(navigation image)
Home American Libraries | Canadian Libraries | Universal Library | Community Texts | Project Gutenberg | Biodiversity Heritage Library | Children's Library | Advanced Microdevices Manuals | Linear Circuits Manuals | Supertex Manuals | Sundry Manuals | Echelon Manuals | RCA Manuals | National Semiconductor Manuals | Hewlett Packard Manuals | Signetics Manuals | Fluke Manuals | Datel Manuals | Intersil Manuals | Zilog Manuals | Maxim Manuals | Dallas Semiconductor Manuals | Temperature Manuals | SGS Manuals | Quantum Electronics Manuals | STDBus Manuals | Texas Instruments Manuals | IBM Microsoft Manuals | Grammar Analysis | Harris Manuals | Arrow Manuals | Monolithic Memories Manuals | Intel Manuals | Fault Tolerance Manuals | Johns Hopkins University Commencement | PHOIBLE Online | International Rectifier Manuals | Rectifiers scrs Triacs Manuals | Standard Microsystems Manuals | Additional Collections | Control PID Fuzzy Logic Manuals | Densitron Manuals | Philips Manuals | The Andhra Pradesh Legislative Assembly Debates | Linear Technologies Manuals | Cermetek Manuals | Miscellaneous Manuals | Hitachi Manuals | The Video Box | Communication Manuals | Scenix Manuals | Motorola Manuals | Agilent Manuals
Search: Advanced Search
Anonymous User (login or join us)
Upload
See other formats

Full text of "Letopis Matice slovenske"

Digitized by the Internet Archive 

in 2011 with funding from 

University of Toronto 



http://www.archive.org/details/letopismaticeslo1898slov 



LETOPIS ^^ 



^Ai^:p, 






SLOVENSKE 



ZA LETO 1898. 



MATICE 



UREDIL 

ANTON BARTEL. 

ZALOŽILA IN IZDALA 

SLOVENSKA MATICA. 




v LJUBLJANI 1898 

NATISNILA ..NARODNA TISKARNA" 




e 



LETOPIS 

SLOVENSKE MATICE 

ZA LETO 1898. 



UREDIL 

ANTON BARTEL. 



ZALOŽILA IN IZDALA 

SLOVBNSKA MATICA. 



v LJUBLJANI 
NATISNILA „NAROONA TISKARNA' 

1898. 



Vsebina. 



Na strani : 

1. IvanVrhovec: Meščanski špital. (Doneski h kulturni zgo- 

dovini ljubljanskega mesta) 1 — 112. 

2. dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih 

spisov k protestantskim hrvatskim knjigam . . . 113—129. 

3. Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik . . 130—158. 

4. L. Pintar : Slovarski in besedoslovni paberki 159—183. 

5. Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vpra- 

šanje 184—205. 

6. Ivan Vrhovec. VeUki šenklavški zvon v Ljubljani — 

čigav je? 206—223. 

7. R. Perušek: Biblij ografij a slovenska 224—260. 

8. E. Lah: Letopis ^Slovenske Matice" : 

L Poročilo o delovanju „Slovenske Matice" za 
dobo od dne 1. gru^a 1897 do dne 30. listo- 

pada 1898. leta 261—274. 

n. Pcačunsko poročilo 275—281. 

m. Poročilo o društveni knjižnici 282—287. 

rV. Upravništvo „Slovenske Matice" .... 288-289. 

V. Imenik društvenikov za leto 1897. . . . 290—345. 

VI. Umrli ustanovniki 346. 

VII. Društva, katera z Matico zamenjujejo knjige 347. 

VIII. Društvena književna zaloga 348—350. 








^.^-^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -'^ ,^.^-^ -^ -^ .^.^.^ -^ .^.^ .>^.^ ^ -^ ^ ^ -^ .^.^ ^ ,^ .A. J^ .^ .^ .A,.^ j\. .^ fL 



Meščanski špital. 

(Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta.) 

(Spisal Ivan Vrhovec.) 




Uvod. 

stavbinskem oziru se v Ljubljani že dolg-o časa 
ni izvršilo toliko in tako temeljitih izprememb, 
kakor se vrše ravno zdaj, oziroma se jih je 
mnogo že izvršilo. Tekom dveh ali treh let je 
dobila Ljubljana skoraj da kar popolnoma novo 
lice, ali pa ga dobi, kjer ga še do zdaj ni. 

Podobni taki, ne manj temeljiti izpremembi 
sta se vršili v minulih stoletjih že dvakrat; v 
naše čase spadajoča izprememba je tretja taka, lahko re- 
čemo epohalna doba. 

Prva spada v XV. stoletje. Pričela se je z lotom 1416., 
ko je ukazal vojvoda Ernest /jolezni, da se Ljubljana ob- 
zidaj in utrdi s stolpi in okopi. Popolnoma dovršila pa so 
se ta fortilikatorična dela šele proti sredi XVI. stoletja. 

Isto tako se je Ljubljana v živo predrugačila in se 
popolnoma prelevila in pomladila kakih 300 let pozneje. 
Proti koncu minulega stoletja je izdajal Jožef II. povelje za 
poveljem, da naj se mestom, ograjenim z grdimi, starimi 
in večinoma že tudi na pol i)Osutimi zidovi, podre ta grdoba, 
ter da naj se odpirajo svetlobi in svežemu zraku, ker mestno 
obzidje nima itak nobenega pomena več. Odkar se je voj- 
skovanje popolnoma predrugačilo in se za streljanje namenjeno 
orožje tako silno popolnilo, od tedaj tudi najmočnejše mestno 
obzidje no more sovražnika zadržati in mu n(; zabraniti, 
da ne bi osvojil mesta, če ga le hoč(\ Ljubljančani so z 

1 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



veseljem pozdravljali take cesarske ukrepe. Njih predniki 
so sezidali vse te zgradbe zato, da se v prvi vrsti ubranijo 
Turka. A proti koncu minulega stoletja so bile razmere 
povsem drugačne. Kdo se je takrat še bal Turka! Kaj pak 
da! Saj so že takrat kovali načrte, kako bi ga izgnali iz 
Evrope, njegove dežele pa razdelili. Čemu torej še mestnih 
zidov? Proč ž njimi, kolikor iiitreje, toliko bolje. 

Zavoljo tega so v Ljubljani v silno kratkem času, v 
treh ali štirih letih, izginile vse one velikanske naprave, ki 
so si jih naši predniki izumeli v svojo varnost, katere 
so si sezidali s tolikim trudom in za katere so potrosili 
ogromne svote s krvavimi žulji prisluženih svojih novcev. V 
čudovito kratkem času je bil podrt, razbit in posut kame- 
niti pas, ki je do tedaj tesnil in zaviral Ljubljano v nje 
razvitku. Starega zidovja Ljubljančani kar kamena niso 
hoteli več pustiti na kamenu. Razdirali so in posipali, kakor 
bi jih bil obsedel neki prav poseben duh uničevanja in 
razdiranja. 

In ko so se razrušili in v prah posuli stari stolpi, ba- 
stijoni in zidovi, ko so se zametali grdi, s smrdljivo vodo 
napolnjeni jarki in okopi, pomlajene Ljubljane skoraj več 
poznal nisi; videti je bila kakor brhka nevesta, ki se je 
oblekla in nališpala na najbolj slovesno pot svojega živ- 
ljenja. Ce le katerikrat, zaslužila je Ljubljana vsaj takrat 
svoj priimek »bela Ljubljana«. 

Ob enem se je povečala tudi za več ko polovico, zakaj 
potegnila je nase tudi predmestja, ki so bila dotlej zavoljo 
ozidja kot od trupla odsekani udje. 

Tretjo dobo, kateri je bilo usojeno prestvariti Ljubljano 
morebiti še bolj živo, kakor ob prejšnjih dveh prilikah, 
doživeli smo mi sami. Tudi mi smo videli, kako seje pred 
tremi leti na podrtinah ljubljanskih gibalo sto in sto rok; 
podirale so, razkopavale, odvažale šuto, pospravljalo v stran 
stara okna, stara vrata, staro tramovje in drugo tako ro- 
potijo. A tistega veselja, kakor pred sto leti pri tem delu 
nisi videl. Kaj pak da ne! In tudi nič čuda! Pred sto 
leti so se našim prednikom le kar obrazi zarili od veselja, 
ko so videli, kako pada stolp za stolpom, bastijon za basti- 
jonom, jeden grši od druzega, ko so videli, kako se mestu 
polagoma odpira pogled v prelepo bližjo in daljšo okolico, 
in kako od vseh strani vreta v mesto zrak in svetloba. Toda 
nam je potisnil krampe in lopate v roko nesrečni veliko- 
nočni potres. Vendar prestanemo tudi to in s ponosom se 
bomo ozirali po naši novi lepi Ljubljani, ko se nam hude 
potresne rano zacelijo vsaj nekoliko, zakaj število poslopij, 
katerim so se ob potresu iztekle ure, je bilo res ogromno. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 'i 

Seveda posebno hudo nismo žalovali morebiti niti za 
jedno o potresu razmekaščenih zgradeb. Ne bi rekel, da vse, 
a večinoma so bile kakor zrele hruške na starikavi veji. 
Škoda ni bilo niti jedne! Gradivo, iz katereg-a so bile na- 
rejene, ni bilo prav za nobeno rabo, delo pa večinoma tudi 
tako šušmarsko, kakor bi ga bili dali iz rok sami evan- 
geljski najemniki. 

Da pa ne bo prevelike zamere, zato izrecimo rajši kar 
precej, da tako moremo govoriti samo taki in tisti, ki smo 
bili ono usodcpolno potresno noč tako srečni, da smo mir- 
nega srca lahko vzdihnili: »Čast Bogu, da nismo hišni 
gospodarji!« Gotovo res! Ono nesrečno noč smo Vas, hišne 
gospodarje, pomilovali prav odkritosrčno, zakaj škoda, ki jo 
je potres napravil je bila vendarle res velikanska. In če 
prav je bilo kako poslopje morebiti res že staro in grdo, s 
stališča gospodarjevega ga je bilo vendarle škoda, zelo 
škoda! 

