Sir  John  Bow- 
ring  (1792 — 1872),  ki  je  bil  tudi  pesnik  (njegove  himne  so  mu 
očuvale  častno  mesto  v  angleški  poeziji),  prevajal  slovanske 
pesmi  (ruske,  poljske,  češke,  srbske)  v  angleški  jezik  ter  izdal 
I.  1832.  v  Londonu  Cheskian  Anthology. 

Po  dolgi  dobi  imamo  sedaj  na  Angleškem  zopet  prijatelja, 
ki  uvaja  v  svoj  veliki  svetovni  jezik  tudi  poezijo  malih  slovanskih 
narodov.  To  je  mladi  pesnik  P.  Selver,  učitelj  nemškega 
jezika  v  Redhillu.  Letos  (1912)  je  izdal  v  Londonu  (Henry  J.  Drane) 
antologijo  moderne  poezije  češke  (An  Anthology  of  Modern 
Bohemian  Poetry). 

Med  Slovani,  ki  mu  pri  tem  delu  pomagajo,  je  imenovati 
zlasti  dr.  J  os.  Karaš  k  a,  znanega  slovanskega  literarnega  zgodo- 
vinarja. Karasek  je  tudi  mene  opozoril  na  namene  in  želje  Sel- 
verjeve,  zlasti  na  „  Jugoslovansko  A  n  t  olo  gij  o",  ki  jo  misli 
izdati  v  angleškem  jeziku.  Izmed  slovenskih  pesnikov  je  imel 
P.  Selver  le  Prešerna.  „Matica"  mu  je  nato  kupila  in  poslala 
še  Jenkove  „Pesmi"  L,  Aškerčeve  „Balade  in  romance" 
(2.  izdanje)    in    Zupančičevo   „Cez  plan". 

Nato  sem  prejel  sledeči  odgovor : 

St.  Anne's,  Redhill  Surrey  (England). 
16.  X.  12. 

Fiir  die  schonen  Biicher,  die  Sie  mir  in  so  liebens- 
vviirdiger  Weise  zugeschickt  haben,  bin  ich  Ihnen  sehr  zu 
Danke  verpflichtet.  Diese,  schon  in  der  ausseren  Ausstat- 
tung  ansprechenden  Lyrikbande  haben  mir  eine  grosse 
Freude  bereitet. 

Was  meine  Anthologie  betrifft,  so  kann  ich  vorlaufig 
nichts  bestimmtes  mitteilen.  Momentan  bin  ich  mit  einer 
eingehenden    Arbeit    iiber   Jar.  Vrchlicky    beschaftigt.    Ich 


-     47     - 

gedenke  namlich,  eine  ziemlich  umfang^reiche  Sanimluii^; 
seiner  Gedichte,  von  denen  ich  eine  grossere  Anzahl 
bereits  ubersetzt  und  teilvveise  veroffentlicht  liabe,  nebst 
kritischer  Studie  herauszugeben.  Sie  konnen  sich  denken, 
dass  diese  Aufg-abe  meine  ganze  freie  Zeit  in  Anspruch 
nimmt;  somit  werde  ich  zu  meinen  schon  begonnenen 
sudslavischen  Studien  erst  spater  zuriickkehren  konnen.  Auf 
eine  nabere  Bekanntschaft  mit  Ihren  grossen  Dichtern 
Aškerc,  Jenko,  Zupančič  und,  naturlich,  Prešeren  freue  ich 
mich  sehr. 

Meine  sudslavischen  Studien  sind,  bis  jetzt,  nicht 
sehr  vveit  fortgeschritten.  Aus  der  serbo-kroatischen  Lite- 
ratur iibertrugf  ich  verschiedenes  von  Senoa,  Vraz,  Haram- 
bašič,  Badahč,  Stefanovič  u.  a.,*)  aus  der  slovenischen 
Poesie  nur  zwei  StiJcke  von  Prešeren.  Ihr  Schrifttum  ist 
leider  im  Britischen  Museum  nicht  sehr  stark  vertreten, 
und  Bestellungen  durch  einen  Buchhandler  haben  oft  kein 
Resultat.  Aber  Ihre  hiibsche  Gabe  bietet  mir  eine  Fulle 
dankbaren  Materials. 

Dass  Herr  Dr,  Josef  Karasek  Sie  auf  meine  Tatig- 
keit  aufmerksam  gemacht  hat,  freut  mich  sehr.  Dr.  Karasek, 
mit  dem  ich  seit  mehr  als  zwei  Jahren  im  Briefvvechsel 
stehe,  schatze  ich  als  Freund  und  Schriftsteller  sehr  hoch, 
ihm  habe  ich  meine  vor  sechs  Monaten  (in  engl.  Sprache) 
erschienene  „Bohmische  Anthologie"   gevvidmet. 

Ich  werde  nicht  verfehlen,  Sie  vom  Gedeihen  meiner 
slovenischen  Studien  eventuell  in  Kenntnis  zu  setzen. 

Entschuldigen  Sie,  bitte,  wenn  dieser  Brief  allzu  lang 
geraten  ist. 

In  Hochschatzung  Ihr  sehr  ergebener 

P.  Selver. 

Za  njegov  slovanski  trud    moramo  profesorju  Selverju  biti 
le  hvaležni.  Poslati  mu  bo  še  Gregorčiča,  morda  Ketteja  itd. 


*)  Naravno,  da  se  ta  vrsta  izpopolni  z  modernimi  pesniki. 


Poverjeništva  „Matice  Hrvatske" 

na  Slovenskem  1911. 


Bovec  na  Goriškem  :  poverjenik  g-.  Pretnar  Rud.,  davčni  upravitelj. 

Brežice:  g.  učitelj  Ign.  Supan. 

Celje:  g.  dr.  Hrašovec  Juri,  odvetnik. 

Črnomelj :  član  g.  Schweiger  Janko,  c.  kr.  sodni  oficijal. 

Gorica  :  g.  c.  kr.  učitelj  Jurdana  Srečko. 

Gornji  Grad :  g.  nadučitelj  Fr.  Kocbek. 

Idrija :  g.  učitelj  Rud.  Pleskovič. 

Kamnik :  g-.  Fr.  Štele. 

Kanal:  g.  nadučitelj  Al.  Verč. 

Kranj;  g.  hranilniški  tajnik  Ivan  Valenčič. 

Krško:   g.  učitelj  Sterk  Davorin. 

Ljubljana:  g.  Dragotin  Hribar,  tvorničar. 

Maribor:  g.  prof.  dr.  Arnejc  Ivan. 

Metlika:   g.  c.  kr.  poštar  Guštin  Fr. 

Prvačina :  član  g.  nadučitelj  Jos.  Orel. 

Ptuj :  g.  prof.  dr.  Jos.  Komljanec. 

Radovljica :  g.  trgovec  Leo  Fursager. 

Rogatec:  člana  g.  sodnik  v  p.  Senčar  Jos.  in  g.  Alb.  pl.  Klemen. 

Sežana:  g.  voditelj  c.  kr.  pripravnice  Al.  Bajec. 

Sv.  Lenart  v  Slov.  Goricah:  g.  odv.  dr.  Milan  Gorišek. 

Skedenj  pri  Trstu:  gdčna.  učiteljica  Marica  Gregorič. 

Skocijan  pri  Mokronogu :  član  g.  nadučitelj  Ivan  Benedičič. 

Šmarje  pri  Jelšah :  g.  dr.  med.  Josip  Rakež. 

Trst:   odv.  konc.  dr.  Ivan   Antončič  in  g.  odv.  konc.  dr.  Jos.  Jed- 

lovski ;  knjigarna  Jos.  Gorenjec. 
Vipava:   g.  učitelj  Anton  Skala. 
Žužemberk:   član  g.  asistent  Stanislav  Ribnikar. 


-     49     - 

Statistika  članov  „Matice  Hrvatske" 
v  Ljubljani  ža  1.  1911. 

Uradnikov:  26  Obrtniki:   3 

Profesorjev  23  Tvorničarja  :  2 

Odvetnikov   10  Notar:   1 

Zavodov,   knjižnic  itd.:  8  Inženir:   1 

Trgovcev:  6  Učitelj:   1 

Zdravnikov:  5  Ženski:  2 
Duhovniki :   3 

Ustanovnikov,  v  Ljubljani  stanujočih,    je   pet,    razen  enega 
vsi.  iz  prejšnjih  časov. 


Izgovor 
slovenskega  knjižnega  jezika. 


Zadnja  leta  so  me  znanci  večkrat  opozarjali,  češ,  naj  „Matica" 
ali  »Društvo  slov.  profesorjev"  sproži  končno  ureditev  slovenskega 
pravopisa. 

Na  to  sem  odgovarjal,  da  se  stvar  razvija  sama  od  sebe,  da 
smo  si  v  glavnem  in  teoretično  glede  pisave  edini  ter  da  se  bodo 
„pišoče  mase"  polagoma  in  le  polagoma  navadile  običajnega  pravopisa. 

Letos  me  je  predsednik  „ Zaveze  jugoslovanskih  učiteljskih  dru- 
štev", g.  Luka  Jelene,  ki  je  o  tej  stvari  prejel  poseben  predlog  za 
glavno  skupščino,  pismeno  povprašal,  kako  je  prav  za  prav  z  ofici- 
jelno  ureditvijo  slovenskega  pravopisa.  Po  zanesljivih  poročilih  sem 
odgovoril,  da  se  tega  ni  nadejati  tako  kmalu,  da  pa  bo  bodoči 
„Pravopis"    po  vsej  priliki  imel  „bra/ca",   a  o  izgovoru  ,r-a    bo  molčal. 

Ne  bi  sedaj  v  Matičinem  „Letopisu"  pisal  o  tej  stvari  —  razvoj 
naj  stori  svoje  —  ako  bi  se  letošnjo  jesen  to  vprašanje  ne  bilo  po- 
javilo  zopet  v  širši  javnosti. 

Ne  gre  sedaj  za  pisavo,  ampak  za  izgovor;  ne  za  ortografijo, 
ampak  za  ortoepijo. 

V  gledališču,  kjer  se  je  dosle  razen  v  narodnih  igrah  govoril 
na  koncu  glagolov  ,1',  je  nova  intendanca  uvedla  nov  izgovor,  a 
s  tem  izzvala  v  gledališki  publiki  odpor,  ki  jo  je  prisilil,  se  umakniti 
in   ostati   pri   dosedanjem   izgovarjanju   ,/'-a.*) 

S  tem  je  ,1'  postal  res  puhlica  in  izzval  dvoje  predavanj. 
Oktobra  meseca  je  svojo  stvar,  ki  v  gledališču  ni  uspela,  javno 
zagovarjal  g.  dramaturg  Oton  Zupančič,  a  koncem  novembra  je  o 
izgovoru  slovenskega  knjižnega  jezika  v  »Leonovi  družbi"  govoril 
g.  Anton   Breznik,    Strekljev  učenec,   lingvist  po  stroki. 

Zupančič  je  stvar  motril  bistveno  z  estetsko  -  umetniškega  in 
narodno  -  moralnega    stališča,    Breznik  pa  z  lingvistično -znanstvenega. 

Poslušal  sem  oboje  predavanje.  Breznikovo  je  imelo  strogo 
znanstven  značaj   in   znanstveni   mir. 


*)  „Intendanca,  ki  ni  prevzela  naloge,  da  bi  po  sili  praznila  hišo,  se  je 
morala  odločiti,  da  uvede  vsled  pritiska  ljubljanskega  občinstva  na  našem  odru 
zopet  izgovarjavo  na  1  .  .  ."   („Zarja",  št.  420). 


—     51 


Hočem  si  stvar  ogledati  z  vseh  strani  in  se  pri  tem  seveda 
ozirati   tudi   na  izvajanja  obeh  gg.  predavateljev. 

Kar  naprej  pa  lahko  iz  svoje  razprave  izključim  „blagoglasje", 
ki  ga  publika  sicer  rada  navaja.  Popolno  subjektivnost  blagoglasja 
priznavamo  vsi,  predavatelji  in  kritiki.  Izključeno  je  tudi  sklicevanje 
na   te  ali  one   poedine   osebe,   ki  govore   ,1'    ali    ,v'. 

Zelo  daleč  je  raztegnil  problem  Oton  Zupančič,  ko  je  trdil 
(„Zarja",  št.  422),  da  to  vprašanje  „ni  samo  estetsko  vprašanje,  nego 
je  socialno,  moralno  vprašanje,  vprašanje  naše  samozavesti  in  samo- 
stojnosti, našega  značaja  in  naše  odkritosti",  Breznik  pa  ga  je  \Dmejil 
na  filološko  znanost. 

To  drugo  stališče  je  pretesno,  prvo  pa  preširoko  in  zlasti  — 
previsoko. 


Znanstveni  rezultati. 

Zupančičevo  predavanje  mnogokoga  ni  zadovoljilo ,  ker  niti 
najmanj  ni  prineslo  „onega  dokaza,  ki  so  ga  pričakovali",  ker  ni 
prineslo  dokazov  jezikoslovcev  za  izgovarjavo  ,r-a  kot  ,v',  „kar  bi 
moglo  edino  razpršiti  naše  pomisleke  v  tem  oziru"  (Slov.  Narod", 
št.  240).  Filologom  je  vprašanje  odkazal  tudi  listkar  v  „Zarji"  (št.  408); 
navaja  razne  filološke  avtoritete,  ki  so  za  ,u',  in  očita  nekaterim 
pristašem   ,r-a,   da  nimajo   niti   visokošolske  jezikovne  naobrazbe. 

Tistim,  ki  iščejo  rešitev  vprašanja  v  filologiji,  je  ustregel  gosp. 
dr.  Breznik.  In  ni  dvomno,  da  se  da  naše  vprašanje  s  čisto  filološko- 
teoretičnega  precej   lahko   rešiti. 

Gre  nam  za  izgovor  knjižnega  jezika,  je  izvajal  dr.  Breznik. 
Bistvo  našega  knjižnega  jezika  je  zapadna  slovenščina,  ki  se  je  čistila 
pod  vplivi  iztočno-slovenskimi,  staroslovenskimi  in  srbohrvatskimi.  Naš 
knjižni  jezik  ne  odgovarja  torej  povsem  nobenemu  dialektu.  V  tem 
smislu  občeslovenski  in  torej  tudi  knjižni  so  sledeči  glasovi :  1.  polu- 
glasnik  in  njega  refleks  ,a'  v  dolgih  zlogih ;  —  2.  ozki  in  široki  ,e' 
in  ,o'  (trojen  ,e'  in  trojen  ,o' :  moka,  otroka,  dobrota  —  teče,  pet, 
hlebec);  —  3.  ,1'  kot  ,u',  (seveda  tudi:  voii'k),  a  z  mnogimi  izjemami, 
ki  bi  bile  :  vse  izposojenke  iz  slovanskih  jezikov  in  vse  novejše  tvorbe 
—  zakaj  novejše  tvorbe  se  tudi  v  drugih  stvareh  ne  drže  starega 
glasoslovja,  kakor  kažeta  n.  pr.:  kru/?ek,  Ijuc/ski,  luCca  (ne  po  staro: 
luyca) ;   zato   torej :  gosti/nica,   presto/,   vr/,   načelnik  i.  t.  d. 

Kar  je  pa  specifično  n.  pr.  „kranjsko",  kakor:  krej,  zdej,  mrež, 
krh,   net,   to   naj   se  v  knjižnem  jeziku   ne  govori. 

Vsaj  v  principu  bi  si  morali  biti  edini ;  edinost  v  praksi  je  v 
takih  stvareh  (že  iz  fizioloških  vzrokov)  nemogoča.  „Zedinili  se  ne 
bomo  v  tem  vprašanju  nikoli",  je  dejal  dr.  Breznik  in  naglašal,  kako 
modro  je  Luka  Svetec  pred  50  leti  rekel:  „Kdor  pa  govori  že  od 
matere   ,1',   naj   ga  govori". 