Jedna takih starih zgradeb, o kateri se je človek po 
pravici čudil, da je sploh še streho nosila, je bil tudi »me- 
ščanski špital« v Spitalski ulici. 

To zavoljo svoje starosti pač častitljivo poslopje je v 
zgodovini ljubljanskega mesta tako zanimiva zgradba, da 
se utegne marsikomu ustreči, če čuje kaj več o njem in 
o tem, kar je bilo nekdaj ž njim v zvezi. 

Kaj pak je bil meščanski špital ? Kakšnim namenom je 
služil ? 

Na mestu podrtega meščanskega špitala je ob gradbi 
zdanje palače stala pač velika deska z dosti razločnim na- 
pisom, kateri je menda imel namen mimogredočim oznan- 
jati, kaj se zida tu. Ker pa napisu niso pridejali komentara, 
razumel ga ni živ krst. Kdo pa naj razodene in odgrne 
tudi skrivnosti, ki so se skrivale za napisom, napravljenem 
v tej-le prekrasni slovenščini iz zadnjih let devetnajstega 
stoletja: 



ZGRA])h3A ROS Iv O RJA 

ZAIvIvADA N4E:ŠČ AN S K K 

I JVI O V I N E. 



Ivan Vrhovec: Meščanski Špital. 



Načrt za novo poslopje je napravil arhitekt in profesor 
L. Theyer iz Gradca, in nehote se je človeku vsiljevala 
misel, da je bil tudi napis na deski umotvor nemškega pro- 
fesorja iz nemškega Gradca. 

Kaj je bil torej meščanski špital? 

Tudi naši časopisi so te pustili na cedilu, ako si hotel 
iz njih izvedeti, kakšnim namenom je služil. Napravili so 
ga bili namreč za bolnico, kar pa nikoli ni bil, ampak 
vedno le zavod, v katerega so sprejemali stare, betežne 
in brez svoje krivde obubožane ljubljanske meščane. V 
meščanski špital sprejeti ubožci so bili preskrbljeni z vsem 
vsaj najpotrebnejšim, bati se jim zadnje trenotke življenja 
vsaj lakote ni bilo treba. Da je bilo pa med njimi več 
bolnih kakor zdravih, je menda stvar, o kateri se pameten 
človek ne bo pričkal, saj je starost že sama na ^ sebi bo- 
lezen, toda bolnica meščanski špital ni bil nikoli. Že z večjo 
pravico bi ga imenoval človek sirotiščnico (sirotišče), ker so 
razen starih ljudi sprejemali vanj tudi otroke, katerim sta 
odmrla oče in mati, ali pa take usmiljenja vredne črvičke, 
ki so jih brezvestne matere popustile kje za kakim voglom 
v mestu. Kdor se izpodtika nad tujo, iz latinskega »hospi- 
tala« nastalo besedo »špital« ter jo hoče imeti vsekako po 
slovensko prikrojeno, imenuj nekdanji meščanski špital »hišo 
za uboge meščane«, »siromaščnico« ali kakorkoli drugače, 
nikakor pa ne »bolnico«. Jaz ostanem pri starem »špitalu« 
in čestitljivi stari »Spitalski ulici«, katera nosi po špitalu 
svoje ime že nad pol tisočletja. 



I. Ustanovitev meščanskega špitala. 

Zanimiv je že pričetek ljubljanskega meščanskega špi- 
tala. Ustanovili ga namreč niso Ljubljančani, marveč mu je 
položila temelj neka imenitna tuja gospa, — ogrska kraljica 
Elizabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in soproga te- 
danjega ogrskega kralja Karola Roberta. Karol Robert ni 
bil Ofier, ampak Italijan iz kraljevega rodu neapolitanskega, 
vendar je postal kralj na Ogrskem, ko je 1. 1301. izumrla 
ondi kraljeva rodbina; po svoji stari materi je bil namreč 
Karol Robert v sorodu z njo. Vladal je od 1. 1301. — 1342. 
Leta 1320. se je poročil s poljsko princesinjo Elizabeto. Ko 
je leta 1342. umrl, bil mu je naslednik na ogrskem pre- 
stolu njegov sin Ludovik I. Veliki, jeden najslavnejših ogrskih 
kraljev. A tudi njegovemu mlajšemu sinu Andreju se je 
obetala kraljeva krona. Skoraj isti čas (1. 1343.) Je umrl 



Ivan Vrhovec; Meščanski špital. 



namreč tudi tedanji neapolitanski kralj, stric Robertov. Za- 
pustil je kraljestvo svoji vnukinji Ivanki, ki se je poročila 
z Andrejem. A kakor so se Ogri branili nekdaj Italijana 
Karola Roberta, ravno tako in še hujše so se upirali Italijani 
zdaj Og-ru Andreju. Robertova vdova in mati Andrejeva, 
ki je preljubemu svojemu sinu vsokako želela, da diči nje- 
govo glavo krona neapolitanska, je bila zavoljo tega v ve- 
likih skrbeh. 

Neustrašna in jako podjetna žena je sklenila napeti 
vse sile, da mu pripomore do nje. Dobro vedoč, da zlat 
kov in lepa beseda premoreta vse, se je napotila z veli- 
kanskimi denarnimi vsotami dobro preskrbljena 1. 1345. v 
Italijo. V Italijo pa je tiste čase vodila z Ogrskega najpri- 
ličnejša pot ravno preko Kranjskega. 

Tako je ogrska kraljica Elizabeta prišla v Ljubljano. 
Spremljala jo je velika družba najimenitnejše ogrske, pa tudi 
italijanske gospode. Koliko časa se je tu mudila, ne vemo, 
vemo pa, da je ob tej priliki ustanovila meščanski špital, 
» hišo za reveže, v kateri je dala napraviti tudi kapelo ali 
malo cerkvico ter jo posvetila sv. Elizabeti, svoji patroni. 

Skoda le, da se nam ni ohranilo ustanovno pismo 
meščanskega špitala. Iz njega bi morebiti lahko posneli, 
kaki tehtni vzroki so napotili tujo, samo skozi Ljubljano 
potujočo, sicer pa Ljubljančanom popolnoma neznano kra- 
ljico, da jim je izkazala tako veliko milost. 

Novo ustanovljeni špital gotovo ni bil Bog si ga vedi 
kako velikanska zgradba. Leta 1345. špital gotovo ni po- 
krival onega ogromnega prostora, kakor ga je pokrival do 
potresa, ali katerega pokriva celo zdanja nova palača, jedno 
največjih poslopij v Ljubljani, — o tem pričkati se bi bila 
pač dosti nepotrebna stvar. Prvotni meščanski špital je bil 
skromen, neznaten in le za malo ubogih meščanov zado- 
stujoč zavod. To je odgovarjalo že značaju in razmeram 
tedanjega časa, ki pri zgradbah ni poznal zdanje potrat- 
nosti v razteznosti, širjavi in višavi poslopij. Saj so bile v 
srednjem veku še celo hiše najbogatejših meščanov tako 
neznatne, neprilične in uborne zgradbe, da si dandanes 
niti vsak preprost človek ne bi želel stanovati tako. 

Ali če uvažujemo tudi vse to in če tudi pritrdimo, 
da je bil špital zasnovan v najskromnejših merah, reči 
moramo vendarle, da je bil dobrodelna naprava, ki je za- 
htevala velikih gmotnih žrtev in velike darežljivosti od 
strani svoje ustanoviteljice. Sicer si pa tudi kapele v me- 
ščanskem špitalu ni treba misliti celo preskromnem, zakaj že 
v najstarejših listinah se vedno in dosledno imenuje le 
cerkev, in sicer že v onem času, ko se šenklavška cerkev 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



nazivlje samo »kapela«, kakor se je zgodilo to na pr. ob 
jako važni priliki v pismu, s katerim je papež Pij II. pri 
Šenklavžu ustanovil ljubljansko skotijo, torej še leta 1462. 

Iz vsega teg-a sledi, da je bila ustanova meščanskega 
špitala res dejstvo prav kraljeve darežljivosti. Da pak kra- 
ljica Elizabeta od Ljubljančanov za to svojo milost ni pri- 
čakovala kake odsluge, o tem menda pač ne dvomi nihče. 
Kar je storila, storila je iz najboljših namenov, storila je v 
korist trpečega človeštva in zgolj v čast Božjo. Saj se je po- 
božna žena nahajala na jako važnem in usodepolnem potu, 
čigar končni namen je bil, da pridobi neapolitansko krono 
ljubljenemu sinu Andreju. Da bi je nebesa pri tem težavnem 
delu ne zapustila, ampak ji naklonila vso svojo milost, od- 
ločila se je, preden stopi na italijanska tla, za veliko delo 
krščanskega usmiljenja. Na poti v Italijo pa je bila Ljub- 
ljana zadnje imenitno mesto, in temu slučaju je pripisovati, 
da je kraljica Elizabeta ustanovila meščanski špital ravno 
v Ljubljani. 

Sicer se utegne zasledovanje vzrokov, ki so kraljico 
Elizabeto napotili k ustanovi meščanskega špitala, zdeti 
temu ali onemu stvar, ki takega truda in take pozornosti 
nikakor ne zasluži. Toda, kdor ve, kolikega pomena da je 
za Ljubljano bil meščanski špital v socijalnem in mestno- 
gospodarskem oziru, temu se vidi tudi najmanjši podatek, 
ki se tiče njegove zgodovine, važen in zanimiv dovolj. Za- 
voljo tega obžalujmo še jedenkrat, da se ustanovno pismo 
ni ohranilo niti v prepisu. Iz njega bi zvedeli morebiti vsaj 
to, kateri čas, kateri mesec se je pobožna kraljica mudila 
v Ljubljani. Morebiti jo je že tu dosegla grozovita novica, 
da so Neapolitanci 28. avgusta 1. 1345. umorili preljubljenega 
ji sina Andreja ter prekrižali s tem vse njene naklepe. Mo- 
rebiti ji je ravno ta nesreča vdihnila misel na ustanovitev 
meščanskega špitala. 

IL Najstarejši špitalu naklonjeni darovi. 

O njega nadaljnjem razvoju so poročila za srednji vek 
jako skromna in pomanjkljiva, kakor so skromna in po- 
manjkljiva za razmere in dogodke srednjega veka sploh. 
Ohranjena so nam jedino le v pismih, s katerimi so milo- 
srčni ljudje naklanjali špitalu najrazličnejše darove v de- 
narjih in v blagu, v premičnem in nepremičnem. Podarjali 
so mu hiše, njive, vrtove, desetine in tudi cele kmetije. Za 
srednji vek je število takih pisem majhno, zavoljo tega pa 
ne mislite, da je bilo tudi število dobrot in darov majhno. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Število je majhno le zavoljo teg-a, ker so se pisma ali po- 
gubila, ali pa jih je uničila ta ali ona neprilika. Nekaj obil- 
nejša prihajajo v XVI. stoletju, s početkom novega veka. 

A že malo število ohranjenih nam darovalnih pisem 
kaže jasno dovolj, kako imonitn;i so jo videla, tedanjikom 
ta ustanova, in kako zelo so se za špital zanimali Ljubjan- 
čani in drugi; vidi se, da so špitalu prihajali dobrotniki in 
prijatelji iz vseh stanov; z bog"atimi darovi so se ga spo- 
minjali meščani in plemenitaši, moški in ženske, in skoraj 
nepotrebno se nam zdi še posebej naglašati, da so mu 
naklanjali svojo milost tudi kralji in cesarji, in gotovo ni 
samo slučaj, da jo ravno najstarejši dar, za katerega sploh 
vemo, prišel meščanskemu špitalu iz cesarskih rok, iz rok 
Friderika IV., največjega dobrotnika in prijatelja kranjske 
dežele. Leta 1444. je ukazal svoji vicedomski gosposki, da 
izplačuj špitalu vsako leto po šest funtov dunajskih vinarjev. 

Ze 40 let po ustanovitvi (1. 1386.) je zadela špital ve- 
lika nesreča. Pogorel je s cerkvico vred, a Ljubljančani so 
ga sezidali najbrž kar precej zopet. To smemo morebiti 
sklepati ravno iz daru cesarja Friderika IV. Oni funtje du- 
najskih vinarjev so bili namreč namenjeni kot plačilo in 
priboljšek za obhajila, katera je opravljal špitalski kaplan 
pri bolnikih po mestu. Leta 1444. sta bila torej špital in 
cerkvica v njem vsekako že popravljena in pozidana, najbrž 
pa že poprej. 

Naslednja, deloma še v srednji vek segajoča darovalna 
pisma, naj nam pokažejo, kako različni da so bili špitalu 
prihajajoči darovi. 

Leta 1465. je prepustil neki plemenitaš Lainitz meščan- 
skemu špitalu desetino od 14 v Dragomelu in pri sv. Pavlu 
v mengiški fari ležečih kmetij. 

Leta 1507. je podaril neki Blaž Lazarin, deželni davkar 
za Istro in Kras, pet kmetij proti temu, da se v špitalski 
cerkvi opravi zanj vsako leto toliko sv. maš, kolikor ima funt 
vinarjev, na dan sv. Elizabete pa še slovesna obletnica 
(aniverzarij). Ta dan naj dobi tudi deset špitalskih revežev 
vsak po jed no suknjo. 

Ravno isto leto je špitalu podarila bratovščina sv. 
Boštjana svoj travnik na Rožniku. Vsako leto se je iz nje- 
govih dohodkov imelo o božiču kupiti za špital (za večno 
luč v cerkvi) po 26 funtov olja. 

Ravno tak je bil dar Jerneja Perkena, ki je 1. 1515. 
daroval špitalu tretji del desetine od svojih v Iški vasi 
ležečih kmetij. Izgovoril si je zato vsako leto po jedno sv. 
mašo in da gori pred oltarjem sv. Katarine v špitalski cerkvi 
večna luč. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Leta 1518. je prepustil Jernej Slavanč (Slawantsch), 
kaplan bratovščine rožnei^a venca, 100 funtov črnih vi- 
narjev, jedno njivo in jeden travnik za to, da se poje v 
špitalski cerkvi vsako soboto, vsak Marijin praznik, v postu 
pa vsak dan »Salve regina«. Tudi si je izg-ovoril, da se 
opravi vsako leto po šest sv. maš, katerih jed na se poj. 

Leta 1533. je volil ljubljanski meščan Jakob Nožar 
štirim špitalskim revežem za vsak kvatrni petek jedno 
merico vina. 

Ravno isto leto je daroval Mihael Ostergar 100 ogrskih 
goldinarjev v ta namen, da se opravi na oltarju sv. Katarine 
vsak petek jed na sv. maša. 

Leta 1549. je ukazal cesar Ferdmand L, da plačuj 
njegova vicedomska gosposka špitalu vsako leto po 40 gld. 
za nakup žita in poboljšek špitalske hrane. Teh 40 gld. pa 
onih 6 funtov dunajskih vinarjev, vsega skupaj 58 gld. na- 
šega denarja se je meščanskemu špitalu izplačevalo iz ce- 
sarske blagajnice še leta 1854.i) 

Leta 1555. je neka Jera Frank prepustila špitalu svojo 
njivo in svoj travnik v mestnem jarku. 

Menda isto leto je pripisal ljubljanski prost Rupert 
Kuplenik špitalu desetino od 26 v šentpetrski fari pri Za- 
logu ležečih kmetij, in sicer tudi kot donesek za boljšo hrano 
špitalskih revežev. Izgovoril si je tudi, da se opravi vsako 
leto po jedna slovesna sv. maša ter dobi ta dan vsak špi- 
talski ubožec merico vina. 

Leta 1558. je podarila neka Elizabeta Hribarica špitalu 
svojo hišo v mestu, vrhu tega pa še 200 cekinov v zlatu. 

Leta 1567. je odstopila krojaška bratovščina špitalu 
deset podložnih ji kmetov. ^j 

Leta 1637. je podaril Marko Wutz iz Gline špitalu 
500 gld. ter določil, da se za to opravita vsak kvatrni torek 
po dve sv. maši. Ob teh prilikah naj se razdeli tudi vselej 
po 100 hlebov kruha in 100 meric vina med ubožce v špi- 
talu; ko bi jih ne bilo toliko, da bi mogli to použiti, dobe 
naj, kar ostane, drugi ubogi v mestu. Le ko bi se prigodilo, 
da bi se prej ali slej sprejel kdo iz Wutzovega sorodstva 
v špital, tedaj naj se kruh in vino ne razdeljuje, ampak 
pusti vse dotičniku. Med opravilom naj se mašnik od oltarja 
obrne k revežem ter jih v slovenskem jeziku pozove, da 
molijo za žive in za mrtve člene Wutzove rodbine.^) 

>) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1854. p. 26. 

-) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1851. p. 25. in 26. 

=*; Koliko veljavo je imel takrat, denar! Z obrestmi 500 gld. (na- 
loženi so bili pri deželski gosposki po 6'^,o)' s 30 gld. se je opravilo vse 
to. Urbarimn des burgerlichen Spittals zu Laybach. De Anno 1725, 1726, 
1727, 1728 et 1729 — v mestnem arhivu ljubljanskem. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Leta 1669. je volil Jurij Scharfeneck 400 gld. za zbolj- 
šanje hrane v špitalu in za to, da dobe špitalski reveži ob 
priliki tudi vina.^} 

Ti slučaji naj zadostujejo! Navedli jih nismo zato, da 
pokažemo ž njimi, kako obilni, ampak kako različni da so 
bili špitalu prihajajoči darovi, od kako različnih strani da 
so mu dohajali in kako različnim namenom da so jih do- 
ločali milosrčni dobrotniki. 

Kdor pa bi hotel iz navedenih darovalnih pisem se- 
šteti in zračunati imetje meščanskega špitala ljubljanskega, 
zavozil bi jo zelo pod pot. Spitalsko imetje je bilo v istini 
mnogo večje. Za neki čas, za prvo polovico X\''III. stoletja 
moremo povedati celo prav natančno, kako veliko je bilo. 
V mestnem arhivu ljubljanskem je ohranjenih več knjig, 
tako zvanih urbarijev, v katerih so natančno zabeleženi 
meščanskemu špitalu prihajajoči dohodki. 

III. Dohodki meščanskega špitala v početku 
XVIII. stoletja. 

Sezimo po jednem teh urbarijev. Najmlajša, iz 1. 1716. 
in oni iz 1. 1725. — 29., nam bosta služila še najbolje, in 
sicer zato, ker je špital dobil po tem času le malo novih, 
vsekako pa nič velikih in izdatnih darov, zakaj ljudje 
XVni. stoletja niso imeli več tako radodarnih rok, kakor 
njih predniki v XVn. in XVI. stoletju. 

Ze precej površnji pogled v urbarije nas pouči, da so 
najobilnejši dohodki prihajali špitalu iz podložnih mu kmetij. 

1.) Špitalski dohodki iz podložnih kmetij. 

Podložne kmetije so bile v prejšnjih časih ono imetje, 
po katerih se je sploh cenila vrednost grajščin, samostanov, 
farnih cerkva in raznih drugih gosposk (Obrigkeiten u. 
Herrschaften). Tako namreč so v prejšnjih časih zvali vse 
velike posestnike. Kmetije, na katerih so kmetje živeli in 
jih obdelavali, niso bile njih prava lastnina, ampak so bile 
grajščinske; »gosposke« so jih prepuščale kmetom le v nekak 
užitek. Vendar so imeli kmetje do njih vsaj toliko zago- 
tovljenih pravic, da jih gosposka ni mogla pregnati z njih 
kmetij, kakor bi se bilo nji zljubilo, in jim jih ni smela 
odvzeti, dokler so plačevali določene davke, dokler so od- 
dajali desetino, dokler so opravljali tlako in izpolnjevali 
druge take teže, ki so se držale kmetij. 



i) Mittheil. ibid. 