4* 


52 


Na  konkretno  vprašanje,  ali  naj  se  „še\"  izgovarja  „šu"  ali 
„šeu" ;  „molu"  ali  „mo\'\U"  ;  ..imel"  :  „'\mu"  ali  „imet/",  ni  znal 
dr.  Breznik  čisto  jasno  odgovoriti,  a  je  modro-znanstveno  pristavil: 
»Izgovor    „ime/"    (z   ,1')  je  po   mojem   principu   kriv". 

Isto,  kar  je  tu  zastopal  dr.  Breznik,  da  je  namreč  izgovor  .T-a 
kot  ,u'  občeslovenski  —  in  zato  knjižni,  ne  dialekten,  je  trdil  (le 
brez  obširnejšega  dokazovanja)  tudi  Zupančič,  češ :  „  „  V"  ne  spada  v 
dialekt,  nego  v  bistvo  in  v  duh  našega  jezika"  („Zarja",  št.  421). 
Govorica  množice  našega  naroda  nam  mora  biti  edino  merodajna. 
Enako  so  potrebo  izgovora  z  ,u'  dokazovali  tudi  tisti  kritiki,  ki  so 
govorili   o   pretežni  večini   naroda,   govorečega   ,u'. 

Dr.  Breznik  je  teoretično  za  izgovor  ,u',  a  ne  ve  prav,  kako 
bi   se   to   v  vseh  slučajih   izvedlo,   ter  pripušča  izjeme. 

Kritik  ,,— n"  („  — an"),  ki  je  v  „Zarji"  (št.  408  in  410)  pri- 
pravljal pot  Zupančičevemu  predavanju,  natančneje  določuje  izgovor 
tega  takozvanega  ,u'-ja,  češ:  »Trdi  ,1'  se  govori  na  koncu  besed  in 
pred  soglasniki  kot  dvoustični  ,v'  (angleški:  w)".  In  zopet:  »Črko  / 
izgovarjaj  na  koncu  besed  in  pred  soglasniki  kot  dvoustični  v"  (To 
bodi  pravilo,  ki  naj  se  ga  uče  otroci),  a  pripušča  izjeme,  ki  jih 
navaja  Strekelj  na  str.  80  —  83.*)  Očividno  naj  bi  torej  ta  ,u'  ne  bil 
običajni  ,u\  ampak  nekaj,  kar  je  med  X  in  .^''  in  v  tem  smislu  bo 
umeti  istega  pisatelja  besede :  »Veliko  manjšo  napako  napravi  tisti, 
ki   (i)   izgovarjajo  kot  ,v',   kakor  pa  tisti,   ki  ga  izgovarja  kot  srednji  ,1'. 

Zupančič  ne  ve,  kaj  naj  bi  prav  za  prav  dal  namesto  ,r-a ; 
pravi:  ,,v  ali  u,  kakor  kdo  hoče",  toda  očividno  misli,  naj  bi  se 
izgovarjalo  nekaj,  kar  še  ni  popoln  ,u'.  Nekako  tako  naj  bi  se  izgo- 
varjalo, kakor  je  izgovarjal  Trubar,  ,,z  jezikom  zavaljenim"  (Vodnik); 
to   bi   utegnil  biti  po  priliki   poljski  glas   X- 

Kakor  vidimo,  se  »Bog  ve"  dosti  razmišlja,  kateri  izgovor  prav 
za  prav   naj  stopi   na   mesto   ,r-a.   Ali    ,u',   ali   ,v'   ali    ,V  ?  ' 

Ta  negotovost,  kaj  naj  se  prav  za  prav  postavi  na  mesto  .T-a, 
se  vidi  že  v  pisavi  tozadevnih  člankov;  eni  pišejo  o  izgovoru  na  ,u', 
drugi  o   izgovoru   na   ,v'. 

Vsled  iste  negotovosti  o  glasu  in  v  glasu  je  nastala  v  gledališču 
zmešnjava,   ki  je   potem   prišla  v  javnost  kot    »ose v",    »kozev"    i.  t.  d. 

Ze  to  je  torej  za  nasprotnike  .T-a  težava,  da  ne  morejo  za 
izgovor  predlagati  česa  jasnega,  nedvomnega.  A  če  predlagajo 
kratkomalo  izgovor  ,u',  pri  tem  čutijo  še  nadaljnje  težave  (n.  pr.: 
izginit/  ali  izginu?)  in  pa  potrebo  izjem.  Strekelj  navaja  kar  3  strani 
izjem,   a  dr.  Breznik  zavrača  te   izjeme   ter  statuira  druge.**) 

Z  znanstvenega  stališča  se  da  vprašanje  brezdvomno  rešiti. 
Konstatirati  je  treba,    kako  se   zlogozatvorni    ,1'   izgovarja  v   današnjih 


*)  »O  Levčevem  slovenskem  pravopisu  in  njega  prilikah"  (V  Ljubljani,  1911). 

**)  V  takih  razmerah  ni  čudno,  če  je  moral  kapitulirati  baje  tudi  inštruktor 
ljubljanske  igralke,  ki  jo  je  hotel  naučiti  vseh  podrobnosti  ,u'-jevskega  izgovora ;. 
igralka  je  baje  postala  vsa  konfuzna. 


—     53     — 

dialektih.  Zasledovati  se  da  precej  tudi  zgodovinski  razvoj  izgovora, 
zlasti  po  starih  slovnicah  in  slovniških  beležkah  pisateljev.  Navedejo 
se  vse  izjeme  za   vsak   dialekt. 

A  s  takim  odgovorom  ni  rešeno  vprašanje  praktičnega 
knjižnega   izgovora. 

B. 
Knjižni  jezik  v  praksi. 

Teoretično-znanstveno  se  da,  kakor  smo  videli,  konstatirati,  kako 
se  prav  za  prav  izgovarja  v  narodu  ,1'.  A  rezultat,  ki  ga  dobimo  iz  tega 
za  knjižni  jezik,  je  nejasnost  pravil  in   številnost  izjem. 

Kaj  je  filološki  prav  ali  ni  prav,  to  se  more  torej  dognati ; 
prav  tako  se  da  to  dognati,  kakor  se  dado  malone  vsi  pojavi  ostale 
prirode  spraviti   v  neka  splošna  pravila   ali   celo  zakone. 

Toda  vpraša  se,  je  li  smemo  tako  filološko  istino,  ki  konstatira 
kratkomalo  dejstva  ne  glede  na  njih  uporabnost  ali  neuporabnost, 
vzeti  kratkomalo  v  knjiž  ni  jezik,  ki  je  naše  najvažnejše  občilo  ali 
prometno  sredstvo.  Kakor  dialekti  sprejemajo  n.  pr.  tujke, 
namesto  domačih  izrazov,  ker  nanese  tako  praksa  govorjenja, 
tako  bo  smel  pač  tudi  knjižni  jezik  rabiti  sredstva,  ki  so  za  prakso 
potrebna  in  najprikladnejša,  pa  četudi  pri  tem  izgine  katero  dejstvo 
»opisujoče",   torej   čisto   teoretične  znanosti. 

„Kaj  je  prav  ali  ni  prav",  na  to  vprašanje  ne  bo  urejevatelj 
knjižnega  jezika  odgovarjal  enako  kakor  znanstvenik-filolog.  Filolog 
opisuje  in  klasificira  dejstva;  uredba  knjižnega  jezika  pa  mora 
gledati,  koliko  ta  dejstva  ustrezajo  praktičnim  potrebam.  V  okviru 
teh  potreb,   ciljev  in  svrh  pa  more  postati   čisto   kaj   drugega    „prav." 

Modri  ljudje,  kakor  je  bil  pokojni  Oblak,  so  dejali  o  pravopisu  : 
V  pravopisu  priznavam  vsako  neumnost,  če  obvelja.  S  tem  je  hotel 
reči,  da  v  praksi  pisave  ne  morejo  biti  merodajni  edini  teoretični 
razlogi.   Mi  trdimo   isto   o   knjižnem   izgovoru. 

Kakor  je  vsak  dialekt  sam  zase  le  praktično  občilo  in  se  zato 
nezavedno  sam  ureja  brez  sentimentalnih  pomislekov,  kakor  mu  pač 
najbolj  kaže  v  praksi,  tako  je  (a  v  širšem  obsegu  in  z  mnogo  važ- 
nejšim pomenom)  knjižni  jezik  socialno   občilo.*) 

Pri  vsakem  socialnem  občilu  ali  prometnem  sredstvu  je  glavna 
stvar  uporabnost,  splošna  uporabnost.  Vsaka  nejasnost,  negotovost 
zmanjšuje  uporabnost ;  zmanjšuje  jo  pa  tudi  množina  pravil,  ki  naj 
bi  se  jih  držal  tisti,   kateri  rabi  dotična  sredstva,   in  pa  množina  izjem. 


*)  Prim.  kar  piše  o  tem  (sicer  v  drugi  zvezi,  a  zaradi  tega  ne  manj 
resnično)  dr.  Bog.  Vošnjak  v  „Vedi"  II.,  360 :  „Jezik  nam  ni  nikaka  estetska 
sentimentalna  vrednota,  nego  socialno  občilo  .  .  .  Jezik  je  v  prvi  vrsti  praktično 
sredstvo  medsebojnega  občevanja  .  .  .  Do  jezika  nimajo  samo  pravice  jeziko- 
slovci in  pesniki,  ampak  vsi,  ki  pripadajo  isti  narodni  skupini.  To  je  interes 
pravnika,  tehnika  in  politika,  trgovca  in  industrijalca,  bankirja  in  znanstvenika . . ." 


—     54     — 

..Izvirni  greh"  ali  elementarna  zmota  je  misel,  da  so  vprašanja 
knjižnega  jezika  zgolj  znanstvena  vprašanja,  t.  j.  zgolj  teore- 
tično-filološka  vprašanja,  kjer  odločujejo  le  etimologija,  zgodovina 
jezika,   dialektovsko   pravo   i.  t.  d. 

Vprašanje  knjižnega  jezika  so  marveč  obenem  eminentno  prak- 
tična vprašanja,  t.  j.,  njih  rešitev  sega  globoko  v  prakso  življenja  in 
jih  je  zato  motriti  ne  le  s  stališča  filološke  istine,  ampak  tudi  s 
stališča  socialne  važnosti.  Da  povem  to  še  drugače !  Pri  reševanju 
problemov  knjižnega  jezika  ne  gre  le  za  vire  in  vzroke  pojavov, 
ampak  (in  to  v  obili  meri)  tudi  za  svrho  ali  namen.  Prvo  je 
teorija,   drugo  je   praksa. 

Ta  socialni  moment  veleva :  „Tisto  je  v  knjižnem  jeziku  naj- 
boljše, kar  najbolje  služi  čim  najširšemu  umevanju,"  kakor  je  vsako 
drugo  socialno  občilo  tem  boljše ,  čim  bolje  pospešuje  promet 
(najsi  je  potem  sestavljeno  po  tem   ali   drugem   principu). 

In  tega  socialnega  momenta  ne  uvažujejo  tisti,  ki  se  v  našem 
vprašanju  sklicujejo  le  na  število  dialektov,  govorečih  ,1'  kot  ,u',  ali 
na  filologe-znanstvenike. 

Filologa-znanstvenika  v  njegovih  študijah  prav  za  prav  nič  ne 
briga  uporabnost  ali   neuporabnost  jezika.   To  je  za  njega    „alienum". 

Tudi  cesto  ne  bi  mogel  o  tem  avtoritativno  nič  trdnega  reči ; 
znanost  mu  morda  ne  da  rezultata,  ki  bi  bil  praktično  uporabljiv,  ali 
pa  spričo  vsega  svojega  življenja  ne  more  prav  razsoditi ,  kaj  je 
praktično   ali   ni. 

Nekako  prva  filološka  avtoriteta,  ki  jo  navajajo  pristaši  ,u'-ja, 
je  o.  Stanislav  Skrabec.  Skrabec  je  samostanec  in  kot  tak  stoji  povsem 
izven  bujnega  socialnega  življenja ;  celo  slovenske  dialekte  pozna 
večinoma   le   iz  knjig. 

Kdor  je  sploh  prikovan  v  svojem  delu  na  svojo  sobo,  a  rešuje 
vprašanje  knjižnega  jezika,  tega  socialnega  občila,  in  to  samo  filološki, 
ne  more   biti   merodajen   (edino   merodajen)  za   take   probleme. 

Vsaka  primera  šepa ;  to  je  res  ;  a  vendar  radi  rabimo  primere, 
ker  včasih  bliskovito  razjasnijo  problem.  Navesti  hočem  torej  primero : 
Etnografi  (narodopisci)  opisujejo  narodno  nošo  ter  povedo,  kakšna  je 
ali  je  bila  narodna  noša  etc.  A  kadar  gre  za  to,  ali  naj  se  narodna 
noša  ohrani  ali  ne  in  kako  naj  se  ohrani,  bodo  narodopisci  kot 
strogi  znanstveniki  imeli  najmanj  besede ;  odločevali  bodo  tu  čisto 
drugi  momenti,  prav  praktični  razlogi  cene,  prikladnosti,  uporabnosti 
i.  t.  d.  Šele  če  je  kdo  iz  teh  ali  drugih  razlogov  začutil  potrebo,  si 
omisliti   narodno   nošo,   se  bo   lahko  šel   informirat  k  narodopiscem. 

Slična  avtoritativnost  oziroma  neavtoritativnost  obeležuje  v  vpra- 
šanju knjižnega  jezika  strogo  znanstveno  filologijo.*)  Filologi  kot  taki 
ne  morejo  biti   edino   kompetentni. 


*)  Pravim:    slična,    a  ne  povsem  enaka.    Zakaj  jezik  je  vendarle  bliže 
duhu,  mišljenju,   nego   oprava. 


-     55     — 

Ako  bi  bila  stvar  zgolj  filološki-znanstvena,  bi  se  pač  ob  njej 
ne  razvnemali  širši  krogi  —  saj  se  ne  razvnemajo  n.  pr.  ob  pisavi 
,vz*  ali  ,z',  na  polji,  na  polju  —  in  vendar  je  tudi  dr.  Breznik  priznal, 
da  se  ta  boj  ne  more  več  biti  čisto  znanstveno ,  ker  se  bije  že 
petdeset  let  in  so  se  duhovi  razburili  (pač  ne  samo  radi  dolgo- 
trajnosti  boja). 

C. 
Samo  ,r  bodi  ,u*,  a  ostalo  čisti  knjižni  jezik! 

Potrebo  enotnega  knjižnega  jezika  (enotnega  v  govoru  in  pisavi) 
priznavajo  seveda  tudi  tisti,  ki  zagovarjajo  izgovor  na  ,u';  samo  da 
mislijo:  1.  Družiti  v  enoto  nas  mora  baš  ta  izgovor;  2.  v  ostalih 
stvareh  pa  seve  tudi  ne  smemo  v  pestrobojne  dialekte :  Zupančič  je 
rekel  („Zarja",  št.  422):  „Ni  smešen  tisti,  ki  govori  na  V,  pa  izgo- 
varja vse  druge  vokale  in  konzonante  natančno  kakor  jih  zahteva 
pismo   in  slovnica". 

Torej  vse  ostalo  po  „pismu  in  slovnici",  le  ,/'-a  ne!  To  je: 
samo   pri   .T-u   nam  je  drugače  citati   ali  govoriti,   nego  se  piše. 

Sedaj  pa  poglejmo,  kako  bi  se  to  izvrševalo  (ne  glede  na  to, 
da  bi  se  vendarle  zopet  moralo  citati  „po  pismu":  presto/,  nače/nik 
i.  t.  d.). 

Naš  izgovor  (čitanje,  ortoepija)  se  krije  z  našo  ortografijo ;  seveda, 
kolikor  je  to  sploh  mogoče  in  kolikor  se  organi  kratkomalo  fizio- 
loško ne  ustavljajo  (n.  pr.  „ozko"  se  brez  sile  ne  more  drugače 
reči,  kakor:  osko ;  „včeraj"  je  ali:  učeraj,  ali:  fčeraj ;  drugače  ne 
gre,  fiziološki  ne).  Zupančič  tudi  za  vse  ostale  slučaje  pritrjuje  pravilu  : 
govori,   kakor  se  piše;   le  pri   /-u   ne. 

In  res  je  v  99'Vn  vseh  slučajev,  kjer  bi  vobče  mogel  (a  ne : 
moral)  govor  zastraniti  od  pisave,  potreba  ujemanja  govora  s  pisavo 
brezdvomno  in  povsod  priznana.  Vsakdo  priznava,  da  je  vse  samo- 
stalniške,  pridevniške,  zaimenske  in  glagolske  oblike  govoriti,  kakor 
so  pisane;  n.  pr.:  z  bratom,  z  brat/,  pri  nje/77,  z  n]irn ;  delati  — 
delat  je  razlikovati.  Slično  je  pri  glasoslovju ;  vsi  smo  za  to,  da  se 
govori  ,o',  ne  ,u'  ali  ,oa'  v  besedah,  kakor:  Bog,  voda;  dalje:  ena 
(ne:  ana),  /ep  (ne:  lejp,  lajp,  ali  liep),  dasi  se  ta  ,e'  sliši  le  v 
veliki  minoriteti  slovenskih  dialektov*)  in  torej  po  gori  na- 
vedenih principih  ni  knjižen  (a  sprejet  je,  ker  je  neutralen) ;  „nit" 
ne:  net ;  „sir",  ne:sr;  „kruh",  ne:krh;  „iščem",  ne:  "išem",dasi 
je  ta  ,š'  v  prav  mnogih  dialektih;  „polje",  ne:  pole.  „Konji" 
je  prav  za  prav  ..koi^i",  a  diskrepanca  je  neznatna,  če  kdo  čita  ,nj' 
kot  dva  glasova.  Poluglasnik  v  „rekel",  „osel"  i.  t.  d.  se  istotako  ne 
razločuje  od  ,e'  tako  znatno,  da  bi  radi  tega  nastale  javne  burje, 
kakor  so   nastale  radi   ,1'. 


*)  In  sicer  baš  v  iztočni  Štajerski,  kjer  ima  tudi  ,1'  zaslombo. 


-     56     - 

Velevažna  činjenica  je,  da  smo  si  vsi,  ki  se  brigamo  za  pravo- 
pisne stvari,  edini  v  tem :  V  99"/(,  odgovarja  brezdvomno  izgovor 
knjižnega  jezika  pisani,  oziroma  tiskani  besedi.  Za  teh  99''/o  se  da 
reči :   Govori,   kakor  pišeš  (in   seveda  tudi :   Piši,   kakor  govoriš !) 

Le  pri  l°/o  se  ne  ujemamo;  oziroma  v  l°/o  se  razločuje  pisava 
od  zahtevanega  knjižnega  izgovora ;  in  sem  spada  baš  zlogozatvorni 
,r,  ki  ga  narečja  dajajo  z  ,u'  aH  ,a'  ali  ,o'  (zlasti  v  glagolskih  par- 
ticipih). 

Sedaj  si  pa  predstavljajmo  človeka,  ki  začenja  citati  (oziroma 
eventuelno  knjižno  govoriti) ;  zavest  ima,  da  se  čita,  kakor  je  tiskano ; 
za  99%  slučajev  ima  to  zavest,  in  po  pravici  jo  ima.  Kdor  pa  v 
99%  čita  oziroma  govori  tako,  kakor  je  pisano,  se  bo  v  stotem 
slučaju  težko  odtrgal  od  črke  in  govoril  drugače,  nego  je  pisano. 
To  je  moč  analogije  99%  proti  1%.  O  tej  moči  „molče  tro- 
bentajo",  t.  j.  nehote  pričajo  prostaki,  ki  radi  izgovarjajo  ,1',  kadar 
čitajo  iz  knjig,  pa  tudi  izobraženci  v  sličnih  slučajih*).  To  je  naravno. 
Primerjal  bi  ves  položaj  s  slučajem  vlaka,  ki  je  zavozil  po  enem  tiru, 
pa  naj  bi  potem  brž  in  nenadno  skočil  na  drugi  tir ;  to  se  ne  zgodi 
brez  škode,   brez  katastrofe. 

Izgovor  1  :=  u  (recimo)  res  ni  dialekten,  kolikor  je  dialektno 
le  vse,  kar  ni  v  večini  dialektov  običajno.  Ali  samo  objektivno 
znanstveno  ni  dialekten;  subjektivno  ali  psihološki  pa  nam  je 
izgovor  na  ,u'  znak  ali  signal  dialekta.  To  prihaja  zlasti  od  tod,  ker 
se  pisava  edino  v  tem  slučaju  razločuje  od  zahtevanega  govora  in 
je  ta  razlika  prav  močna  in  fiziološki  ne  nujno  potrebna. 
Kaj  je  to,  če  se  reče,  „oSko"  mesto  ozko !  To  je  majhna  razlika, 
a  vrhu  tega  fiziološki  nujna!  „Imw"  je  od  »imel"  mnogo  znatneje 
različen  in  izgovarjava  končnice  z  ,u'  ni  nujno  potrebna ;  zakaj  torej 
prav  za  prav  tako  močno  zastranjevati  ?  se  vpraša  —  takorekoč  — 
nezavedno  duh. 

To  je  psihološki  tolmač,  zakaj  deluje  izgovor  ,r-a  kot  ,u' 
subjektivno  dialektno  za  pubHko,  najsi  je  sam  na  sebi  (objektivno) 
dialekten  ali   ni. 

Trditev,  da  izgovor  ,1'=  u  ni  dialekten,  je  filološka,  a  ni  psiho- 
loška. Naš  svet  čuti  ob  tem  izgovoru  dialekt ;  to  je  pokazalo  tudi 
gledališče**). 

Sedaj  pa  lahko  ponovim  gornjo  primero  z  vlakom :  Z  izgovorom 
na  ,u'  zavozim  v  svojem  jezikovnem  čutu  v  tir  dialekta  in  se  ločim 
od  tira  knjižnega  jezika.  Posledice  se  prikažejo  brž:  kdor  je 
tako  „zavozW"  v  tir  dialekta,  bo  vozil  po  njem  dalje.  Kako  bo  torej 
dalje  govoril?  Ne  bo  lahko  govoril:  „UdarW  te  bom  iu6.i  JBZ" , 
ampak  bo  rekel:     „Udard/  te  bom  tud  jeS^",    t.  j.,   ljudje,    ki  govore 


*)  Opetovano  sem  slišal  ljudi  raznih  stanov,  ki  govore  v  navadnem 
življenju  ,u',  da  čitajo  ,!'. 

**)  Seveda  je  tu  delovala  poleg  tega  še  posebe  gori  označena  nego- 
tovost izgovarjanja;   bilo  je  čuti  vse,  le  ,1'  ne. 


-     57     — 

„udaru"  (mesto:  udaril),  govore  tudi  vse  ostalo  v  dialektu  in  ne 
uresniči  se  to,  kar  pričakuje  Zupančič,  češ:  1  =  u,  ostalo  pa  čisto 
„po   pismu   in   po  slovnici". 

Poslušal  sem  pred  2  letoma  pri  maturi  neko  kandidatinjo,  ki 
je  —  v  razliko  od  vseh  svojih  tovariic  —  govorila  ,u'  mesto  ,1';  in 
kaj  je  bilo  še  opaziti?  Govorila  je  tako-le :  „K'  se  je  to  zgodilo"; 
„nouga"  ~—  novega;  „tretga  so  izvolil",  „odstopt",  „po  smrt".  Tak 
sad  je  rodil  oni  ,1'  =^  u.  Nekaj  sličnega  sem  opazoval  letos  pri  nekem 
osmošolcu.  „Das  ist  der  Fluch  dcr  bosen  Tat,  dass  sie  fortzeugend 
Boses  muss  gebaren". 

Ne  dvomim,  da  je  sploh  pod  vplivom  „udart/-jevskega"  gibanja 
v  novejši  dobi  na  vseh  koncih  pri  nas  zopet  zavladala  jezikovna 
anarhija  in  iz  komaj  dosežene  edinosti  prihajajo  narečja  na  površje. 
V  časopisih  je  citati  tožbe,  da  n.  pr.  mariborski  dijaki  govore  le  svoj 
dialekt ;  da  je  ljubljansko  mladino  komaj  odvaditi  največjih  dialektnih 
posebnosti,  to  čutim  najbolje  kot  ljubljanski  učitelj.  Zal,  da  tudi  mnogi 
profesorji  z  U-jem  vred  govore  vse  ostalo  povsem  dialektno.  V  takih 
razmerah  se  ni  čuditi,  če  so  mi  —  jaz  sem  sedaj  3.  leto  na  gimnaziji 
—  pred  2  letoma  sedmošolci  pisali :  r&kil,  neS//,  \\dil,  a  letos  osmo- 
šolci :  „stri"  (=  stori)  „smotr".  Kakšno  slovenščino  pa  govore  cesto 
zastopniki   najbolj  izobraženih  stanov,   to  je   treba  le  poslušati. 

Priznavam,  da  nekateri  kljubu  .T-u  govore  ostale  stvari  precej 
pravilno  (malokateri  čisto  pravilno) ;  a  to  so  izjeme,  in  sicer  jih  je 
najti  le  v  jezikovno  posebe  naobraženih  krogih ;  taki  poedinci  so  s 
posebno  silo  zatrli  moč  gornje  analogije,   a  taka  sila  ni  vsakomur  dana. 

,r=uje  torej  signal  dialekt  nega  izgovarjanja  sploh; 
in  ker  je  to,  ga  odklanjamo.  Odklanjamo  ga  torej  radi  posledic,  radi 
njegovih  škodljivih   učinkov. 

Cisti  izgovor  ,r-a  nas  bo  obratno  držal  v  tiru  knjižnega  izgo- 
varjanja tudi  vseh  ostalih  glasov  in  oblik  ter  nas  tako  discipliniral 
v  knjižnem  jeziku. 

Mogoče  bo  kdaj  ta  disciplina  dovršila  svojo  nalogo  in  bodo 
izobraženi  krogi  bolj  trdni  v  knjižnem  jeziku,  nego  so  sedaj.  Takrat 
bi  mogel  ,1'  postati  ,u',  a  takrat  bi  bil  po  vsej  priliki  ,1'  že  tako 
lastnost  knjižnega  izgovora,  da  bi  imel  brezdvomno  svoje  posestno 
stanje.   (Prim.  „Slov.  Narod",  št.  240).   — 

Gori  poudarjana  analogija  mora  delovati  tem  bolj,  ker  je  mD- 
derna  kultura  vsa  silno  tesno  zvezana  s  papirjem  in  je  v  jeziku  poleg 
prvotnega  sluha  dobil  silno  veljavo  vid,  t.  j.,  besede  se  ne  slišijo  samo, 
ampak  se  tudi^  vidijo  (pisane  in  tiskane).  Z  močjo  tiska  je  omočnel 
v  jeziku   vid.   Črka  je  dobila  moč   na  glas. 

Nasprotniki  ,r-a  čutijo  to  moč  tiska  (črke).  Zato  uvažujejo 
mestoma  celo  misel,  naj  bi  se  izpremenila  naša  ortografija,  t.  j.,  naj 
bi   se  ne  pisal  več   ,1',   ampak   (recimo)    ,u'. 

Ni  dvomno,  da  bi  se  s  tem  zmanjšala  nevarnost  dialektiziranja 
našega  knjižnega  izgovarjanja  vobče.   Naša  ortografija  bi   postala  bolj 


—     58     — 

fonetična  in  bi  se  v  točki  ,r-a  približala  srbohrvatskemu  stališču*). 
Slovenski  učenec  bi  se  potem  učil  citati  in  govoriti  „biu"  tako  lahko, 
kakor  Srbohrvat    „bio". 

Proti  gornjim  izvajanjem  o  razliki  med  pisavo  in  izgovorom  bi 
morda  kdo  ponovno  stavil  zgled  Francozov  ali  Angležev,  ki  glas 
ločijo  od  črke.  Na  to  je  odgovoriti :  Ti  narodi  morajo  glas  od  črke 
ločiti  pri  vsaki  besedi  in  skoro  pri  vsaki  obliki;  vajeni  so  torej 
tega  razločevanja,  oziroma:  začnejo  že  kar  citati  v  čutu  neod- 
visnosti od  črk.  Slovenec  pa,  ker  je  razlika  močna  in  nenujna  le 
v  l7o,  tega  ni  vajen  in  bi  se  moral  šele  čisto  posebe  učiti.  Na- 
dalje pa  sigurno  za  ekonomijo  duševnega  dela  francosko - 
angleške  razmere  niso  koristne,  dasi  se  seveda  ta  nedostatek  v  celoti 
izgubi.  Tudi  imata  ta  dva  naroda  star,  že  davno  ustaljen  knjižni  jezik, 
dočim  je  naš  še  mlad.  Končno  je  važno,  da  smo  mi  ob  mejah  v 
borbi  in  da  pouka  svojega  jezika  ne  smemo  preveč  otežaviti  —  a 
pouk  se  vrši  naravno  ob  knjigah  —  in  učiti  se  moramo  že  v  ljudskih 
šolah  še  drugega  jezika**). 

Učiteljem,  ljudskim  in  srednješolskim  se  je  v  polemiki  očitala 
lenoba  in  komoditeta,  češ,  samo  radi  tega  uče  v  šoli  izgovarjati  čisti  ,1'. 
Kaj  takega  more  očitati  le  kdo,  ki  ni  nikdar  bil  šolnik.  Vsak  šolnik 
ve,  kako  težko  je  v  naših  razmerah  priučiti  mladino  vsaj  glasovno 
in  oblikovno  pravilnega  jezika.  Ako  nam  mladina  zaide  zopet  na  stran 
dialektov  —  in  to  bo,  če  uvedemo  ,1'  =  u  — -,  razpademo  zopet  v 
komade   in  kaj   bo   potem   naša   —    znanost  in   umetnost  ? 

Kaj,  če  bi  se  domislili  danjkovci  ali  gutsmanovci  tudi  svojih 
dialektov  ? 

Naša  šola  mora  gojiti  v  knjižnem  jeziku  tem  strožjo  disciplino 
in  odvračati  tem  bolj  vsako  ogrožavanje  enotnosti,  čim  manj  se  še 
naša  rodbinska  disciplina  briga  za  to,  čim  manj  gledajo  celo  v  naj- 
boljših   mestnih    krogih   na  to,    da  bi  jim  otroci  govorili   nedialektno. 

Kdor  obžaluje,  da  „  mirno  trpimo  celo  pri  inteligentih  najhujše 
napake  v  slovenskem  jeziku"  (Zupančič  v  „Zarji"  št.  420),  a  obenem 
propagira  izgovor  na  ,u',  dela  faktično  sam  proti  svojim  lastnim 
intencijam ;  kriv  je  „contradictionis  in  adiecto",  ker  za  svoje  namene 
ne  voli  pravih  sredstev.    — 

»Priznavamo,  da  bi  bil  ,1'  najboljši,  ko  bi  ga  mogli  uveljaviti", 
mi  je  rekel  prof.  dr.  Pečjak,  „a  proti  temu  je  vse  naše  nag- 
njenje"***). 