10 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

rt) Soitalske kmetije. Sicer se v tej razpravi ne bom 
spuščal v nadrobni opis g:ospodarskih razmer naših kmetov 
v prejšnjih stoletjih, omeniti pa morani vsaj to, kar je za 
razumevanje neizogibno potrebno. Razen prav majhnes^a 
števila »Freisaftov« pač ni imel noben kmet v resnici 
»svoje kmetije«, nje pravi lastnik je bila naposled vedno 
in vselej vendarle ona gosposka, ki mu jo je prepustila v 
užitek. Toda razloček mej posameznimi kmetijami je bil 
vendar jako velik. 

V obče sta razločevati dve vrsti kmetij: kupljene, 
»Kaufrechtshuben« in najete. »Miethuben«. — »Kupiti« v da- 
našnjem pomenu besede se kmetija v minulih stoletjih pač ni 
mogla. — Se jedenkat naglašam, da je bila nje prava lastnica 
vedno dotična g-rajščina, a do kupljene kmetije je imel kmet 
skoraj take pravice, kakor jih ima dandanes do svoje res 
prave lastnine. Na smrtni postelji je s kupljeno kmetijo razpo- 
lagal lahko prav tako kakor dandanes; zapustil jo je svojim 
otrokom, razdelil jo je celo lahko v več kosov, — -to pak se- 
veda vse le z dovoljenjem svoje grajščinske gosposke. Seveda 
je bilo dedičem plačati določeno pristojbino, ki je znašala 
desetino tega, kar je bila kmetija vredna, — sicer se pa godi 
to tudi dandanes pri vsaki imovinski izpremembi nepremič- 
nega blaga. Kupljeno kmetijo je mogel kmet, če se mu je 
zdelo, zamenjati za kako drugo boljšo ali slabšo, celo od- 
prodati je smel kaj od nje. Tako je storil 1. 1807. na pr. 
špitalu podložni kmet Gregor Bizjak iz Razorov pri Dobrovi; 
prodal je svojo kmetijo (polgrunta) Jakobu Kušarju, pridržal 
pa si je jedno njivo, jeden travnik in kos zemlje, kjer si je 
sezidal svojo hišico. Od tega je moral Kušarju dajati kot 
donesek k njegovemu davku po 2 gld. na leto, špitalski 
gosposki pa po 34 kr. Vrhu tega je moral opravljati Kušarju 
še tudi nekaj tlake. 

Tudi dolgove so kmetje delali na svoje kmetije. L. 1735. 
je bil Anže Košak, kmet na Blatu pri Sv. Martinu, tako 
zadolžen, da so mu kmetijo prodali. Spitalska gosposka jo 
je dala ceniti na 170 gld. in jo je prepustila Josipu Franklu. 
Plačati mu jo je bilo v štirih letih. Prebitek čez dolgove, 

11 gld. 33 kr., je dobil s kmetije pregnani Košak. — Takih 
in jednakih slučajev navedli bi lahko še mnogo. 

Mnogo manjše pravice pa so imeli kmetje »najetih« 
kmetij. Zamenjati, prodati, razdeliti v posamezne kose takih 
kmetij niso smeli, celo otrokom se take kmetije niso mogle 
zapuščati, razen če je bilo to nalašč in posebej izgovorjeno. 
Toda »čez dva života« se v obče taka pravica ni raztezala, 
podedovala sta jo še sin in vnuk, potem pa je pripadla 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 11 

zopet grajščini, če prav je imel zadnji gospodar bližnje so- 
rodnike in pravne naslednike. 

Dohodke pa je dobivala grajščina od obeli, od najetih 
še boljše kakor od kupljenih. Podložne kmetijo so bile 
grajščinam sploh najboljši, skoraj da jedini viri bogastva 
in blagostanja. 

Ob žetvi je grajščakvi pristojal vsak deseti snop žita 
na kmetovi njivi, ob trgatvi vsako deseto vedro vina v vino- 
gradu, ob mlačvi vsak deseti mernik fižola, graha, boba itd. 
V urbarijih je bilo natančno zabeh^ženo, koliko j)rinašaj 
kmet svoji gosposki n. pr. kurjih jajc, koliko kokoši in piščet, 
kopunov itd. Natančno je bil tudi čas zabeležen, kdaj da se 
to zgodi, zato, da grajščine niso imele kak čas takega blaga 
preveč, kak čas pa še za potrebo ne. Dalje so nekateri kmetje 
dajali tudi desetino od svoje prireje: teleta, mlade prasce, 
kozličke, panje medu itd. Ni ga bilo pridelka in ni je bilo 
prireje, ki je ne nahajaš vknjižene v tem ali onem graj- 
ščinskem urbariju. Na Krasu in na Gorjancih so nekatere 
grajščine pobirale od svojih kmetov celo polhe in veverice, 
sicer jim ni bilo dovoljeno loviti te živali. Kjer je rodil 
pravi kostanj, prinašali so kmetje tudi tega pridelka dolo- 
čeno mero, sicer ga nabirati niso smeli. 

Takim potem je vrelo v grajščinske shrambe leto za 
letom silno veliko žita, vina in drugih poljskih pridelkov. 
i) tem pričajo še dandanes tu pa tam zraven gradov stoječe 
žitnice, ki so dostikrat večje in prostornejše kakor gradovi 
sami, le da so danes prazne in da imajo velikanski sodi po 
vinskih hramih žalostne, votle in zamolkle glasove. 

Ravno toliko ali še več je bila vredna kmetiška tlaka. 
Delavnih moči, ki so jih grajščine potrebovale za najrazlič- 
nejša svoja dela, za obdelavanje grajščinskega polja in graj- 
ščinskih vinogradov, za popravljanje cest in potov, za stavbe 
in zgradbe se ni zmanjkalo nikoli. Vsak kmetje bil zavezan 
po toliko in toliko dni v tednu prihajati na grajščinsko 
tlako, bodisi samotež, bodisi z živino, vpreženo v vozove 
ali pluge, kakršno zaprego je grajščina dotični čas ravno 
potrebovala. 

Podložni kmetje so bili živi kapital prejšnjih časov. 
liOgataši so ravnali in razpolagali ž njimi tako, kakor raz- 
polagajo dandanes s svojimi tisočaki, ki jih plodonosno na- 
lagajo in vtikajo zdaj v to, zdaj v ono podjetje, kakor jim 
bolj kaže. 

8 kmeti so grajščaki prejšnjih časov plačevali na pr. 
I ud i svoje dolgove. Zadolžen grajščak je prepustil sitnemu 
upniku, ki ga je pritiskal za dolg, toliko in toliko podložnih 



12 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



kmetov; dal si jih je odpisati od svoje grajščine ter se je 
tako odkrižal upnika. 

Za podložne kmete, ki so jih grajščaki podarjali cer- 
kvam ali samostanom, so se po njih smrti brale večne 
sv. maše zanje in za njih rodbine. 

Tudi dobrote so delili na tak način. Tem potem je 
dobil meščanski špital tekom nekaterih stoletij celo vrsto 
kmetij in podložnih kmetov. Leta 1707. jih je imel 165 
raztrošenih daleč po ljubljanski okolici po 42 vaseh. Kme- 
tije so bile že takrat precej razkosane. Celih kmetov je bilo 
med špitalskimi podložniki samo 55, največ pa polgruntarjev 
(69) in maseljčarjev (20). i) Njih kmetije so se nahajale v 
naslednjih vaseh: 



v vasi 



kmetije 



cele pol četrt 



v Belkah pri Vrhniki 

na Blatu pri sv. Martinu 

na Dobrovi 

v Dobrunji 

v Dravljah 

v Gameljnah 

na Glincah 

v Notranjih in Vnanjih Goricah 

v Gunclah^ 

v Jami v Šiški . 

na Jezici 

na Igu ■ 

v Kašlju pod Ljubljano 

v Klečah . . . _ 

iff Kosezih pri Šiški 

v Mali vasi 

v Mednem 

v Moravski fari (na Vačah, v Kosezih in 

Galeneku) 

v Mostah pod Ljubljano 

na Panci pri Lipoglavu 

na Pešati v ihanski fari 

v Podbrezju ob Savi 

v Podgori 

Pod Smreko pri Dobrovi 

v Polhovem Gradcu 

na Mali Račni 

v Razorih pri Dobrovi 





1 


2 


4 


1 


— 


3 


2 


1 


— 


4 


— 


1 


— 


— 


3 


— 


2 


— 


2 


1 


— 


2 


— 


— 


1 


1 


— 


— 


2 


1 


— 


2 


8 


1 


2 


1 


— 


1 


— 


1 


2 


1 





1 


3 


1 


2 


1 


— 


— 


2 



M Maseljčarji = četrtgruntarji. Jaz bi rabil še skoraj rajši izraz 
, .grunt" nego ..kmetija", ko bi se ne bal naših prevestnih slovničarjev. 
Sicer se pa brez zamere itak ne izmotam Kmetija mi bo spodbijala 
pri njih noge zavoljo svoje razvpite končnice „ija", grunt pa me utegne 
s svojim pregermanskim licem omrziti še celo do dobra. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



13 



v vasi 



k 


meti 


je 


cele 


pol 


četrt 


1 






4 
i 


5 

2 
2 


2 


1 


— 


— 


2 


— 


— 


3 


2 


11 


8 


— 


3 


3 


2 


2 
1 
1 


2 


— 


6 


— 


2 







na Slapah pri Zalogu 

v Sneberjah 

v Sori 

v Sostru 

v Stanežičah 

v Stepanji vasi 

v Stranski vasi 

v Šiški 

v Tomačevem 

na Topolu in „pocl Zvezdo'' pri sv. Katarini 

v Trošinjah 

na Vinah 

v Vižmarjih 

v Zarskem pri Igu 



Razen teh so se nahajali tudi še kmetje, ki so imeli 
po dve ali pa še samo jedno tretjino grunta. Najbolj je bilo 
kmetiško posestvo razkosano v Goricah in v Podbrezju. V 
teh dveh vaseh je bilo po šest kmetov, katerih vsak je imel 
le po jedno šestino kmetije. 

Vseg'a skupaj je špital leta 1707. štel 99 Vj celih pod- 
ložnih kmetij, jeden mlin na Pešati in dva travnika v 
Višnji gori. Na Kranjskem je bilo mnogo grajščin, ki niso 
imele daleč ne pol toliko podložnih kmetov. Špital je bil 
torej res prava grajščinska gosposka (Obrigkeit), ki se v 
svojih imovinskih razmerah ni kar nič ločila od drug-ih 
gosposk po deželi. Nji darovani kmetje so ji morali dajati 
vse tisto, kakor svoji prejšnji gospodi, katera jih je pre- 
pustila špitalu. 

Samo desetine špital ni pobiral, ali vsaj mnogo ne, to 
pa ne morebiti zavoljo tega, ker so bili špitalski kmetje 
desetine oproščeni. Nikakor ne! Desetino je moral dajati 
vsak. Toda špitalska gosposka se ni hotela ukvarjati z nje 
pobiranjem. Nalašč za pobiranje desetine bi bil špital moral 
vzdrževati živino, vozove, posle itd.; ker pa mu to nikakor 
ni kazalo, zato je desetino od podložnih svojih kmetij, tudi 
če se mu je darovala, rajši prodal ali pa jo dajal v najem. 
Pobiral jo je samo od štirih kmetij v Goricah, od jednajstih 
pri Kamniku, od štirih v Kladi pri Igu in od jcdne v Smer- 
jo nah. 

Desetinskc razmere so bile časih jako zamotane. V 
imenovanih vaseh je špital pobiral vso desetino, to se pravi 



14 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

vsak deseti snop. Od 26 kmetij v Šentpetru pri Komendi 
in od 22 kmetij pri Igu in od jed ne kmetije v Dolah pri 
Moravčah pa mu je pristojala samo tretjina cele desetine. 
V Sontpetru jo je delil z ondotnim komendatorjem in nekim 
Jernejem Jurajem, pri Igu z grofom Engelshausom in ižan- 
skim župnikom, v Dolah pa z baronom Valvazorjem in 
nekim Anžetom Zupančičem. Tako se je prigodilo, da so se 
kakemu kmetu ob setvi pripodili po trije desetinarji s svo- 
jimi vozmi na njivo. 

Ali kakor smo že rekli, špital te svoje desetine ni 
pobiral sam, ampak jo je dajal v najem, zato, da mu ni 
bilo treba vzdržavati živine in poslov. Nekaj živine pa 
je imel vedarle, toda samo za domačo potrebo, a ne več 
nego dva konja; vrhu tega je redil na špitalski pristavi na 
Celovški cesti — zdanje posestvo ))Neue Welt« je bilo 
nekdaj »špitalska gilta« — tudi nekaj prašičev in nekaj krav, 
ker je potreboval mleka za reveže v špitalu. 

b) Davki špitalskih kmetov. Koliko pa so špitalu nosile na- 
števane kmetije? 

Nosile so jako mnogo, iz njih so špitalu pritekali sploh 
najboljši dohodki. V prvi vrsti so bili to davki, katerih 
se tudi tiste čase ni manjkalo. Vsaka kmetija je bila 
obložena in obtežena z najmanj trojnim ali Četvernim 
davkom, ki se je plačeval v denarjih; vrhu tega pa je imela 
vsaka tudi še davke v blagu; tak davek je bila na pr. desetina. 

Seveda ni ostal ves pri podložnih kmetih nabrani 
davek v špitalski blagajnici. Mnogo se ga v rokah špitalske 
gospode niti pogrelo ni, ampak je iz kmetiških žepov romal 
kar naravnost v deželno blagajnico. 

S kmetiškimi žulji je ši)ital plačeval kot gosposka od 
podložnih kmetij dvojni davek, cesarski in deželni. 

1.) C e s a r s k i d a v e k ali k o n t r i b u c i j a je bil najvišji 
kmetiški davek sploh in za vse (cele) kmetije jednako velik, 
naj so bile dobre ali slabe, »kupljene« ali pa samo »najete«. 
Kontribucija je bil davek, ki ga je država zahtevala od de- 
žele, da so se pokrivale ž njim državne potrebščine.') Za- 



') Dunajska vlada je določila vsako leto sproti, koliko ji dežela 
pošlji za dotično leto davka na Dunaj. V XVII. in v početku XVIII. sto- 
letja so se te svote za Kranjsko deželo gibale med 60.000 in 100.000 gld 
A deželni zbor je imel pravico sklepati o tem, se H dovoli res vsa za- 
htevana vsota, ves ,.postulat", ali se odščipni kaj od nje, — imel je 
torej tisto pravico, kakor jo ima v budgetnih stvareh dandanes državni 
zbor V prvi polovici XVIIL stoletja je dunaj.ska vlada časih res zadovo- 
lela z vsoto, ki jo je deželni zbor sklenil in bil pripravljen poslati jo 
na Dunaj. Polagoma pa se je vedno odločneje upirala vsakemu pri- 
krajšanju A deželni zbor je krčevito branil svoje pravice; pogajanja in 
dopisovanja so prihajala sem in tja, dokler se niso pogodili. — Toda sča- 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 15 

htevano vsoto je deželni zbor razdelil na posamezno kme- 
tije, katerih so na Kranjskem do 1. 1726. šteli 22.000.') 

Kontribucije deželna gosposka seveda ni iskala pri 
kmetih, dajalo bi ji bilo to preveč posla, ampak pri g'raj- 
ščakih, o katerih je bilo v deželni knjigi (Landtafel) natanko 
zabeleženo, koliko podložnih kmetij ima vsakateri med njimi. 
Deželni zbor je natanko določeval, do kdaj se je moral ta 
davek plačati. Kdor je obrok zamudil, zapal je 1.0 Vo globi. 

Skrb g-rajščakov ali gosposk pa je bila, izterjati davek 
od kmetov, kar jim je napravljalo seveda mnogo posla, še 
več pa sitnosti, kajti kmetu je predla v prejšnjih časih za 
denar še mnogo hujša, nego dandanes, — seveda pa je 
zavoljo tega tudi denar takrat mnogo, mnogo več zalegel.^) 

2.) Drugi davek kmetov se je zval »hišni goldinar 
in nova naklada«, »der Hausgulden und neue Anlage«. 
Tudi ta davek je bil za vse kmetije jednak = 1 gld. 45 kr. 
»Novo naklado« so plačevali naši kmetje šele od 1. 1608. 
dalje. Tudi ta davek je bil cesarski davek ter je odtekal 
ves v cesarske blagajnice na Dunaju. 

3.) Tretji kmetiški davek je bil odmenjen za pokrivanje 
obilih in včasih res skoraj neznosnih deželnih potroškov. 
Nemški se je zval »Steuer«, kmetje so napravili iz te be- 
sede »štibro«. To je bil pravi deželski davek. Bil je jako 
različen, toda kako velik je bil, natanko ne morem povedati. s) 

soma deželnemu zboru ni zaleglo nobeno upiranje več; dunajska vlada 
je odločno ostajala pri svojih zahtevah. V deželnem zboru so se vršile 
sicer dolgotrajne debate, naposled pa se je gospoda morala vendarle 
ukloniti ter dovoliti vse, kolikor se je zahtevalo od nje. 

') Da se na Kranjskem nahaja toliko kmetij, izpovedali so ,,an- 
sagen" plemenitaši v XVI. stoletju sami. Premeril ni dežele seveda še 
nikoli nihče. Zavoljo tega tudi dunajska vlada ni mogla dognati, je-li 
to število istinito ali ne. Verjela je le, da je tako. A 1. 1726. se ie našel 
človek, ki je ovadil plemenitaše da so mnogo kmetij zamolčali. Pod 
izmišljenim imenom „Franciscus Mittau, iuris consultus in Krain" je 
poslal na dunajsko glavno pošto pismo ter je na zavitku poštnega vodjo 
pozval, naj skrbi za to, da pismo dospe prav gotovo cesarju v roke, 
kar se je tudi res zgodilo. Stvar se je začela preiskavati ; naposled se 
je dognalo, da šteje Kranjska 27.000, ne pa 22.000 kmetij. 

L. 1707. je znašala kontribucija, ki jo imenujemo torej lahko 
pravi cesarski davek, po 2 Vz gld. za kmetijo. Od tedaj pa je naraščala 
vednc bolj, čim bolj so se množile državne potrebščine. L. 1725 je 
moral deželni zbor obtežiti vsako kmetijo s 4 gld. 10 kr., naslednje 
leto jo je znižal za 10 kr., 1 1727. celo na 3 '/.j gld., toda 1. 1728. je bil 
prisiljen povišati jo na celih 5 goldinarjev. 

'\ L. 1718. je deželni zbor obdavčil vsako kmetijo s 4 gld. 
45 kr. Špital je imel takrat 99 '/-j podložnih kmetij pa jeden podložen 
mlin. Kontribucija njegovih kmetov je znašala torej za to leto 477 gld. 
23 kr. 2 vin. nemške veljave 

=') Iz urbarijev je posneti le toliko, da je bil od „kupljenih kmetij" 
mnogfi nižji, kakor od „najetih". Od „kiipljenih" je znašal okoli 2 gld., 
od nekaterili nekaj več, od drugih nekaj manj. V obče je bil od „na- 



16 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Od teh treh kmetiških davkov ni mogel špital spraviti 
niti krajcarja. Ves pa mu je ostal. 