*)  Težko  bi  bilo  najbrž  izvesti  tako  pravopisno  reformo,  a  če  bi  je  kdo 
izvedel,  naj  jo  izvede  tako,  da  bo  pomembna  za  daljno  bodočnost  in  ne  bo 
krila  v  sebi  (kakor  kaka  avtonomna  Albanija)  kali  za  bodoče  spore  ;  t.  j.,  naj 
se  piše  in  govori:   bio,   delao   —  toda  kaj   bo  z   „vO/kom"? 

**)  Ne  smemo  pri  vsem  tem  misliti  le  na  Ljubljano.  Koroški  učitelj  mi 
je  letos  rekel:  „Mi  Korošci  se  moramo  slovenščine  učiti  ravno  tako  kakor 
hrvaščine".  Tu  pomaga  le  železna  disciplina  knjige  in  —  ,l'-a,  pa  ne  dvomljive 
finese  I  —   v  —   u. 

***)  Zupančič  :  „Nezavedna  praksa  se  na  vse  kriplje  upira  izgovarjavi  na  I." 


-     59     - 

Tako  nagnjenje  je  seveda  v  vseh  prostakih,  ki  so  več  ali  manj 
nepismeni,  a  more  biti  tudi  v  izobražencih,  ki  govore  več  ali  manj 
—  dialekt,  in  končno  začuti  vsled  zmešnjav,  ki  jih  povzročajo  naše 
debate,  tudi  kdo  drug  tak  „nagon",  dokler  le  govori  in  ne  čita. 
Naravno.  A  pri  vsakem  .,naravneni"  nagonu  se  je  vprašati,  je  li  v 
vseh  pojavih  in  absolutno  dober  ali  škodljiv ;  če  je  škoda,  ki  naraste, 
ako  pustimo  prirodnim  nagonom  svobodno  pot,  prevelika,  jih  bomo 
omejevali,  krotili.  To  velja  prav  za  vse  nagone,  za  vsa  nagnjenja; 
to  mora  priznati  vsakdo,  ki  ne  smatra  prirodncga  stanja,  po- 
dobnega živalskemu,   vzornim. 

Takega  prirodnega  nagnjenja  torej  kulturen  človek  tudi  v 
jeziku  ne  bo  mogel  uvaževati,  ako  to  nagnjenje  prinese  knjižnemu 
jeziku  vobče  škodo. 

Obratno :  borba  proti  prirodnim  nagonom,  njih  omejevanje  in 
urejevanje  je  najboljša  šola  in  disciplina  volje  ter  s  tem  vzgoja 
prave  kulturnosti.  V  tem  smislu  ima  tudi  priučenje  knjižnega  jezika, 
ki  ni  čist  dialekt,  splošno  formalno-vzgojno  vrednost  (vrednost,  ki  jo 
po  pravici  cenimo  n.  pr.  tudi  pri  pouku  latinskega  jezika  ;  disciplinira 
se  nam  namreč  pri  tem  ne  le  razum,  ampak  ob  premagovanju  težav 
tudi  volja).  Človek  dobiva  jezik  v  svojo  oblast,  ni  le  sluga  jezika, 
ki  se  vrti  —  tako  rekoč  —  sam  ob  sebi.  Vso  svojo  nedisciplinovanost 
kažemo,  če  se  ne  navadimo  ali  ne  moremo  navaditi  knjižnega  govora 
in  izgovora.  Nagibljemo  h  komodnosti,  zato  govorimo  dialekt,  ki  nam 
visi  na  jeziku  kot  pasivno  prisvojeno  blago.  Slendrijan  ljubimo ; 
učiti  se  ne  maramo.  Šola  bi  tega  ne  smela  podpirati :  buditi  bi  morala 
trudoljubivost,  šola  ne  bodi  le  prijetnost,  ampak  tudi  dolžnost.  Poznati 
moramo  ne  le  sladkost  sedanjosti ,  ampak  tudi  težo  napredka  v 
prihodnost. 

Marsikdo  bi  rekel,  da  bi  se  ona  disciplina  kazala  baš  v  tem, 
da  bi  kljub  „I  =  u"  ne  dialektizirali  knjižnega  jezika,  t.  j.,  govorili 
sicer  „l  =  u",  a  v  ostalih  točkah  govorili  po  »slovnici  in  pismu". 
Priznavam,  da  bi  formalno  tudi  to  bila  neka  disciplina,  a  pri  tej 
formalni  disciplini  bi  nastala  gori  označena  velika  nevarnost  mate- 
rijalne  (stvarne)  škode:   ker  je   pač   l7o   proti   99''/o  preslab. 

Najtrdnejša  opora,  ki  se  je  drže  nasprotniki  ,r-a,  je  veliko 
število  dialektov,  kjer  se  govori  „l  =  u",  oziroma  nedialektnost  tega 
izgovora.  Toda  kam  nas  spravi  tako  utemeljevanje,  razvidimo  (poleg 
gori  omenjenega  ,ž')  iz  vprašanja  tujk.  Imamo  neke  tujke  sigurno 
malone  v  vseh  dialektih  in  vendar  smo  jih  izločili*).  Obratno  pa 
pišejo  Srbi,  ki  imajo  posebno  „čist  narodni  govor",  vse  turške  tujke 
in   tudi   nemške,   n.  pr.  „kelner". 


*)  „Falim"  v  dveh    pomenih    (morda  dvojnega  izvora?),    „fest"  =  jak, 
vrl  i.  t.  d.,  pač  tudi  novejša  „zug"  =  vlak  i.  t.  d. 


-     60     — 

D. 
Naš  knjižni  izgovor  in  drugi  Slovani. 

To  točko  bi  nekateri  gospodje  postavili  z  dnevnega  reda,  češ, 
jezik  je  za  nas  in  za  nikogar  drugega,  „ jezik  imamo  zase,  ne  za 
druge"    (»Zarja",  št.  410). 

To  je  pač  lepa  beseda,   a  le  beseda.   V  življenju  se   ne  obnese. 

Poedinec  ima  jezik,  da  govori  z  drugimi ;  drugače  bi  jezik 
sploh  ne  nastal.  Narod  ima  jezik  —  to  je  res  — ,  da  občujejo  njega 
člani  med  seboj ;  a  noben  narod  dandanes  ne  živi  sam  in  ne  more 
živeti ;  „splendidna  izolacija"  je  v  današnji  dobi  prometa  ne  le  ne- 
mogoča, ampak  tudi  celo  opasna.  Faktično  seve  jeziki  celo  vplivajo 
drug  na  drugega,  leksikalno  in  slovniški ;  pač  niso  „zase"  in  tudi 
naš  jezik  ni   bil    „zase". 

Zares  govorimo  dandanes  slovenski  1.  Slovenci  med  seboj;  2.  z 
drugimi  Slovani,   zlasti  s  Srbohrvati   in   Cehi. 

Cim  bolje  služi  značaj  našega  jezika  tema  dvema  svrhama,  tem 
boljši  je. 

Kolikor  pa  se  tiče  gornje  vprašanje  posebe  ,r-a,  je  citati  n.  pr. 
taka-le  izvajanja:  „Da  nas  Cehi,  kjer  se  res  izgovarja  byl,  šel  (a 
njihov  1  je  bolj  trd  nego  naš)  in  pa  tisti  Hrvatje,  ki  so  čakavci  (v 
Primorju)  in  kajkavci  laže  razumejo  (ako  govorimo  ,1'),  o  tem  ne 
dvomim"  („Zarja",  št.  410);  a  dodaja  se,  da  smo  večini  Slovanov 
(Rusom,   Poljakom,   Srbohrvatom)   bliže,   ako  govorimo   ,i'. 

Taka  izvajanja  se   morajo  kritično  premotriti. 

Prvič:  Kakor  v  drugih  naših  slovanskih  vprašanjih,  tako  tudi 
v  tem  ne  smemo  vseh  .Slovanov  imenovati  v  eni  sapi.  Očitno  je 
namreč,  da  imamo  dosle  najmanj  zvez  baš  s  tistimi  Slovani,  ki  go- 
vore i,  t.  j.,  s  Poljaki  in  Rusi,  a  največ  s  tistimi,  kjer  bi  nam  po 
gornjem  priznanju  ,1'  dobro  došel,  t.  j.,  s  Hrvati  (kajkavsko-čakavskimi) 
in  s  Cehi.  Na  drugi  strani  pa  čisti  ,1'  ne  more  našega  jezika  niti 
onim  Slovanom  delati  manj  umljivega,  ki  govore  v  izvestnih  slučajih 
,1';  zakaj  v  izpremembah  po  številu  in  spolu  govore  iste  besede  tudi 
oni  s  čistim  ,1',  in  kar  je  glavno,  pišejo  ga  vedno  in  pisana 
beseda  je  modernemu  čitajočemu  človeku  močno  pred  očmi.  Tem-le 
zadnjim  Slovanom  se  torej  čisti  ,1'  more  kdaj  zdeti  čuden,  a  ne 
povzroča  neumljivosti. 

Sploh  se  Slovani  dandanes  še  bolj  poznamo  po  tisku  nego 
po  občevanju  in  se  vsled  tega  pri  slučajnih  sestankih  razumemo  tem 
bolj,   čim  bolj  se  držimo   knjižnih   oblik   in  glasov. 

Glavno  pa  je  to-le :  ,1'  sam  na  sebi  ne  bi  niti  na  eno  niti  na 
drugo  stran  deloval  presilno,  a  gori  navedene  posledice  ,u'-jevskega 
izgovora  so  usodne  —  tisti  obči  dialektni  tir,  ki  mu  je  „l  =  u"  signal 
in   ki   zabriše   vso   prvotno   slovanskost   besedi. 

Govori  sam.o  Hrvatu-Srbu,  ki  nam  je  najbliže,  ljubljanski  ali 
kranjski    dialekt ,     pa    je    vez     umevanja     brž     pretrgana !     Ljubljanski 


-     61     - 

gospodje,  ki  govore  dosledno  1  ^=^  u  in  vsied  tega  tudi  vse  ostalo  po 
dialektu,  so  bili  slovanskim  gostom  opetovano  kratkomalo  neumljivi. 
To  ni  fantazija ;  to  sem  mnogo  —  mnogokrat  sam  doživel  in  pri 
tem  cul  obenem  izjavo:  „Vas  pa  razumemo  dobro".  (Tudi  v  Pragi 
se  mi  je  letos  reklo  slično).  Naravno.  Isto  bi  lahko  trdili  tudi  o 
skrajnjih  slovenskih   dialektih. 

Naš  knjižni  izgovor  sploh  je,  kakor  prav  za  prav  vsak  knjižni 
jezik,  napram  dialektom  konservativen,  t.  j.,  čuva  starejše  stanje  glasov 
in  oblik;  čim  dalje  pa  gremo  nazaj,  tem  bliže  si  je  glasovno  stanje 
slovanskih  jezikov.  Posebe  n.  pr.  je  vokalizacija  knjižnega  našega 
jezika  mnogo  bliže  polni  vokalizaciji  hrvatsko-srbskega  jezika  nego 
vokalizacija  naših   dialektov,    ki   imajo   mnogo   sekundarnih    pojavov*). 

Ozira  na  druge  Slovane  nam  je  dandanes  tem  bolj  treba,  čim 
živahnejše  in   češče   postajajo  naše  medsebojne   zveze. 

Ti  „oziri"  pa  so  v  smislu  gornjih  izvajanj  identični  s  po- 
knjiženjem  našega  izgovora.  Opetovano  moremo  čuti  izjave 
Hrvatov,  češ,  kako  se  je  slovenski  knjižni  jezik  izza  časov  „Novic" 
hrvatskemu  „približal".  (To  bo  umeti  v  smislu  jezikovnega  zaklada 
in  tudi  govorjenja  „po  pismu").  Najdrastičneje  pa  je  to  povedal  tisti 
gorenjski  voznik,  ki  je  rekel  Hrvatu :  „Aha,  v  Zagrebu  tako  govore, 
kakor  v  Ljubljani   pišejo". 

Take  konkretne  činjenice  govore  jasneje  nego  kake  teoretične 
razlage   o  sorodnosti   poedinih  glasov  i.  t.  d. 

Morda  bi  končno  kdo  rekel :  „Takih  ozirov  na  bratske  jezike 
pa  drugi  Slovani  nimajo ;  n.  pr.  Rusi  ne  bodo  svojega  izgovora  izpre- 
minjali  radi  Slovencev  ?  To  je  res  ;  ali  —  Rusi  so  Rusi !  Velik  narod, 
ki  se   mu   ni  treba  naslanjati   na  Slovence  i.  t.  d. 


„Tuji*'  1. 

Proti  pravkar  označenemu  v  vprašanjih  knjižnega  jezika  absolutna 
nujnemu  stališču  se   navaja  nekaj  razlogov  teoretično-idealne  vrednosti. 

Tako  se   ,r-u   očita,   da  je   tuj,   nemški. 

Jasno  je,  da  tak  faktor  ne  more  mnogo  opraviti  proti  praktično- 
tehničnim  razlogom. 

Ali  je  ,r  tuj  ali  ne,  o  tem  si  ne  belijo  glave  tisti,  ki  ga  čitajo, 
pa  tudi  ne  pripadniki  dialektov,  ki  ga  govore  v  nekih  slučajih.  Zavesti 
o  tujstvu  tega  glasu   ni ;   zato   bi  to   subjektivno  nikomur  ne  nagajalo. 


*)  L.  1811.  je  (po  „Vedi"  1911,  str.  322)  dejal  Vodnik,  da  je  naš  dialekt 
na  Kranjskem,  Koroškem,  Goriškem  in  Tržaškem  drugi  polovici  Ilirije  umljivejši, 
„ako  se  čita  v  pisavi,  nego  če  se  sliši  v  navadnem  življenju  govoriti".  — 
Appentini  (v  Dubrovniku)  pa  1806:  „Omnes  (se.  Slavi)  loquentem  Dalmatiam 
me  ipso  teste  intelligunt.  Atque  hoc  imprimis  contingit,  quod  non  decurtatas 
Dalmatae  vel  contractas  uti  aliarum  dialectorum  homines,  sed  totas  integrasque 
voces  enunciant ! 


62 


Ce  so  že  poedirie  besede -tujke  v  jeziku  manj  pomemben  pojav,  bi 
bili  poedini  tuji  glasovi   za  jezik  še  brezpomembnejši. 

Stvarno  (objektivno)  pa  nadalje  dosle  še  pač  ni  niti  dokazano, 
da  bi  bil  čisti  glas  ,1'  res  tuj.  Zakaj  nahaja  se  v  dialektih,  ki  se  jih 
razmeroma  niso  močno  taknili  tuji  vplivi.  Bolj  nego  čisto  ob  nemški 
meji  pri  Radgoni  je  ohranjen  v  smeri  proti  Hrvatski  in  končno  pri 
glagolih  odločno  med  Kajkavci  na  Hrvatskem.  Značilno  je,  da  imajo 
v  mojem  rojstnem  narečju  baš  tujke  iz  nemščine  ,u'  namesto  ,1';  tako: 
žmoc  =  žmauc  =  Schmalz  ;   zoba  ^  Salbe   i.  t.  d. 

Pa  vsako  tako  dokazovanje  je  malenkostno.  Ali  bodo  morda 
Cehi  zavrgli  svoj  ,1',  zato,  ker  je  baje  nemški?  In  najsi  so  tudi  kdaj 
Husa  bolela   ušesa  radi   ,r-a ! 

Naša  narodna  noša  je  tudi  „švabska";  pa  kdo  bo  začel  radi 
tega  proti  njej  agitirati  ?  Praktičnost  in  cenenost  sta  pač  pre- 
magali moment  domačnosti.  Življenje  široko  ni  sentimentalno.  Gotovo 
pa  bi  narodna  noša  imela  za  ves  pojav  naroda  čisto  drug  pomen 
nego    —    ,r. 

F. 
Demokratsko  stališče  proti  ,l*-u. 

Proti  praktičnemu  naziranju  o  knjižnih  jezikih  pa  se  navajajo 
nadalje  verzi  in  gesla,  kakor:  „Kar  mat'  me  učila"  i.  t.  d.,  „Iz 
naroda  za  narod"  i.  t.  d.  ter  se  naglasa  potreba  demokratskega  mi- 
šljenja  ,r    da  je  dekadentski.    „Vox  populi  vox  dei". 

„Demokratizem"  je  beseda  tako  širokega  obsega,  da  se  da  zlo- 
rabljati.  Brez  podrobnejšega  pojasnila  postane  lahko  prazen  „Schlager". 

Korak  od  čistega  ,r-a  k  ,u'-ju  je  baje  toliko  kakor  povratek 
a  la  nature. 

Na  druge  strani  prirode  (ne  na  jezik)  je  mislil  Rousseau,  ko  je 
izrekel  nauk,  ki  časti  edinole  prirodo  in  vidi  v  vsaki  izpremembi  pri- 
rode  nje  oškodbo   in  greh,   a  nauk  sam  je  imel  tudi  za  jezik  posledice. 

Po  tem  nauku  je  človeška  priroda  nekaj  svetega,  nedotakljivega ; 
edino,  kar  naj  stori  učitelj -vzgojitelj- razvijatelj,  je,  da  naj  ničesar 
ne   stori,   t.  j.,  da  naj   ne  moti   prirode. 

Nauk  je  lep  in  je  rodil  bogate  sadove,  a  povsem  ni  obveljal 
in  ni  mogel  obveljati.  „Umetnost"  (kultura)  se  je  povsod  razvila 
iz   nature   in  jo   popolnjevala. 

Tako  je   naravno  tudi   v  jeziku. 

Kdor  bi  hotel  v  jeziku  tako  absolutno  respektirati  »prirodo" 
ter  govoriti  le,  „wie  ihm  der  Schnabel  gewachsen",  bi  moral  dosledno 
izvajati  še  posledice  na  raznih  drugih  straneh  „ prirode".  Videti  bi 
moral  v  poprečnosti  narodne  poezije  in  glasbe  absolutni  višek  umet- 
nosti, a  umetno  pesniško  ustvarjanje  bi  moral  zavreči.  Videti  bi  moral 
v  praznoverstvu  prirodnega  t.  j.  najpreprostejšega  človeka  višek  člo- 
veške filozofije,   v   mazaštvu   višek   medicinstva. 


-     63     - 

• 

Ako  pa  prostak  v  vseh  teh  ozirih  ni  absolutna  dovršenost, 
ali  bomo  potem  še  njegov  govor  smatrali  za  najpopolnejše  izrazilo 
v  vsakem  oziru  in  za  svet,  nedotakljiv  faktor?  Otrok  in  prostak  sta 
kakor  v  drugih  ozirih  tako  tudi  v  jezikovnem  oziru  kljubu  poedinim 
prednostim   v  celoti   vendar   —    nepopolnost. 

Kdor  hoče  ostati  večno  pri  govoru  prostaka,  naj  ostane  tudi 
„pri   kresalu   in   žvcplenkah,   pri   slamnatih  bajtah  in  obzidanih  mestih". 

Naj  me  nikdo  tu  ne  dolži  nedemokratstva !  Pravi  demokrat 
pač  stopi  na  stališče  ljudstva,  a  ne  obstoji  in  ne  ostane  na 
njem  trajno.  Smel  bi  ostati  na  njem,  ako  bi  bilo  res,  da  je  pre- 
prosti človek  in  edinole  preprosti  človek  (in  sicer  ves,  kakršen  je),  že 
obenem  tudi  ideal  človeka.  Ker  pa  to  ni  res,  je  zapeljivec  ali 
demagog  ali  zaslepljenec  tisti,  ki  misli,  da  je  demokratizem  kratko- 
malo  le  oboževanje  preprostega  človeka,  a  ne  njegov  razvoj. 
Pravi  demokrat  je  tak  delavec  kakor  učitelj.  Učitelj  pač  mora  i  z  - 
ha  jat  i  z  vsakokratnega  stališča  svojega  gojenca,  a  ne  sme  ga  pustiti 
tam,  ampak  ga  mora  razviti  in  više  dvigniti  v  umevanju  in  znanju. 
Pravi  demokrat  „ne  tuli  s  tistimi,  ki  tulijo",  ampak  jih  hoče  naučiti 
—   peti. 

Otroka  hoče  odgoja  —  izpremeniti,  naturo  mu  kultivirati.  Ali 
je  ta  želja  morda  znak  preziranja,  zaničevanja  ?  Ne,  obratno !  Kdor 
otroka  ljubi,  ga  bo  opazoval  in  baš  izpreminjal  po  potrebi  življenja, 
t.  j.  vzgajal.   Enako   kakor  z  otrokom,  je  s  preprostim   človekom. 

Preprosti  narod  ne  vidi  v  tem  nič  nedopustnega  niti  nič  po- 
sebnega, ako  izobraženec  govori  drugače  nego  prostak ;  to  se  mu 
zdi  samo  ob  sebi  umljivo,  da  učitelj  ali  župnik  ne  nosita  breguš  ali 
irhastih  hlač.  Da,  smejali  bi  se,  ko  bi  učitelj  ali  duhovnik  hotela 
kazati  svoj  »demokratizem"  z  —  gnojnimi  hlačami  in  s  prostaškimi 
kletvami,  ki  so  med  narodom  običajne :  kakor  se  smejejo  otroci,  če 
jim  začne  učitelj  govoriti  v  dialektu,  kakor  je  sploh  dialekt  na  javnih 
mestih  za   —    burke. 

Sploh  priroda  sama  ni  nič  statarnega,  ampak  se  razvija ;  di- 
namika je.  Iz  nepopolnosti  človeške  prirode  izvira  potreba  razvoja 
kakor  v  ostalih  ozirih  tako   tudi   v  jeziku. 

To  potrebo  pa  kažejo  posebe  še  drugi  razlogi,  ki  izvirajo  iz 
socialnosti  življenja.  Kdor  bi  otroka  ali  prostaka  zadrževal  pri 
njegovem  govoru,  bi  mu  omejil  socialno  okretnost  in  uporabnost  ter 
bi  ga  tako  oškodoval.  Narečje  je  pač  individualni  jezik,  knjižni 
jezik  pa  je  socialno  sredstvo  (občilo),  ki  ima  tem  večjo  vred- 
nost, čim  dalje  spravi  vsakega  in  vse.  O  potrebi  takega  jezika  za 
izobražene  kroge  sploh   ne   dvomi   lahko   kdo*). 

Pri  vseh  kulturnih  narodih  se  razločuje  troje  govorov:  1.  Na- 
rečja, kakor  jih  govore  vsi  nepismeni   ljudje,   a  tudi  šolani   ljudje   pre- 

*)  Več  o  tem  v  članku  „Narečie  in  knjižni  jezik  v  šoli"  (Pedaa.  Letopis 
X.,   1910). 


64 


prostih,  zlasti  kmetskih  slojev  v  vsakdanjem  življenju ;  2.  izobraženi 
govor,  kakor  ga  govore  izobraženi  ljudje,  zlasti  izobraženi  mestni 
sloji  v  navadnem  privatnem  občevanju  ;  t.  j.,  konverzacijski  govor, 
lahkotni,  neprisiljeni  in  salonski  govor  ;*)  3.  šolski  in  gledališki  govor, 
čisti,  pravi  „knjižni"  jezik  z  absolutno  svojo  pravilnostjo.  Razmerje 
med  temi  3  govori  je  to-le :  Narečje  je  p  r  i  r  o  d  a,  kakor  se  je  razvila 
sama  od  sebe.  Knjižni  jezik  je  umetnost,  kakor  se  je  razvila  iz 
prirode  pod  vplivom  misli  in  premisleka.  Konverzacijski  govor  je 
rezultat  ali  učinek  onih  dveh  činiteljev,  ki  sta  v  neki  plemeniti  bor..i 
med  seboj**). 

Marsikdo  bi  rekel:  „Dobro,  v  rovtah  ne  ostanemo,  samo  tistega 
, čisto  pravilnega,  afektiranega'  jezika  nam  ni  treba ;  govorimo  lepo 
neprisiljeno  svoj  konverzacijski  govor,  tvojo  številko  2."  Na  to  je 
odgovoriti,  da  se  ta  konverzacijski  govor  more  uveljaviti  le  tam, 
kjer  je  že  oni  čisto  pravilni  šolski  in  gledališki  jezik ;  saj  je  produ'<t 
baš  njega  in  narečij.  Treba  je  zato,  na  primernem  mestu,  t.  j.  v  šoli 
z  vso  strogostjo  gojiti  in  zahtevati  čisti  knjižni  jezik  in  od  tega  ne 
popuščati ;  treba  nam  je  staviti  visoke,  a  dosežne  cilje,  ako  hočemo 
doseči  vsaj  nekaj  (konverzacijski  govor).  Vsako  popuščanje  nas  spravi 
na  strmino,  po  kateri  pridemo  v  narečje.  Taka  strogost  je  tem  po- 
trebnejša  pri  nas,  ko  zares  vidimo  vsak  dan,  kako  malo  ljudi  tako- 
zvanih    izobraženih    krogov  vobče    govori    »konverzacijski  govor".    — 

Sploh  pa  ngš  slovenski  »konverzacijski  ton"  ne  bo  mogel  biti 
daleč  od  čistega  knjižnega  jezika ;  to  sledi  iz  značaja  našega  knjižnega 
jezika  samega,  kakor  smo  poudarjali  že  gori.  Vendar  je  umljivo,  če 
nahajamo   manj   ljudi,   ki   tudi   v   navadnem  govoru  govore   ,1'. 


Kot  pravi  demokrat  pravim   sledeče : 

Prostak  niti  ne  pričakuje,  da  bi  se  vsakdo  moral  ravnati  po 
njegovem  izgovoru,  kamo-ii  da  bi  to  zahteval.  Vse  to  so  bolj  roman- 
tične fantazije  tistih,  ki  iz  neke  sanjave  daljave  gledajo  na  narod 
kot  svoj   objekt  ali  v  svoj  vir. 

Prostak  pa  bi  bil  cesto  naravnost  oškodovan,  ako  bi  ga 
večno  držali   v  njegovem   stanju. 

Pravi   demokrat   ne   ljubi   samo,   ampak  tudi   uči. 

Na  vprašanje:  ,,AIi  spoštujete  sebe  in  svoje  bistvo,  ali  se,  jara 
gospoda,  sramujete  svojega  izvora?"  odgovarjam:  ,,Da,  spoštujemo 
svoje    bistvo    in    ne  sramujemo   se  svojega   izvora ;    nikakor  ne ;    a  to 


*)  Prim.  Ciceronov  jezik  v  njegovih  Pismih.  Kvintilijan  opušča,  občujoč 
s  prijatelji,  svoj  govorniški  jezik. 

**)  Tako  je  pač  pri  vseh  kulturnih  narodih.  Zupančič  pa  pravi:  ,,Eden 
jezik  je,  po  duhu  eden,  in  če  bi  tudi  bilo  pri  Nemcih  drugače  —  ali  ne 
bi  tukaj  krenili  svojo  pot?"  Da,  duh  vseh  treh  »jezikov"  je  že  eden,  ali 
glasovi  ne ! 


—    65     — 

vemo,  da  nismo  več  majčini  sinki  na  domači  trati,  marveč  smo  se 
izpremenili  po  letih,  po  opravi,  po  mišljenju  in  čuvstovanju  in  po 
—   govoru.    Mater  svojo   pa   imamo  kljubu  temu  radi  in  ji  pomagamo". 

Tudi  historizcm  in  vera  v  ljubljene  avtoritete  nas  ue  sme  strašiti 
na   potu   razvoja. 

„ Resnim  iri  častitljivim  miselcem  (naše  preteklosti)  priznavamo 
s  slavnostnimi  govori,  spomenicami  in  spomeniki  njih  pomen  ;  kadar 
pa  gre  za  to,  da  delamo  v  njih  smislu  in  duhu,  da  izrabimo  praktično 
njihovo  duševno  delo,  pometamo  njih  res  životvorne  ideje  brez  po- 
misleka med  staro  šaro.  Mi  narod  s  tako  pičlimi  tradicijami  .  .  .  res 
prav  nam  je  treba  uganjati  tak  futurizem,  ki  pa  je,  kakor  kaže  ves 
razvoj  našega  govora,  prav  za  prav  nazadnjaštvo".  Priznavamo  njih 
pomen  za  njih  dobo,  cenimo  torej  njih  zasluge,  a  iz  tega  ne  sledi, 
da  bi  mi  dandanes  morali  vse  delati,  kakor  so  delali  oni,  in  živeti, 
kakor  so  živeli  oni.  Ne  identificiramo  se  s  Slovenci  16.  in  18.  stoletja, 
a   radi  jih   imamo. 

G. 
Knjižni  jezik  in  umetnost. 

Končno   ogrožava  baje  čisti    ,1'    našo   umetnost. 

Reklo  se  je  to  o  gledališki  umetnosti  in  o  pesništvu  (beletristiki)*). 

Otežujemo  baje  igralcem  igro,  češ,  ako  govore  ,1',  se  ne  morejo 
tako   naravno   podati,   kakor  bi   se  sicer. 

Izgovor  z  ,r-om  pa  moti  baje  tudi  naše  pisatelje,  ki  pišejo  „za 
uho,  ne  za  oko"  .  .  .  „Vsak  količkaj  karakterističen  izraz,  ki  ga  vzvišeni 
literarni  jezik  ne  pozna,  je  (pisatelju)  z  izgovarjanjem  na  ,1'  za- 
branjen".  Trebalo  bi  »barvastih  besed"  in  „karakterističnosti  jezika" 
(„Zarja",   422). 

Kar  se  tiče  gledališča,  je  stvar  taka :  V  narodnih  igrah  naj  se 
igra  v  dialektu,  kolikor  je  mogoče**);  in  takrat  lahko  pridejo  „indi- 
vidualitete"  na  dan.  V  salonu  pa  nikjer  na  božjem  svetu  ni  takih 
„individualitet",  marveč  so  ljudje,  oblečeni  drugače,  izobraženi  drugače, 
in  vzporedno  s  tem  govore  drugače.  Če  je  igralec  gori  označena 
„individualiteta",  se  bo  za  salon  v  vsakem  oziru,  ne  samo  v  jeziku 
moral  malo  izpremeniti.  In  baš  po  meri  take  njegove  izpremenljivosti 
bomo  sodili   njegove  igralske  zmožnosti.   Kar  je  v  vsakdanjem  življenju 


*)  Glede  petja  je  pač  reči,  da  je  vse  naše  dosedanje  umetno  petje 
uravnano  po  ,r-u.  Ali  z  izpremembo  izgovora  ne  bi  motili  obstoječih  kompozicij  ? 
Pri  petju  je  človek  čisto  posebno  odvisen  od   „papirja". 

**)  Seveda  se  vpraša :  V  katerem  dialektu  ?  Za  razne  iokalizacije  bi 
bilo  treba  raznih  dialektov.  Kdo  se  jih  bo  pa  hotel  učiti  in  kdo__se  jih  bo  mogel 
naučiti?  Le  mislimo  si  štajerskega  Slovenca  ali  Hrvata  ali  Ceha,  ki  naj  se 
nauči  par  slovenskih  —  dialektov !  Kdo  bo  mu  plačal  trud  ?  Nemški  igralci 
velikih  gledališč  so  se  baje  hodili  učit  dialektov;  uverjen  pa  sem,  da  se  je 
Dunajčan  slabo  ad  hoc  naučil  tirolščine !  Torej  dialekt  sploh,  v  Ljubljani  nekak 
kranjski ! 