4.) Četrti kmetiški davek, nemški »Grundzins« ime- 
novan, zemljiški davek, ki so ga kmetje špitalu pla- 
čevali od špitalskih in v užitek prepuščenih jim kmetij. i) 

Posebno visok zemljiški davek se je pobiral od mlinov. 
Boštjan Logaja na Pešati v ihanski fari je plačeval od svojega 
mlina 3 udd. 7 kr. tega davka, deželskega pa 4 gld. 19 kr. 
Primeroma visoka je bila tudi njegova robotovina = 6 gld. 

5.) Peti kmetiški davek je bila robotovina »Roboth- 
geld«, odkupnina od tlake. Tlako je moral opravljati vsak 
kmet, oproščen je ni bil nihče, toda odkupil se je od nje 
lahko vsak, in to je tudi storil, kdor se je le mogel, če 
prav je bila odkupnina primeroma jako visoka in se je 
denar zaslužil v prejšnjih časih mnogo teže nego dandanes, 
posebno po kmetih. Vendar so se kmetje odkupovali od 
tlake zato, ker jim je bila silno pristujena, bolj kakor vse 
druge teže in bolj kakor vsi davki. Zato pa odkupnina tudi 
ni bila tako majhna. Mera za njo pa ni bila za vse kmetije 



jetih" kmetij skoraj za polovico večji in skoraj tolik kakor cesarski 
davek (kontribucija), da, od nekaterih celo še večji. L. 1725. je plačeval 
na pr. Matija Češnovar iz Notranjih Goric pri Vrhniki — jaz navajam 
samo špitalu podložne kmete — od po) kmetije 4 gld. 6 kr. „štibre" 
ali deželskega davka; od cele bi bil mož plačal v tej meri 8 gld. 
12 kr. Sploh je bil ta davek tem višji, čim bolj so bile v kaki vasi 
kmetije zdrobljene. V ravno tistih Notranjih Goricah so plačevali štirje 
kmetje od cele, toda v štiri četrtine razdeljene kmetije 9 ^Id. 20 kr. 
— vsak po 2 gld. 20 kr. Sicer pa v obče tudi drugi maseljčarji niso 
bili dosti na boljšem; v primeri s celimi gruntarji so bili celo še' jako 
visoko obdavčeni. Vidi se torej tudi tukaj tista stara resnica: čim večji 
revež si, tembolj te pritiskajo in dero ! 

Že ti slučaji dokazujejo, da se je deželski davek ravnal po do- 
govoru in pogojih, pod katerimi so kmetje prevzemali kmetije od 
svojih gosprisk. Dalje pa sledi iz tega tudi, da te vrste davka ni bilo 
treba vsega oddajati v deželsko blagajoico, ampak da gaje nekaj ostalo 
tudi v špitalu. 

L. 1718. je špital pri svojih kmetih nabral 750 gld. 51 kr. 2 vin. 
tega davka, v deželsko blagajno pa ga mu je bilo treba plačati samo 
428 gld. 22 kr. 

1) Tudi zemljiški davek je bil jako različen in se je menda ravnal 
prav po tistih razmerah kakor prejšnji, deželski da.vek, le da je bil 
nekoliko manjši od „štibre". Od „kupljenih" kmetij so celi gruntarji v 
obče plačevali po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr. tega davka ; zakaj pa 
sta na pr. Matija Žagar in Andrej Jesih, cela gruntarja na Gameljnah, 
plačevala samo — jeden po 44, drugi po 51 kr. zernljiščnega davka, ne 
morem povedati. Vsekako pa sta bili nju kmetiji .,kupljeni". Zelo pa 
so bile z zemljiškim davkom obremenjene „najete" kmetije. L. 1707. sta 
med vsemi špitalskimi kmeti plačevala najvišji davek dva Ižanca, neki 
Jurij Sattler in neki Adam Čič, vsak po 4 gld. 16 kr., in ravno tako 
visok je bil od teh dveh kmetij tudi deželski davek, od vsake 5 gld. 
45 kr. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 17 

jednaka. Največ kmetov je plačevalo po 5 gld. robotovine. 
V Mednem, na Sori, v Podgorici, na Pešati, v Sostrem in 
Kašlju je špitalska (gosposka zahtevala po 6 gld. ; najvišjo 
robotovino pa so plačevali v l^olhovem Gradcu in v Ga- 
meljnih, po 8 gld. od kmetije.') 

Vsak kmet se pa najbrž vendarle ni mogel odkupiti. 
Stepanci, Dobrujnci, Moščani, Siškarji, Vižmarci in sploh 
kmetje v bližnji ljubljanski okolici so morali tlako res 
opravljati, — jaz menim, da zavoljo tega, ker jih je špital 
potreboval za obdelovanje svojih njiv in vrtov, ob košnji 
na travnikih in za razna opravila na špitalski pristavi in 
za domače vožnje v Ljubljani sami. 

L. 1716. je prinašala robotovina špitalu 373 gld. 26 kr. 
Ta davek mu je ostal ves. 

To so bili dohodki, ki so od podložnih kmetij prihajali 
špitalu v denarjih. Dobival pa je tudi nekaj poljskih pri- 
delkov, vendar teh dohodkov ni bilo mnogo, zato ker so 
bile s tako imenovano »malo desetino« (Kleinrechten) obre- 
menjene le nekatere kmetije, pa še teh ni bilo mnogo. Se 
največje je bilo število onih kmetij, ki so morale vsako 
leto in o določenih časih prinašati v špital nekaj kuretine, 
kokoši, rac ali kopunov (v obče po štiri od cele kmetije), 
nekaj jajc (po 20 do 30) itd. Od dveh kmetov v Trošinjah 
je zahteval špital na pr. vsako leto po jednega kozlička. 
Prinesti ga jima je bilo v špital vselej o sv. Juriju. Isto tako 
dolžnost je imelo onih šest maseljčarjev v Podbrezju, ki so 
dajali vsak po jed no četrt kozlička, vrhu tega pa tudi še 
vsake kvatre določeno število rib (»ein Essen Fische«) ali 
pa mesto njih 15 rakov. 

Po urbariju iz 1. 1725. je dobival špital takim potem po 
1034 jajc, 213 kokoši, 22 parov piščet, 10 rac ali kopunov, 
4 kozličke, 6 prašičkov (Frischling) in 24 porcij rib ali rakov. 

Tudi od male desetine so se kmetje lahko odkupili, 
če so se hoteli; špital jim je zaračunal navadno kokoš po 
4 kr. (pustno pa, ki je morala biti najbrž pitana, po 7 kr.), 
raco ali kopuna po 10 kr., celega kozlička po 24 kr., pra- 
šička po 5 kr., »ein Essen Fische« ali namesto njih 15 
rakov pa celih 14 kr. Kaj ne da, čudno razmerje v cenah. 
Dvajset jajc je imelo po špitalskem računu tisto ceno (4 kr.) 
kakor kokoš. Mali prašiček je bil le za jeden krajcar dražji 
in torej toliko vreden kakor 25 jajc. Skoraj za tisti denar, 
kakor se je računil kozliček (24 kr.), bi bil po tej meri 
kupil lahko 5 malih prašičkov ! Celo dragi pa so bili raki. 



1) Robotovina je bila torej najvišji vseh davkov, višja celo od 
cesarskega davka. 



18 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Tudi nekaj žita je špital pod naslovom male desetine 
nabral vsako leto pri svojih kmetih, a ne mnogo, komaj 
vredno, da g-ovorimo o tem. 

Pobiranje davkov in »male desetine« je bila stvar, ki 
je dajala mnogo mnogo dela. Izročena je bila ta skrb do- 
mačemu valptu (dem heimischen Amtmann). Dokler je bilo 
število špitalskih kmetov majhno, mu ta opravek ni delal 
posebnih preglavic, sčasoma pa ga nikakor ni mogel več 
zmagovati. Kdo bi se čudil temu ! Pomislimo le, kako daleč 
narazen sta imela svoji kmetiji najbolj oddaljena si kmeta, 
na pr. Anže Koščak v Mali Račni, pa Miha Ptahne v Ko- 
sezih pri Moravčah! A z jedenkratnim pobiranjem ni bilo 
opravljeno, zakaj brž ko je bil valpet s pobiranjem kontri- 
bucije gotov (kar se je zgodilo po navadi meseca septembra 
ali oktobra, precej ko je bil deželni zbor končan), čakal 
ga je že nov davkarski posel; do sv. Martina, do 11. no- 
vembra, je moral biti pobran zemljiški davek, do sv. Jurija pa 
pobrana robotovina. Jaz nočem trditi, da je hodil valpet od 
hiše do hiše, od vasi do vasi ; brezdvomno mi je, da so morali 
kmetje prihajati sami v Ljubljano in davek sami prinašati 
v špital. Časih pa se je moral vendarle prav gotovo na- 
praviti od doma ter poterjati in podrezati tega ali onega 
mečkavega plačnika, zakaj z navdušenjem kmetje tudi v 
prejšnjih časih niso plačevali davkov. 

Špital je moral valptu zavoljo tega delo po mogočnosti 
olajšati. Storil je to s tem, da je odbral nekaj najb.olj od- 
daljenih vasi ter valptov posel v njih izročil najbolj imovi- 
temu in najbolj spoštovanemu kmetu v tamošnjem kraju. 
L. 1716. sta mu pomagala pri tem dva moža, jed en je bil 
Tomaž Vidic, cel kmet v Trošinjah, drugi pa Marko Zlebnik, 
tudi cel Umet v Podgori. Tomaž Vidic je pobiral davek v 
Trošinji, na Blatu pri sv. Martinu, na Vinah, v Mali Račni, 
v Višnji gori in na Pancu pri Lipoglavu ; Marko Zlebnik 
pa v Podgori, v Gunclah, na Stanežičih, na Sori, v Topolu 
in Pod Zvezdo pri sv. Katarini, v Mednem, v Vižmarjih in 
v Polhovem Gradcu. 