-     66     - 

dobro  ali  mogoče,  ne  gre  v  salonu  in  pri  avdijenci.  „Govor  s  svojo 
čistočo  bodi   v  skladu   s  celotno   pojavo   človeka". 

Kar  se  tiče  beletristike,  bi  se  pa  bilo  vprašati,  kaj  imajo  „bar- 
vaste"  in  »karakteristične"  besede  opraviti  z  izgovorom  na  ,1'. 
Besede  so  lahko  »barvaste"  ali  ne,  najsi  se  govori  ,1'  ali  ,u'  —  zlasti 
če  pisatelj   itak  piše  za  uho. 

Nadejam  se,  da  avtor  »barvastih"  besed  ni  mislil  samo  na 
»krepke"  izraze.  Saj  vendar  naša  književnost  ne  more  ostati  ali  biti 
trajno   in   vedno   na  tej  stopnji. 

Morda  pa  tiči  za  tem  razlogom,  ki  se  tiče  beletristike,  nevedoma 
priznanje,  da  se  človek  ne  more  v  vsakem  oziru,  torej  tudi  ne  v 
jezikovnem  zakladu  kretati  po  dialektu  in  njegovih  »krepkih"  izrazih, 
ako  govori  ,1'.  To  bi  bilo  potrdilo  moje  gori  izrečene  trditve  o  ,r-u 
kot  signalu  za  tir  knjižnega  jezika,  a  o  izgovoru  na  ,u'  kot  signalu 
za  tir  dialektov. 

Da  pa  je  sploh  mogoče,  si  v  dobi  svojega  razvoja  prisvojiti 
drug  dialekt  kot  književni  jezik,  in  sicer  ne  le  po  njegovih  vnanjih 
posebnostih,  ampak  tudi  po  njegovi  notranji  moči,  to  nam  kaže  vsak- 
danje življenje.  Vsi  severnonemški  pisatelji  so  temu  priča;  liriki  celo, 
kakor  je   n.  pr.  Liliencron. 

Tudi  umetnik  se  je  učil  jezika ;  prav  vsak ;  in  mnogi  dobri 
umetniki  so  se  ga  učili   mnogo*). 

Gogolj  je  klasičen  velikoruski  pisatelj ,  dasi  je  bil  rodom 
Malorus.  In  Kollar  pa  Safafik,  rojena  med  Slovaki,  sta  pisala  češki. 
Hrvatski  kajkavci  pišejo  književno  štokavščino.  V  besednem  zakladu 
je  treba  Štajercu  precej  presedlati,  če  hoče  pisati  današnjo  knjižno 
slovenščino,  a  ni  dvoma,  da  kmalu  ne  razume  samo  n.  pr.  kranjske 
besede  »poreden",  »čeden",  »baraba",  ampak  tudi  čuti  njih  notranjo 
silo.  Kako  pa  naj  potem  našim  pisateljem  jemlje  individualno  moč 
en  edin  zlog? 

Izgovor  ,r  ali  ,u'  ima  važnost  za  formalno  pravilnost  vsega 
jezika,  ne  pa  za  njega  duha.  Saj  duh  jezika  ni  en  glas,  marveč  je 
posebno  skladanje  značilnih  besed  v  zveze  in  stavke.  »Ce  izgovarja 
kdo  ,,po/n",  zaradi  tega  mu  še  ne  bomo  očitali  »da  ne  govori  v  duhu 
slovenskega  jezika"  (»Slov.  Narod",  št.  240).  Da  le  zajema  iz  »bujne 
struje  narodne  govorice"    s  pridom  fraze  in   njih  vezanje ! 

Se  manj  pa  more  ,1'  uničiti  umetnika,  če  je  res  umetnik.  Ce 
niso  umetniki,  jim  tudi  »prirodni"  ,u'  ne  bo  pomagal.  Tudi  če  se 
govori  ,u',  bodo  »iz  bedastih  ust  zveneli  vsi  ,u'-ji  bedasto  in  prazno, 
izobraženim  ustom  pa  bo  tvorila  besede  ideja  in  zvočne  in  gibke  se 
bodo  prožile  raz  jezik".  To  trditev,  ki  jo  mi  izrekamo  o  ,u',  je 
izrekel  Zupančič  o  ,1'  in  s  tem  je  sam  obrezkrepil  svojo  misel,  da 
bi    ,r   mogel  škodovati   umetnosti. 


*)  Tudi  pri  narodih,  kjer  je  jezik  silno  »naroden",  kakor  n.  pr.  srbo- 
hrvatski.  Končno  je  tudi  tak  jezik  doma  le  v  enem  kraju;  drugje  se  ga 
morajo  učiti. 


—    67     — 

Sploh  pa  knjižni  jezik  ni  samo  zaradi  beietristike,  Beletristika 
je  le  ena  stran   narodnev^a  življenja. 

Pri  knjižnem  jeziku  je  interesirana  vsa  kultura,  duševna  in  go- 
spodarska. Zato  gre  v  tem  vpra.šanju  glas  vsem  kulturnim  delavcem, 
ne  samo  pisateljem. 

To  je  tem  bolj  treba  poudariti,  ker  beletristika  cesto  izgubi 
pri  nas  vse  stike  z  ostalimi  stranmi  narodnega  življenja  in  s  tem  z 
njega  celoto. 

Lahko  pa  je  mogoče,  da  se  poezija  in  ostala  kultura  kdaj  na- 
sprotujeta, ker  zreta  svet  z  različnimi  očmi.  O  Ruskinu  se  poroča, 
kako  zelo  je  črtil  angleško  industrijo,  ker  mu  je  vzela  —  pokrajino. 
Rajši  je  baje  tiskane  pole  svojih  knjig  sam  vlačil  v  mesto,  nego  da 
bi  jih  izročil  železnici,  tej  škodljivki  pokrajinskega  miru  in  čistoče. 
Prim.  tudi  gorsko  romantiko   in   skrb  za  promet   tujcev  ! 

To  je  mogoče  tudi  v  jezikovnih  vprašanjih ;  zakaj  umetnost  rada 
individualizira,  knjižni  jezik  kot  tak  pa  socializira.  Zlasti  današnja 
umetnost  je   individualistična   in   po   duhu   mora  biti. 

Po  jeziku  (po  njegovem  razvoju)  je  nam  Slovencem  kakor 
Slovanom  sploh  treba  še  vedno  koncentracije.  Razcepkanost  in 
anarhija  je  naša  stara  lastnost,  ki  se  je  pokazala  kakor  v  političnem, 
tako  tudi  v  jezikovnem  oziru  le  škodljivo.  To  mora  naša  umetnost 
uvaževati*). 

Konec. 

1.  Dialektu  in  dialektom  vsa  čast,  kolikor  so  znak  konkretnega 
življenja.   Znanost  jih  raziskuje   in   umetnost  črpa  iz   njih  duha.    — 

2.  Knjižni  jezik  ima  običajno  svoj  posebni  nastanek,  vsekakor 
pa  svoj   posebni   pomen,   ki  sega  daleč  preko  dialekta.    — 

3.  Vprašanje  elovanja  ni  »zgolj  zadeva  kaprice,  marveč  za  tem 
vprašanjem  tiči   drug,  globlji   pomen".    — 

4.  Poleg  drugega  zavaja  namreč  ,r=u  v  dialektiziranje  in  s 
tem  ruši  slovensko  celokupnost.    — 

5.  ,r:=u  pa  iz  istega  vzroka  moti  tudi  naše  odnošaje  do 
drugih  Sloyanov,   zlasti  Srbohrvatov   in   Cehov. 

Vara  se,   kdor  misli,   da  nas   ,1' =  u  bliža  Srbohrvatom. 

V  znaku  napredka  in  posebe  Jugoslovanstva  pravim :  V  šoli  in 
v  gledališču  naj  Slovenec  čuje  „svoj  jezik  čist  in  nepokvarjen,  prost 
vseh  tistih  primesi  in  potvar,  ki  mu  bijejo  v  vsakdanjem  življenju  na 
uho"    (Zupančič). 

Dr.  Fr.  f/eš/c. 


*)  Nekdo  je  po  Zupančičevem  predavanju  v  vsej  resnobi  baje  rekel :  „Prav 
za  prav  piše  pravo  slovenščino  le  Boltatov  Pepe,  samo  toliko  tujk  bi  ne  smel  rabiti". 


Seznamek  knjižne  zaloge 

„  Matice  Slovenske"  in  kupne  cene  posameznim  iztisom. 


a)  Knjige: 


1. 

2. 
3. 

4. 
5. 

6, 

7. 

8. 

9. 
10. 
11. 
12. 
13. 
14. 
15. 
16. 
17. 
18. 
19. 
20. 
21. 
22. 
23. 
24. 
25. 

26. 
27. 
28. 
29. 
30. 
31. 
32. 
33. 
34. 
35. 
36. 
37. 


P/eteršn/k:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1876  .  . 
dr.  J.  B/ehve/s:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  I.  1877 
dr.  J.  B/ehve/s:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1878.  111 

in  IV.  del 

dr  J.  B/ehveis:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1880 
dr  J.  Bleiweis  vitez  Trsteniški:  Letopis  »Slovenske  Matice« 

za  1.  1881 

A.  Bartel:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1891 
E.  Lah:  Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1899   . 

Letopis  »Slovenske  Matice«  za 

Letopis  »Slovenske  Matice«  za 

Letopis  »Slovenske  Matice«  za 

Letopis  »Slovenske  Matice«  za 


E.  Lah 
E.  Lah 
E.  Lah 
E.  Lah 
E.  Lah 
E.  Lah 


I.  1900 
1.  1901 
1.  1902 
1.  1903 
1.  1904 
1.  1905 


zvezek 
zvezek 
zvezek 
zvezek 
V.  zvezek 
VI.  zvezek 
zvezek 


11. 
III. 
IV. 


Letopis  »Slovenske  Matice«  za 
Letopis  »Slovenske  Matice«  za 
Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.  1910 
Letopis  »Slovenske  Matice«  za  1.1911 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice« 
L.  Pintar:  Zbornik  »Slovenske  Matice«  Vil 
dr.  Fr.  Ilešič:  Trubarjev  Zbornik.  X.  zvezek,  vezan 
dr.  Jos.  Tominšek:  Bleivveisov  Zbornik,  XI.  zvezek 
dr  B.  Vošnjak:  Ustava  in  uprava  ilirskih  dežel.  XII. 

zbornika.  1910 

dr  Fr  Ilešič:  Zbornik,  XIII.  zvezek,  1911  .  .  . 
Erben-Rebec:  Vojvodstvo  Koroško.  1866  .  .  . 
Rossmaessler-Tušek:  Štirje  letni  časi.  1867  .  . 
Felloecker-Erjavec:  Rudninoslovje.  1867  .  .  . 
J.  Vesel-Koseski:  Raznim  delom  dodatek.  1879  . 

V.  Urbas:  dr.  E.  H.  Costa.  1877 

M.  Cigale:  Znanstvena  terminologija.  1880     .     . 
J.  Šurnan:  Slov.  slovnica  po  Miklošičevi  primerjalni 
/.  Vrhovec:  Zgodovina  Novega  mesta.  1891      .     . 

S.  Rutar:  Beneška  Slovenija.  1899 

Fr  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.    I.  zvezek.  1901 
Fr.  Orožen:  Vojvodina  Kranjska.  II.  zvezek.  1902 


1899 
1900 
1901 
1902 
1903 
1904 
1905 
1908 
1909 
zvez 


1882 


1    K  -  v. 


»    50  „ 


4 
4 

4 
2 


» 
50  „ 
60  „ 
60  „ 
bO  „ 
60  „ 
60  „ 
60  „ 
70  „ 

i> 
60  „ 
60  „ 
60  „ 
50  „ 
60  „ 
60  „ 
60  „ 
60  „ 

» 


50  „ 
40  „ 
80  „ 
80  .. 


1» 
» 
» 


-  ,.  40 

80 

1 

2 

1  ;;  60 

1  „  40 

2  „  -- 
1  ..  20 


38. 
39. 
40. 
41. 
42. 

43. 
44. 
45. 
46. 
47. 
48, 
49. 
50. 
51. 
52. 

53. 
54. 
55. 


Ferd.  SeidI:  Kamniške  planine.  11.  del 

Anton  Bezenšek:  Slovenska  stenografija.  1893   .... 
dr.  K.  Glaser:  Zgodovina  slov.  slovstva.  III.  del.  I.  zvez.  1896 

dr.  M.  Potočnik:  Koroška.    1.  del.  1909 

dr.  M.  Potočnik:  Koroška.  11.  del.  1910 

dr.  K.  Štrekelj:  Slovenske  narodne  pesmi: 

1.  zvezek.     1.  snopič.  1895 

I.  zvezek.     2.  snopič.  1896 

zvezek.     5.  snopič.  1900 

zvezek.     6.  snopič.  1901 

zvezek.     7.  snopič.  1903 

zvezek.     8.  snopič.  U'04 

zvezek.     9.  snopič.  1905 

zvezek.  12.  snopič.  1908 

zvezek.  13.  snopič.  1909 

zvezek.  14.  snopič.  1911 

dr.  Fr.  Simonič:  Slovenska  bibliografija: 

I.  del.  1.  snopič.  1903 

1.  del.  2.  snopič.  1904 

1.  del.  3.  snopič.  1905 


65. 
66. 
67. 

68. 
69. 


IV. 
IV. 


56.  XII 

57.  XIV 


58.  XVI 

59.  XVII 


60.       XX 


61.  XXI 

62.  XXII 

63.  XXIII 

64.  dr.  J. 


I. 


Zabavna   knjižnica: 

zvezek;  Fr.  Malo^rajski:  Z  viharja  v  zavetje.  1900 
zvezek:  F.  J.  Doljan:  Pogreb.  Slika.  —  PankraciJ 
Gregorc:  Brez  volje.  Fr.  As.  Meško:  Črtice:  1.  Ko 
so   zvonovi    plnkali.   11.  Za   deveto   goro.  III.  Cilji 

našega  hrepenenja.  1903  

zvezek:  Josip  Lavtižar:  Pri  Jugoslovanih.  1904  . 
zvezek:  R.  Peter/in:  Slavjanska  lira.  Fr.  Ks.  Meško: 
Pot  spokornika.  Zofka  Kveder-Jelovškova:  Pijanec. 
Ivo  Trošt:  Podoba  izza  mladosti.   Jos.  Planinec: 

Drobne  povesti.  1905 

zvezek:  Zofka  Kveder-Jelovškova:  Amerikanci. 
Milan  Pugelj:  Hrizantema  in  Cimbas.  Milan  Pugelj: 
Anžiček.  Milan  Pugelj:  Evelina  in  Lina.  1908 
zvezek:  E.  Kristan:  Kato  Vrankovič,  drama.  1909 
zvezek:  dr.  F.  Detela:  Pegam  in  Lambergar.  1910 
zvezek:  Ksaver  A^eško:  Črna  smrt.  Milan  Pugelj: 

Gregor.  1911 

VoŠnJak:  Spomini.  I.  del.  1905       


Iz   svetovne   književnosti 
A.  Funtek:  Kralj  Lear.  1904    .     .     . 


zvezek: 
II.  zvezek:   O.  Zupančič:  Beneški  trgovec.  1905 
V.  zvezek:  Goethe-Funtek:  Faust  1.  1908     .     . 
VI.  zvezek:  Puškin-Prijatelj:  Onjegin.  1909 
VII.  zvezek:  Zeyer-Maselj:  Jan  Marija  Plojhar  . 


70.  dr.  Fr.  lleŠič:  Hrvatska  knjižnica,  lil.  snopič.  Veli  Jože.  1908 

71.  dr.  Branko  Drechsler:  Stanko  Vraz.  (IV.  snopič  Hrv.  Kn.) 

72.  Hrvatske  knjižnice  V. snopič:  D.  Šimunovič:  Tudjinac.  1911 

73.  Robert  Koprinski:  Slovensko-hrvatski  slovarček     .     .     . 

A  n  t.  Knezova  knjižnica.  Uredil  Fr.  Leveč: 

74.  1.  zvezek:  Fr.  Leveč:  Ant.  Knezova  ustanova  (s  podobo). 

dr.  Fr.  D.:   Gospod   Lisec.   Povest.    -  Bogdan   Vened: 
Ženitev  Ferdulfa  vojvode.  Povest  v  verzih      .... 


2 

K 

—  v. 

2 

—  „ 

1 

20  „ 

2 

40  „ 

2 

40  „ 

1 

20  „ 

1 

20  „ 

2 

-  „ 

2 

—  „ 

2 

-  „ 

1 

30  „ 

1 

40  „ 

1 

1 

50  „ 

4 

„ 

1 

60  „ 

1 

50  „ 

1 

50  „ 

2  — 


1     „   20  „ 
1     „   40  „ 


„   80  „ 


1 

>f 

40  „ 

1 

>} 

»1 

2 

n 

f) 

1 

)> 

40  „ 

1 

>i 

20  „ 

80  „ 

_-. 

80  „ 

2 

—  „ 

3 

—  „ 

4 

—  „ 

3 

—  „ 

3 

—  „ 

1 

50  „ 

— 

60  „ 

„   80  „ 


75.  II.  zvezek:   Ivan   Goreč:   Gorski    potoki.    Povest.    — 

Pavlina    Pajkova:    Planinska    idila.     Povest.    — 

Fr.  Leveč:  Matija  Valjavec.Životopis  s  podobo.  1895     ~   K  80  v. 

76.  IX.  zvezek:  Ivan  Cankar:  Na  klancu.  1902   .     .     .     .     —   „  80  „ 

77.  X.  zvezek:    Ivan    Cankar:    Življenje    in    smrt    Petra 

Novljana.  Josip  Kostanjevec:  Ella.  1903  .     .     .     .     —   „   80  „ 

78.  XI.  Ivan  Cankar:  Križ  na  gori.  —  F.  Devetak:  Spo- 

mini gospoda  Ignacija  Brumna.  1904 —   „   80  „ 

79.  XII.  zvezek:   Ivan    Cankar:    Potepuh   Marko   in   kralj 

Matjaž.  —  Ivan  Cankar:  V  mesečini.  --  Jos.  Kosta- 
njevec: Brez  zadnjega  poglavja.  1905 —   „   80  „ 

80.  XV.  dr.  Šlebinger:  Vatroslav  Jagič.   —   Ivan   Cankar: 

Novo  življenje.  —  C  ve  ^/ro  Co/a/":  Dve  nevesti.  1908     1     „   40  „ 

81.  XVI.  zvezek:  R.  Murnik:  Matajev  Matija,  vesela  novela. 

—   Cvetko   Golar:    Bratje    in    sestre  v   Gospodu. 

Sanje  poletnega  jutra.  —  Ob  stoletnici  Slovvackega     2    „   50  „ 

82.  XVII.  zvezek:  c/r. /va/7  Aa/?:  Brambovci.    I.  del.  1910      .     3    „    -„ 

83.  XVIII.  zvezek:  dr.  Ivan  Lah:  Brambovci.  II.  del.  1911      .     3    „    -  „ 

84.  Mencingerjevih  izbranih  spisov  1.  zvezek  1911    ....      1     „  40  „ 

85.  Slovanski  spomini  in  jubileji,  I.  zvezek  1911      ....     2    „    —  „ 

b)  Zemljevidi: 

Koekejevi  zemljevidi,  in  sicer: 

Avstralija,  Francija,  Velika  Britanija  z  Irsko,  Italija, 
Južna  Amerika,  Skandinavija,  Švica,  Španija  s  Portu- 
galsko in  Nizozemsko  z  Belgijo  —  komad  po    .    .     .     —   „   20  „ 


^QS2£::^ 


Popis 
knjiga   Matice   Hrvatske 

na  skladištu. 


I.  Redovita  izdanja. 

Matica  Hrvatska  ima  na  skladištu  nekoliko  starih  godišta  redovitih 
izdanja,  koja  mogu  Slovenci  nabaviti  još  i  sada  uz  sniženu  cijenu  za 
4   K   po   godištu.   Na  skladištu   nalaze  se  potpuna  samo  ova  godišta  : 

1907. 

1.  Skarbičevskij  A.  M:   Povijest   novije   ruske  književnosti.   I. 

Preveč   M.  Lovrenčevid 3 "50 

2.  Hrvatsko  kolo.    Naučno-književni   zbornik.   Knjiga  III.     .      .  5'  — 

3.  Arnold  GjurO\   Ceznuča   i   maštanja.   Pjesme 2'  — 

4.  Andrijaševič  Ni  ko-.  Slike  i  priče 1* — 

5.  Tomič  J.  E.  :   Manja  djela  I T  — 

6.  Slovenske  novele  in  pripovijesti.  Uredio  dr.  F.  Ilešič.     .  V  — 

7.  Kolo  hrvatskih  umjetnika.  Knjiga  II 2"50 

1908. 

1 .  Posljednji  Zrinski  i  Frankopani.  Str.  340,  u  4",  sa  1 08  slika  3*— 

2.  Radič  Stjepan-.   Današnja  financijalna  znanost      ....  4*  — 

3.  Hrvatsko  kolo.   Naučno-književni  zbornik.   Knj.  IV.  str.  448  S'  — 

4.  Ivan   LepušiČ:   Pustolovka.   Pripovijest VSO 

5.  Turgenjev:   Novi   rod.   Roman 2  — 

6.  A.  Mickiewicz:   Izabrane   pjesme.   Preveo  Isa   Velikanovič   .  I*  — 

1909. 

1.  Bazala  A.  dr.:   Povijest  filozofije  II 3-_ 

2.  Lozovina    V.  dr.:   Povijest  talijanske  književnosti  I.   .      .      .  2*40 

3.  Drechsler  B.  dr.:  Stanko  Vraz.  Študija.  Sa  slikom  pjesnikovom 

u   bojama 1* 


4.  Hrvatsko  kolo.    Naučno-književni   zbornik.    Knjiga   V.     .      .  5"  — 

5.  Hrvatske   narodne  pjesnie.    V.     Ženske    pjesme.    Uredio 

dr.  A.  Andrič 3'40 

6.  F.  Maglajlič:   Iz  staroga  vilajeta \'2Q 

7.  Dante-Kršnjavi:  Božanstvena  komedija  I.   Pakao      .      .     .  \'A0 

Op  as  k  a.    Redovitih    izdanja    za    god.  1909.   ima    na    skladištu 
neznatan   broj. 

1910. 

1.  Hrvatsko   Kolo.    Književno-naučni   zbornik  sa  prinosima  od 

trideset  i   osam  hrvatskih  književnika.   Knjiga  VI.  .      .      .  4'  — 

2.  Kučera-  Pliverič-  Božičevič:    Novovjeki   izumi    III.    Sjajno 

ilustrovano 3"  — 

3.  Dr.  Fr.  Bučar-.   Povijest  hrvatske  protestantske  književnosti 

u   doba  reformacije.   Ilustrovano 3'  — 

4.  Mandič:   Povijest  okupacije  Bosne   i   Hercegovine      .      .      ,  1'  — 

5.  Fv.  Kumičič:   Začudjeni   svatovi.   Roman 2'  — 

6.  M.  Lis/čar:  Pripovijesti VSO 

7.  Slo\vacki-Benešič:  Lilla  Weneda.  Drama V  — 

8.  Detela:   Pegam  i   Lambergar.   Novela 1"  — 

IL  Izvanredna  izdanja. 

Izvanredna    izdanja    naručuju    se    pojedince,    i    to    uz    označenu 
cijenu  za  članove : 

1.  Andrič  Nikola   dr.:    Hrvatske  narodne  pjesme.   Knjiga  V. 

Ženske  pjesme.   Sa  naučnim   dodatkom 4"80 

2.  Tresič-Pavičič  dr.:  Finis  rei  publicae. 

I.   dio.   Ciceronovo   progonstvo 1'  — 

II.   dio.   Katon VSO 

3.  Ogrizovič  Milan-.  Hasanaginica.   Drama TSO 

4.  Narodne  Pripovijetke.   Ilustrovao  Ljuba  Babic.  Knjiga  za 

djecu   i   omladinu.   Trdo   uvezano 2'  — 

S   originalnim   uvezom  u   platnu 3"  — 

5.  Dr.  F.  Šišič:  Hrvatska  povijest. 

Knjiga  1 0"50 

Knjiga  II 0-50 

Knjiga    III 1-50 

6.  Schreiner  Jul.:  Uredba  svemira 0*50 

7.  Andrič  Nikola  dr.:    Pod  apsolutizmom.    Povijest  hrvatske 

književnosti  od  g.  1850—1860 O^SO 

8.  Josip   Kosor-.   Požar  strasti.   Drama 1"  — 

9.  Ivo    Vojnovič:   Gospodja  sa  suncokretom.   Drama   .      .      .  TSO 

10.  Ovidije  Našo-.   Metamorfoze.  Preveo  dr.  Tomo   Maretič   .  2  — 

11.  Homerova    llijada.    Izdanje  III.    (Matičino  II.).    Uvod    o 

Homerovim   pjesmama   napisao   dr.  Gj.  Korbler .      .      .      .  3'  — 


III.  Redovita  izdanja  za  god.  1912. 

»Matica  Hrvatska"  izdala  je  za  svoje  članove  medju  redovitim 
izdanjima  za  god.  1912.  ovih  sedam   knjiija  : 

1.  Dr.  A.  Bazala:  Povjest  filozofije,  knjiga  III.  Filozofija  naj- 
novijega  doba. 

2.  Hrvatsko  kolo,  naučno-zabavni  zbornik,  knjiga  VII.,  s  uinjet- 
ničkim  prilozima  i  književnim  radovima  Vj.  Klaiča,  dra.  O.  Kučere,  I.  Pa- 
sarida,  dra.  F.  Sišiča,  M.  Nehajeva,  dra.  P.  Karliča,  dra.  B.  Drechslera, 
dra.  A.  Tresida-Pavičida,  M.  Sabida,  dra.  Drag.  M.  Domjanovida,  Vlad. 
Nazora,  dra.  M.  Senoe,  L.  Ladanjskoga,  A.  G.  Matoša,  Ive  Krnica, 
Fr,  Galovida,  Gj.  Turida,  Mila  Mistre,  Andrije  Milčinovida,  Bože  Lov- 
rida,  Dinka  Simunovida,  M.  Ogrizovida,  Adama  Kostelida,  J.  Kosora 
i   drugih. 

3.  Dante- Aršnjav/:  Božanstvena  komedija,  II.  dio. 

4.  Merežkovski:  Petar  Veliki,  čuvani  ruski  roman  u  prijevodu 
J.  Pasarida. 

5.  Adela   Milčinovič:  Bez  srede.   Drama  u   tri   čina. 

6.  VI.  Nazor:   Hrvatski   kraljevi.   Pjesme. 

7.  Branislav  Nušič :  Priče,  zbirka  humoreska  i  priča  najboljega 
srbskoga  humoriste. 

Slovenci  dobivaju  redovita  izdanja  broširana  za  K  4"  — .  Uvez, 
po  nacrtima  Ljube  Babida,  stoji   K   1'  — . 


Matica  šalje  knjige  uz  unaprijed  poslan  novac  ili  pouzedem. 
Otprema  i  poštarina  otpada  na  naručitelja.  Knjige  se  naručuju  izravno 
kod    »Matice  Hrvatske"    u   Zagrebu. 


DDDD 
D 
□ 
D 


Katoliška  Bukvama  v  Ljubljani 


nnan 

D 
D 
D 


ima  v  zalogi  vse  slovenske  knjige. 


Iz   lastne  zaloge   priporoča  posebno   sledeče : 
Graf enauer :  Zgodovina  novejšega  slovenskega  slovstva. 

I.  del.  Od  Pohlina  do  Prešerna.  K  T  —  ,  vez.  K  2-80. 
II.  del.  Doba  narodnega  prebujenja  1848-1868  K  6'20, 
vez.  K  7-20. 
To  je  brez  dvoma  najznamenitejše  znanstveno  delo  slo- 
venskega slovstva  iz  zadnjih  let.  Zgodovina,  ki  je  izšla  v  1.  1910 
in  1911,  je  kritično-slovstvena,  poleg  tega  pa  tudi  kulturna 
slika  narodnega  javnega  življenja  v  navedenih  dobah.  »Zgodo- 
vina" si  je,  četudi  je  komaj  izšla,  pridobila  kot  strogo  znan- 
stveno in  strokovnjaško  delo  obilo  priznanja  pri  vseh  izobraženih 
krogih   brez   razlike.    Delo   se  bo  seveda   nadaljevalo. 

Breznik:  Slovanske  besede  v  slovenščini.  K  — '80. 

Razprava,   ki  bo  vsakega  izobraženca  zanimala,   obravnava 

pravilno   rabo    iz    bratskih  slovanskih  jezikov  izposojenih  besed. 

Vrhovec:  Die  wohll6bliche  landesfurstliche  Hauptstadt 

Laibach.  Kulturhistorische  Bilder  aus  Laibachs  Vergangenheit. 

K  2-50. 

Edino    delo,    ki    obravnava  kulturno   zgodovino  slovenske 
prestolnice  v  večjem   obsegu. 

Medved:  Poezije.    I.  del  K  SSO,  vez.  K  5—. 

II.   del   K   4-  —  ,  vez.  K   5-40. 

Pesmi  našega  pesnika-misleca  mora  poznati  vsak  izobraženec. 

Poleg    tega   je  knjigarna  izdala  v  lastni  zalogi  še  mnogo 
drugih  velepomembnih  del. 


V  zalogi  »Katoliške  Bukvarne"  izhaja  tudi  leposloven  list 
„Dom   in   Svet",   ki   obsega   na  leto    12  številk  in  stane  10  K. 

To  je  najbolj  razširjeni  slovenski  leposlovni  list,  ki  prinaša 
izvirne  slovenske  spise  ter  nudi  tudi  obilo  poučnih  in  umetniških 
sestavkov.  List  je  tudi  krasno  ilustriran  ter  ima  izredno  bogato 
opremo.   Dobi   se  tudi  še  več  starejših   letnikov. 


D 
□ 

Dana: 


Na    razpolago    so    brezplačno    in    poštnine    prosto 

obširni   ceniki   in   sicer : 

1 .  Splošni   katalog  slovenskih  knjig ; 

2.  Katalog  glasbenih  del   (posvetnih   in   cerkvenih) ; 

3.  Katalog  nabožnih  knjig  in   molitvenikov ; 

4.  Katalog  učil   ter  šolskih   tiskovin   in   knjig. 


D 
D 

n 
iDDna 


^^^^BS 


S^^E^^ES 


Zahtevajte  zastonj  in  poštnine  prosto 
letošnji  katalog: 

„Domača  knjižnica" 

ki  obseza  vsa  polja 
slovenske  literature. 


Ig.  pi.  KIeiDmayp  &  Fed.  Baroberg  s 


knjigotržnica  in  trgovina  z  muzikalijami 
u  Ljubljani. 


^^^fTT^^m 


355: 


Hrvatski  (slovanski)  znanstveni  antikvarijat 

Knjigarna  Mirko  Breyer 

llica  29       -^    Zagreb     -^    Telefon  150 


..SLOVANSKA  KNJIGARNA"       g 

S.  i  JVI.  RADIČ  I 

Zagreb,  Jurišičeva  ulica  1.         g 


^J   M  Ljubljani,  u  lastni  hiši,  Prešernoua  ul.  3 

g  IfSGja  §loyeii8lia  liraiiiloica! 