Ta dva moža sta se zvala »župana«. Za svoj trud 
sta bila tlake oproščena, dokler sta opravljala županski 
posel. Marku Zlebniku so vrhu tega odpisali še štiri goldi- 
narje davka. 

Razen doslej naštetih rednih dohodkov pa je špital 
prejemal od podložnih mu kmetov tudi nekaj izrednih. Tudi 
teh je bilo več vrst. V špitalski pisarni so se izdelovala 
namreč tudi vsa taka pisma, ki jih kmetom dandanes pišejo 
notarji, kakor na pr. dolžna, kupna in ženitvanska pisma. 
Ker pak je pristojbino od njih spravljal špitalski oskrbnik 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. l9 

kot odškodnino za svoj trud, zavoljo tega ne smemo šteti 
teg'a denarja med špitalske dohodke, pač pa je med nje 
vštevati tako zvani »laudemium«, pristojbina, ki jo je bilo 
kmetom plačevati pri vsaki izpremembi v posestvu. To je 
današnja prepisnina (Procentualg-ebur). Znašala je 10 "/(,. 

Primeroma precejšnja pristojbina je pristojala špitalu 
tudi od takih ljudi, ki jih je špital izpustil iz svoje pod- 
loščine. Sodi vsak sam ! L. 1717. na pr. je prosil neki reven 
kmet, naj izpusti špital njegovega sina iz svoje podloščine. 
IMačal je za to 8 gld. navzlic svoji ubožnosti, — pristojbina 
je bila torej višja kakor cesarski davek od cele kmetije. ^) 

Ali take odkupnine so se prigajale le jako redkokrat. 
Kam pak idi tak odkupljenec, posebno če je bil ubog! Ce 
si je izbral kako drugo gosposko in prevzel tam kako malo 
posestvo, prebral si je le gosposko. K večjemu je šel, če je 
bil še mlad, v mesto h kakemu mojstru se učit rokodelstva, 
kjer je ostal potem, če ni imel svojega denarja, večni roko- 
delski pomagač. Prihraniti si pa ob skromnih zaslužkih 
tedanjega časa ni mogel mnogo, — torej tudi ni mogel 
postati samostojen mojster, razen če je bil tako srečen, da 
se je oženil s kako mojstrovo vdovo ali hčerjo, zakaj prvi 
pogoj za samostalnost je bil. da se je dotičnik izkazal, da 
ima svojo hišo in vsaj nekoliko kapitala na razpolaganje. 
A še pri tem so mu drugi mojstri stavili skoro neverjetne 
zapreke, pred no so ga sprejeli med-se. 

2.) Špitalski dohodki iz meščanskih in plemenitaških 

zemljišč. 

Druge vrste dohodki so bili oni, ki so jih špitalu pri- 
našali davki od meščanskih ali plemenitaških vrtov in njiv, 
spadajočih pod špitalsko gosposko. Celo nekaj hiš je bilo 
takih. Tudi to so bili darovi milosrčnih ljudi. Sicer pa je 
bilo s kmetijami primerjeno njih število majhno. Največ je 
bilo vrtov ali bolje rečeno vrtičev, vseh skupaj 55. Največ 
se jih je nahajalo v Prulah, devetindvajset. Trinajst jih je 
bilo zadaj za kapucinskim samostanom, zdanje Sovanovo, 

') Tako pismo se je glasilo: Abzug-Brief. Das Primoss Gregoritsch 
zu Unter Smerek gebiirtig, dem Biirgerspital zu Laibach angehoriger 
Erbhold vor mich (so. Oberspitalmeister) erschienen und in Gehorsam 
gebeten, ich geruhte ihn von der Erbholdschaft zu entlassen, dessen 
Bitt ich dann angenommen und will ihn hirmit gegen denen mir erlegte 
12 fl. L. W. seiner Erbholdschaft entlassen, also dass er fiirhin sein 
Grluck ohne meiner und meiner Nachkomen am Amt Hindernis nach 
Belieben unter anderen Obrigkeiten suchen kann and mag. Urkund 
dessen meine Fertigung. 

Laibach den 6. August 1722. 

2* 



20 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Koslerjevo in Maličevo posestvo. Devet se jih je nahajalo 
pred špitalskimi vrati (v zdanjem kolodvorskem mestnem 
okraju in ob Dunajski cesti), jeden pa pri sv. Janezu v Blatni 
vasi. Prinašali pa niso veliko, večinoma le po 40 kr. do 
1 g^ld. 20 kr. Velik je bil samo Erberg'ov vrt zraven uršu- 
linskeg'a samostana; Erberg je plačeval od njega po 4 gld. 
40 kr. davka na leto. Njiv je imel špital 14, travnike pa 4. 

Pod špitalsko gosposko je spadalo tudi nekaj hiš v 
predmestjih, namreč petnajst. Palače to niso bile ; večinoma 
so prinašale po 20 do 30 kr. na leto, jedna v Blatni vasi 
celo še samo 15 kr. 

Zato tudi dohodki od vseh teh zemljišč in poslopij niso 
bili Bog si ga vedi koliki, leta 1725. ne večji kakor samo 
187 gld. 41 kr. 

Za domačo živino, katero je špital redil na svoji pri- 
stavi pred špitalskimi vrati, je krmo deloma kupoval, de- 
loma pa jo je sam prideloval, to pa ali na najetih ali pa 
na domačih njivah. Ta pristava »Spitalmajerhof« se je na- 
hajala na mestu zdanjega posestva »Neue Weltcc na Celovški 
ali zdaj Marije Terezije cesti. Te nje lege dolgo časa nisem 
mogel dognati, zato ker so mi jo istočasni viri določali le 
jako površno in netočno. Največkrat je citati^ »der Biirger- 
spital-Mayerhof vor dem Spitalthor gelegen«. Spitalska vrata 
so stala v početku Spitalskih ulic pred špitalskim mostom. 
Zato sem špitalsko pristavo iskal pred špitalskim mostom, 
a je nisem mogel najti ne na šentpetrskem, ne kje v ka- 
pucinskem predmestju, ne v obližju zdanje frančiškanske 
cerkve, ne v Slonovih ulicah itd. — Neka druga opazka: 
»bei dem jungfraulichen Clarissinenkloster gelegen« me je 
zvodila na Dunajsko cesto, kjer se je zdanjemu hotelu »Slonu« 
in lekarni »Picolli« nasproti nahajal ta samostan. Menil sem, 
da stoje zdanje Frohlichove hiše na mestu nekdanje špi- 
talsko pristave. A uveril sem se, da tudi to ne velja. Kar 
me navede celo tje na Celovško cesto neka tožba, ki jo 
je imel v letih 1775. — ^1785. Jurij pl. Fodransberg z ljub- 
ljanskim magistratom zavoljo nekega prav majhnega kosa 
zemlje (»ein Zipfel Grund«), ki je segal v Fodransbergovo 
posestvo »Neue Welt«. Iz dolgotrajne te pravde sem mogel 
dognati, da je Fodransberg leta 1771. na javni dražbi kupil 
vsled višjega povelja prodano »špitalsko gilto«, h kateri je 
spadala tudi spitalska pristava, ter to svoje posestvo ime- 
noval »Neue Welt«. — Zakaj pa mu je prišlo ravno to ime 
na um, ne vem povedati, a ne rekel bi dvakrat, da ime ni 
v zvezi s tedanjimi dogodki, ko so reforme Marije Terezije 
in cesarja Jožefa II. dajale Avstriji res od leta do leta bolj 
lice popolnoma novega sveta. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 21 

K špitalski pristavi je spadalo tudi precej zemljišč, jaz 
menim, da so se nahajala ob obeh straneh Marije Terezije 
ceste, in da stoje Tavčarjeva, gospe Zhubrove in Treotova 
hiša na jedni, pa Druškovičeva, Smoletova (zdaj Knezova) 
pa Staretova hiša in protestantska cerkev na drugi strani 
te ceste vse na zemljišču nekdanje špitalske pristave'). To 
je tisti svet, o katerem je rečeno, da je špital imel svojih 
njiv 1. 1727. sedem; tri v Šiški, jedno na Friškovcu, jedno 
,/jegen der Linden an der Ochsenstrasse" , jedno na Dunajski cesti 
„vom Kreuz gegen St Chrisfoph bis atif das landeshduptmannische 
Baiifeld" , jedno pa za šentpetrsko vojaščnico. To je bil špitalu 
podaril ljubljanski magistrat, ki je bil 1. 1612. kupil zraven 
šentpetrske cerkve ležeče Dienerjevo posestvo, velik sadni 
vrt in veliko njivo. Na vrtu je sezidal lazaret (bolnico) na 
mestu zdanje šentpetrske vojaščnico, njivo pa je prepustil 
špitalu. 2) 

Travnikov pa špital ni imel mnogo, samo dva, jednega 
v Prulah »in der invvendigen Priilil«, jednega pa v »turški 
jami« za sv. Krištofom. Ker s tu pridelano krmo ni mogel 
izhajati, najetih je imel še drugih sedem njiv, tri šentpetrske 
in pa štiri druge, ki so bile lastnina šentpetrske podružnice 
pri sv. Krištofu. 3) Plačeval je od njih po 7 gld. 3 kr. najem- 
ščine na leto. 

Leta 1707. je imel špital tudi še nekaj svojih hiš, ki 
so bile res prava njegova lastnina in ne samo z davki mu 
podložne. Največja je bila Briguoli-jeva hiša na Velikem 
trgu, katero pa je 1. 1724., ne vem iz katerega vzroka, prodal 
za 2151 gld. 33 kr., če prav mu je nosila 116 gld. stanarine. 
Ravno isto leto je prodal tudi hišo Petra Zupančiča na 
šentpetrskem predmestju za 1100 gld. 

Obdržal pa je še nadalje Strenerjevo hišo v Nemški 
ulici, ki mu je nosila 60 gld. najemnine. 