\^    Senarnep  prometa  koncem  leta  1911  6145  milijonov  kroti. 


S/. 

s/. 


Sprejema  vloge   vsak  delavnik.   Sprejema  tudi  vložne  knjižice 
drugih   denarnih  zavodov.    —    Obrestuje   po 


4- 'I 


o 


o 


t. 


C.4 


% 


brez  odbitka.  —  Za  vloge  jamči  rezervni  zaklad  hranil- 
nice in  mestna  občina  ljubljanska  z  vsem  svojim  pre- 
moženjem  in  z  vso   davčno  močjo.  Poslovanje  nadzoruje 

==  C.  kr.  deželna  vlada.  === 

Izključena  je  vsaka  špekulacija  in  izguba  vloženega 
denarja.  —  Posoja  na  zemljišča  in  poslopja  proti  5  "/o 
obrestim  in  najmanj  '/2  ^/n  amortizacije.  Za  varčevanje  ima 
vpeljane   lične 

=^=  domaČe  hranilnike.  == 

Posoja  tudi  na  menice  in  vrednostne  papirje. 


co 


rs 


^iss>:ss>:ssassci€s:<s:€:cc!€s;4:- 


■i.^ 


Kmetska  posojilnica  Ijublj.  olcolice 


registr,  zadr.  z  Beom.  zavezo 
Ustanovljena  lelsi  1881 

.,  Diin.  C.  18 

(v  laslnem  zadruž.  domu) 

Obrestuje  hrao.vloge  po 

41/   u/ 

brez  odbitka  rentn.  davka 

Sprejema  tudi  vlogo  na 
tek  račun  v  zvezi  s  ček. 
proitietom,  obrestuje  jih 
od  dtie  vloge  do  d.  dviga. 

Rezervni  zaklad  n3d  pol 
milij.kron.  Stanje  hraniln. 
vlog  nad  20  milijonov  kron 

Denarni  promet  v  letu  1911 
nad  130,000.000  kron. 

Račun  pri  avstr.  poštni 
hranilnici  5t.  82(^.400,  pri 
ogrski  p.  hran.  št.  19.^164. 

iiro-kmto  p.  Avstr.-Oar  bdnki 

Popolnoma  varno 
naložen  denar! 


□i"ii-ti.nTJtT;Trirrmg"ac".irryztnri>rjiirzTru  t-Jtzjt-JLUL 


3E2 

« 


Ljubljanska  kreditna  banka  [ 

Ljubljana,  Stritarjeva  ul.  2  (v  lastni  hiši). 


Delniška  glavnica  8,000.000  kron. 


Rezervni  zakladi  800,000  kron. 


Sprejema  denarne  vloge  na  knjižice  in  tekoči  račun  ter  obrestuje 

druge  po   dogovoru,    in  sicer    od 
dneva  vloge  do   dneva  dviga. 


prve  po 


4' 


o  netto, 


Posreduje  najkulantneje  nakup  in  prodajo  vseti  vrst  rent,  državnili  pa- 
pirjev, zastavniti  pisem,  delnic,  srečk  in  valut  ter  izvršuje  vsa  borzna  na- 
ročila kar  najtočneje. 
Eskomptuje  in  vnovčuje  menice,  devize,  kupone;  daje  predujme  na 
vrednostne  papirje,  sprejema  vse  vrednote  v  depot  in  oskrbo;  pri- 
poroča ognjavarne   „safe-deposits"  v  poljubno  uporabo  pod  lastnim  ključem. 

Preskrbuje  vinkulacije  in  devinkulacije  zlasti  vojaških  ženitbenih  kavcij. 

Izdaja  promese    za    vse  srečke    k   vsem    žrebanjem;    zavaruje    srečke    proti 

kurzni  izgubi. 

Izvršuje   plačila   na  vsa  tu-  in   inozemska  mesta    ter  opozarja   zlasti 

na  stalno   zvezo   z   Ameriko. 


Podružnice  v  Splitu,  Celovcu,  Trstu,  Sarajevu,  Gorici  in  Celju.  Agencija  v  Gradežu. 
ntztisin-t-t~itztznztzitiizxznizzxtztzit  t  i:«-inrf 


Učiteljska  tiskarna 

r.  z.  z  o.  z.  v  Ljubljani,  Frančiškanska  ul.  8 

se   priporoča  za  tisk  vsakovrstnih  tiskovin,   kakor:   časopisov, 

knjig,   brošur,   lepakov,   not,   letnih  zaključkov  itd.  in  izvršuje 

vsa  naročena   dela  vsled  svoje  najmodernejše  uredbe  najokus- 

neje,   najkulantneje  in   po   nizkih   cenah. 

Vse  šolske,  županske  in  druge  uradne  tiskovine 
v  zalogi.  —  Velika  izbera  mladinskih  knjig. 

Ceniki  zastonj   in  poštnine  prosto. 

I    I     V  Učiteljski  tiskarni   izhaja   edini   slo-        I     §*^m<% 
•    •         venski   neodvisni   politični   dnevnik  jjMm^^LM  K 

in   sicer  tudi   ob   nedeljah    in    praznikih  ob   3.  uri  zjutraj.    — 
Mesečna  naročnina  z  dostavlj.  na  dom  K  1*50,  po  pošti  K  1'70 


I  Sužnoštaierska  hramlniea  I 

w  _                                                 _  /< 

\f  za  katerojamčijookraji :  Gornjigrad,  Sevnicai  Šoštanj,  Šmarje  ^ 

W  pri    Jelšah|    Vransko    za    popolno  varnost  vlog  in  za  njihovo   po  W 

'\^  pravilih    določeno    obrestovanje  do  neomejene  visokosti,    ima  sedaj  hra-  '^\ 

M  nilnih  vlo?  čez  4,000.000  kron.  (S 


I    V  Celju    *-*    ^Nai^odni  dom^^ 


^. 


^       Hranilnica  posluje  s  strankami  vsak  predpoldnn  od  8.  do  12.  ure  W 

^       izvzemši  nedelje  in  praznike.    HraniBne  vloge  obrestuje  -fj^ 

^       po   4\\  odstotka    od    dneva  vloge    do   dneva  vzdiga    in  i^ 

^       pripisuje    obresti    polletno    h    kapitalu    ter    plačuje    hranilnica     rentni  M 

Sf.  davek   sama  in  ga  ne  odtegne  vlagateljem.  ^ 

S/.  '  f\ 

^       Izposojuje    pa    na    zemljiško  varnost    pO    5   odstotkov,    občinam   in  ft 

korporacijam  navedenih  petih  okrajev  po  4  tri   četrt  obresti.  j^ 

Slovenci,    vlagajte  v  južnoštajersko    hranilnico    svoj   cerkveni  fj^ 

in  ustanovni  denar  in  kadar  nalagate  denar  za  mladoletne  ali  varovance,  A 

in  zahtevajte  pri  sodiščih,   da  se  naloži  denar  za  mladoletne  oz.  za  varo-  ^ 


s/. 


» 


vance  izključno  le  v  južnoštajersko  hranilnico.  W 

Sf.  'i* 


w^w^wwl^^w<^^f|'^ysl'^cM1sc^^ 


Knjigoveznica 

Selenburgova  ulica,  nasproti  c.  k.  gl.  pošte 

V  Ljubljani 


t.t  i  4i.rtza 


tztzarrrzaza 


a 


priporoča  vezavo  knjig  in  v  to  svrho  spadajoča  dela,  od  pre- 
prostih do  najfinejših  izdelkov :  Uradne  knjige  vseh  vrst,  mape, 
fasciklje,  načrte;  knjige  šolskih  in  drugih  knjižnic,  knjige  pri- 
vatnih bibliotek;  dalje  časopise,  koledarje,  bloke,  passepartout, 
diplome,  kartonaže,  kartoteke. 

Tisek  na  trakove  v  zlatu,  srebru  ali  v  barvah. 

Za  hranilnice  in  posojilnice  vložne  knjižice.  Na  zahtevo 
pošlje  vzorce  in  proračun. 

Tovarniška  zaloga  raznega  papirja  in  vrečic.  Zaloga 
za  pisarniške  in  šolske  potrebščine    en  gros  &   en  detail. 

Najnižje  cene. 

Se  uljudno  priporoča       IVAN     BONAČ. 


C 

J5 


^mW7mMKmS^WMKMWMKM^MiiC7^^ 


J^f^,  C^Gf^Ctr,   fvornica  slamnil^ov   h 

v  Sfobu,  pošta  Domžale  pri  Ljubljani, 
se  priporoča  gg.  trgovcem  in  slavn.  občinstvu 
ja  obila  naročila. 

Pojtrejba  točna.    Cene  primerne. 


SI 


w  ((cfe^cg^<j^(gg)((cfe^g^g^( 


i 


-aas  Lastna  tvornica  ur  v  Švici  •««»- 

yyALFA''  registr.varstv.  znamka  yyALFA'' 

}(aiueč)a  zaloga  ur,  zlatnine  in  srebrnine. 
99  U  N I O  N  ^'-ure  so  naibolj  natančne. 

Zahtevajte  »Jubilejni  cenik«  zastonj. 


^e 


g?\ 


GRICflR  ^  MEclflC 

UUBLJflNfl,  Prešernova  ulica  št.  9. 

Največja  zaloga 
izgolouljenih  oblek  za  gospode 

za  dečke  in  otroke. 

Konfekcija  za  dame.  i 

Točna  postrežba. 


"'S" 


HESaDEZaDESSlDSZaiS 


I 


IFT 


^^- 


■"Civ 


I 


I 


.^^ 


^ 


M.  Dreaik 


'•^^ff 


"f? 


o 


B 


telovadne  obleke 
Ljubljanajoiigresnitrii?  [ 


lofiia    ' 


^ 


Ustanovljena  1847 

Tovarna  pohištva 

XXKaglas 


i\ 


»Turjaški  Trg  7 
}(ai\)ečia  zaloga  pohištva 

za  spalne  in  jedilne  sobe,  salone 

in  gosposke  sobe. 

Preproge,  zastori,  žimnati  modroci, 

modroci  na  vzmeti,  otroški  vozički 

i.  t.  d.  i.  t.  d.  ^ 

Najsolidnejše  blago. 
Najnižje  cene 


lago.  , 

le.  A 


m 


JP-^    Solidni  in  znani  krojaški  obrt    — 

Fran  Rožič  ^. 

krojač  v  Ljubljani.  Kongresni  Trg  7  11 


("N 
K 


FR.  P.  ZAJEC 

LJUBLJANA,    Stari   Trg    št.  9 


a  sv«f 

opt 

ični  zavod 

f«  •• 

— 

— '-;  ^ 

I  Ji, 

:  :l«e. 

%&š^ 

2                 AU^%,^  U. 

ti  &t!k9- 

i  Tamburice  i 

f)  prve  sisacke 

-ukotvomice  tambura 

J.  STJEPUŠIN 

■  SISAK  • 


^ 


=^ 


Zef^arna  ^  „^latQmu  orlu" 


)({g^j:^5:ž:žl>(ž^^g^3^i:a:^g^^^^fiQž) 


p 


^ 


TISKARNA 

ANT.  SLATNAR 
o  V  KAMNIKU 


Z3 
Z3 


SE  PRIPOROČA  ZA  R.AZLIČNA 
TISKARSKA  DELA.  —  IZVRŠUJE 
VSA  V  TO  STROKO  SPADAJOČA 
NAROČILA  PRIZNANO  LIČNO  IN 
PO  ZMERNIH  CENAH.  —  NOVI 
STROJI.  —  ELEKTRIČNI  OBRAT. 

DOMAČA  KNJIGOVEZNICA. 


^ 


'^~nf^ 


J^ 


a(^c^^cm)(icri>y^'^<^'))mš^((^^ct^(^^a^rs 


?E^ 


!oTu£a  Tnktnvpslin  slatino  !'n«Vrawnni"k^u'vo"da 

htevajtejiiteiUlUlUflUlVU  UlUllUU  in  se  naroča  \  Tolst  vrhu, 

pošta  Guštanj,  žel.  postaja  Spodnji  Dravograd,   pošta  in  posta- 
jališče Guštanj,   Koroško.    Brzojavni  naslov;  Oset,   Streiteben. 

Tam  se  nahaja  tudi  dobra  gostilna  in  prenočišče. 
Prazne   steklenice  drugih  voda  se  sprejmejo   v  polnitev. 

Plakati,  prospekti  in  ceniki  na  razpolago  zastonj  in  franko. 
Uporablja  se  kol  zdravilna  voda  in  namizna  osvežujoča  pijača.    Več  priznalnik  in 
pohvalnih  pisem.  >^"  V  lastni  uporabi  pri  mnojili  odličnih  zdravniku  cele  Avstrije. 

Zadnji  čas  se  pošilja  tudi  v  inozemstvo  I 


?i 

Ml    ga 

o  =■ 


Preurejen  vrelec!  Znižane  cene!  Pišite  po  cenik  in  prospekte!  Poizkusite! 


Iz  društvenih  pravil  „Matice  Slovenske". 

„§  3.  Kdor  letnine  ne  plačuje  redno,  se  sme  po  odborovem 
sklepu  izbrisati  izmed  letnikov. 

Letnina  se  plačuje  v  prvi  polovici  vsakega  leta." 

* 
*  * 

„Zemljevid  slovenskega  ozemlja'*. 

Zemljevid,  ki  ga  tiska  c.  in  kr.  vojaški  geog-rafski  zavod 
na  Dunaju,  je  bil  novembra  in  decembra  1912  v  prvi  korekturi. 
Ker  se  druga  in  tretja  korektura  vrši  mnogo  hitreje,  izide  Zem- 
ljevid vsekakor  spomladi  1913.  To  naznanjamo  p.  n.  gg.  naroč- 
nikom, a  obenem  vabimo  vse  Slovence,  ki  Zemljevida  še  niso 
naročili,  da  bi  blagovolili  storiti  to  čim  preje ;  zlasti  pa  nanj 
opozarjamo  vse  urade  in  pisarne. 

Ves  zemljevid  bo  91  cm  širok  in  125  cm  dolg  ter  izide  v 
štirih  listih.  Dobiti  ga  bo  ali  enostavno  na  papirju  ali  napetega 
na  platno ;  za  ta  zadnji  slučaj  je  zopet  razločevati  troje :  a)  vsak 
izmed  štirih  listov  je  nalepljen  na  dobro,  sivkasto  platno  in 
je  razdeljen  v  16  delov  (torej  zložljiv,  v  žepnem  formatu);  bj  vsi 
4  listi  se  prilepijo  skupaj  na  močno,  belo  platno,  toda  tako, 
da  se  da  ves  zemljevid  zložiti  v  4  dele  (zemljevid  bi  se  dal 
obesiti);  cj  vsi  4  listi  se  prilepijo  skupno  na  močno,  belo 
platno  kot  celota ;  vsak  zemljevid  dobi  zgoraj  in  spodaj  ličen 
lesen  rob  in  obešalo.  Napenjanje  stane:  sub  aj  2  K  52  h  (za 
vse  4  liste),  sub  bJ  3  K,  sub  c;  3  K  90  h.  —  „Matica  Slov." 
prosi  p.  n.  gg.  poverjenike  in  odjemalce  zemljevida  sploh,  da  bi 
ji  z  naročilom  obenem  blagovolili  javiti,  ali  in  kako  naj  se  po- 
edinim  naročnikom  zemljevid  prilepi.  Kdor  pošlje  le  5  K  (ozir. 
ako  ni  matičar,  6  K),  dobi  zemljevid  enostavno  na  papirju ;  na 
to  opozarjamo  zlasti  p.  n.  gospodo,  ki  so  že  naročili  zemljevid 
in  doposlali  5  K.  < 


"Tnlt-i^i^