Stanovanja so se oddajala tudi v špitalskem poslopju 
samem, zakaj vseh prostorov v obširnem tem poslopju niso 
mogli porabiti za mestne reveže. L. 1727. nahajamo na pr. 
v špitalu stauujočega nekega peka, ki je plačeval po 40 gld., 

') Mestni arhiv, fasc. 44—51. Magiptratsakten. 

^) Gerichtsprot. a. 1612. v mestnem arhivu ljubljanskem. 

•"•) Na več krajih se v urljarijih nahaja izraz, s katerim ne vem, 
kaj bi počel. Pri sv. Krištofu ležeče njive se na več krajih zovejo ,,/n 
der Haidenschaft gelegen" ali ..Bezahle der St. Christoph-Kiirchen den 
Zins „ron der Haidenschaft" . Kaj je ta „ Haidenschaft"'^ Ali so na teh 
njivah tako redno pridelovali samo ajdo, da so jih imenovali le kar 
„ajdove njive", ali pa je to še v XVlir. stoletju ohranjen spomin na 
nekdanje rimsko pokopališče ob Dunajski cesti? nHaideiuschaft" mi je za 
okolico sv. Krištofa sicer neznano zaznamovanje. — Ali more kdo to 
pojasniti? 



22 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



razen njega pa tudi še tedanjega šenklavškega učitelja 
Ivana Zorna, ki je plačeval po 20 gld. stanarine na letoJ) 

Leta 1723. so od špitala prodali 18 kmetij, in sicer za 
4000 gld. Ta vsota nam bodi neka mera za vrednost vseh 
kmetij, katerih je imel špital do tega leta, kakor vemo, 997-2. Ce 
vzamemo to ceno kmetijam za mero tudi drugim, tedaj se 
nam pokaže, da so podložni kmetje bili za špital vredni 
22.120 gld. I 

3.) Špitalski dohodki od kapitalov. 

Za kmetije in hiše iztrženi denar je špital nalagal pri 
deželski gosposki, kjer je imel naloženega nekaj denarja že 
iz prejšnjih časov, in sicer je 



1 ) 1. 1637. za vse 
večne čase posodil de- 
želski gosposki 2000 gl. 
kranj. velj. ali 

2 ) Isto tako ji je 
1. 1684. posodil še . . . 



Naloženi kapitali 



odstotki 



obresti 



1687gl.30kr.nem.v. 
500 .. — ,. — „ 



92 gl. 48 kr. 2 v. 
27 „ 30 ., — „ 



Odnos 



2187gl.30kr.nein.v. 



120 gl. 18 kr. 2 v. 



1) Ali so stanovali tedanji učitelji tako gosposko, zakaj za 20 gld. 
si najel takrat že jako lepo in prostorno stanovanje? Torej se je uči- 
teljstvu kdai vendar tudi dobro godilo, in so stari Ljubljančani umevali 
ceniti ta važni stan ! Kar naletim slučajno na neko beležko v špitalskih 
računih: .,Anno 1659. bezahlt Baltasar Kummer den Zins wegen der Solmi 
im Spitai mit jahrlich 20 fl.'\ leta 1679: „Georg Hagenprunner, Schul- 
meister im Špital bezahlt seinen Zins mit 20 fl." 1. 1681. pa: ,,von 
Ausweissung der spitalerischen Scliul und an denen Gangen gegeben 
18 kr." Učitelj torej ni stanoval v špitalu, ampak je tistih 20 gld. pla- 
čeval od šolskih_prostorov, ki jih je imel v špitalu najete. Razen javnih 
ljudskih šol pri Šenklavžu se je v Ljubljani nahajala torej tiste čase 
tudi zasebna šola. Za pravico, da sme tako šolo imeti, se je bilo dotičniku 
oglasiti pri Ijublja.nskem magistratu. To dovoljenje je Jurij Hagen- 
prunner dobil 1. 1663. V mestnih svetovavskih protokolih čitamo namreč 
zanimivo vest: „Anno 1683. Georg Hagenprunner als ein armer, verlas- 
sener auch schadhaffcer Jiingling bittet ihm zu desto leichterer Erobe- 
rung seiner Lebensmittel eine offentliche Schule zu halten. den gna- 
digen Consens zu ertheilen". — Rathschlag: „Damifc der Sapplicant eines 
ehrsamen M:igistrats gegen ihn tragende Neigung verspiire und dahin- 
gegen zu seinern gefassten Proposito in Uriterweisung der ihm ins- 
kiinftig etwa anvertrauendeu Jugend um desto viel eifri^er nachzu- 
setzen Ursac-he nehmen moge, als will ihm gedachten ein ehrs. Magistrat 
diese besondere Gnad gethan und eine offentliche Schule allhier in der 
Stadt zu halten verwilligt haben, darnach er sich zu richten". 



Ivan Vrhovec : Meščanski špital. 



23 



Prenos . . . 

3.) L. 1630. je neki 
Anže Fischer naložil 
za špital 1800 gld., a 
se je od te vsote 
odpisalo 1000 gld. — 
zabeleženo je v urba- 
riju iz 1. 1725 — 1729., 
— tako daje naposled 
ostalo le 

4.) L. 1678 je Gregor 
Waz pl. Wazenberg 
volil špitalu 

5.) Isto tako je 1. 
1676. Marko Wutz z 
Gline špitalu zapustil 

6.) L. 1724. se je za 
Zupančičevo hišo v 
Blatni vasi (1100 gld.) 
in Briguolijevo na Ve- 
likem trgu (2151 gld.) 
iztržena kupnina plo- 
donosno po 5 odstot- 
kov naložila pri de- 
želski gosposki . . . . 

7.) Ravno tako je 
tudi 1. 1723. špitalski 
oskrknik Anton Raab 
naložil 

8.) Onih 18 kmetij 
je kupil Franc Žiga 
grof Engelshaus. Kup- 
nina 

9.) Tudi je imel 
špital še jedno obli- 
gacijo za 



Naloženi kapitali odstotki 



obresti 



2187gl.30kr.nem.v. 



800 



1000 



3251 



— i 120 ^A. 18 kr. 2 v. 



50 „ — 



5V. 



5V. 



33 



650 „ - 



4000 



505 ., — 



37 



2„ 



55 ., — „ — 



45 „ — 



162 



32 



34 



30 



240 



gld. - 

„ 45 



Leta 1725. je zna- j 
šalo torej v obligacijah | 
in drugod naloženo 
imetje meščanskega 
špitala !l2369gl. o:3kr. nem.v. 



678 gl. 2 kr. 2 v. 



Zavoljo i)opolnosti dodajmo tem dohodkom še tistih 
6 funtov vinarjev, katere je 1. 1444. cesar Friderik IV. ,i) in 
tistih 50 gld., katere je 1. 1549. cesar Ferdinand I. pripisal 

') So gibt man aus dem Vicedombambt allda, so Friedrich hoch- 
seligster (>edachnuss zu der Schneiderbruderschaft gegeben, mit Ver- 
■vvilligimg Ihrer fiirstl. Durchlaucht zum Spital gezogen \vorden. Urba- 
rium des biirg. Spital zu Laibach anno 1707. 



24 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

špjtalu, o katerem denarju sta ta dva cesarja ukazala, da 
se vsako leto izplačuj iz nju vicedomske, to je cesarske 
blagajnice v Ljubljani. Ta dva darova, preračunjena na 58 gld., 
so špitalu izplačevali iz c. kr. kameralne blag-ajnice v Ljub- 
ljani še leta 1854,') pred nekaj leti pa so ju kapitalizirali in 
oddali »špitalski imovini«. 

IV. Spitalska gosposka (Spitals-Obrigkeit). 

Že iz doslej navedenega sledi, da je bil ljubljanski 
meščanski špital veliko gospodarstvo, res prava grajščinska 
gosposka, — vsaj po številu podložnih kmetij je prekašal 
marsikatero kranjsko grajščino Že pobiranje tako različnih 
davkov in vodstvo računov je napravljalo mnogo posla in 
skrbi. A nič še nismo govorili o najimenitnejši stvari, o 
gospodarstvu v špitalu samem, nič še ne o oskrbi ubožcev 
v špitalu in zunaj špitala in nič ne o najdenčkih in drugih 
obilih sirotah, za katere je spitalska gosposka skrbela. 

Takoj se vsiljuje vprašanje, kdo pa je bila ta cesto- 
krat navedena spitalska gosposka? Kdo je vodil vse to 
ne malo gospodarstvo, kakšnim možem je bila izročena 
usoda podložnih kmetov, komu naložena skrb za ubožce in 
sirote meščanskega špitala V 

Ta gosposka je bil ljubljanski magistrat, vplivni, mo- 
gočni in zavoljo tega pri meščanih tudi zelo spoštovani 
mestni zbor, zakaj z magistratom je imel vsak meščan vsak 
čas kaj opraviti. Magistratov delokrog je bil v prejšnjih 
časih mnogo širši kakor dandanašnji. Izročena mu ni bila 
samo uprava (die Verwaltung) mesta in ž njo združena 
skrb za javno varnost, marveč je bil magistrat za vse me- 
ščane tudi prva in jedina sodska gosposka v obeh delih, 
v kriminalnih in, kar je bilo še važnejše, v civilnih stvareh. 
Sestavljal se je iz 36 svetovavcev (Rathsherrn), župan, glava 
magistratova, je bil sedemintrideseti med njimi in prvi 
izmed vseh meščanov (der Vorgeher der Btirgerschaft). Po 
številu svojih členov je bil nekdanji magistrat podoben 
sicer današnjemu, ločil pa se je od njega v tem, da ni imelo 
vseh 36 svetovavcev iste veljave in istega dostojanstva, 
marveč je tičala glavna moč in skoraj vsa sila v rokah 
prvih dvanajstih svetovavcev, katere so zvali notranji 
svet »der innere Rath, die innern Rathsverwandten,« ali 
pa na kratko tudi »die Zwolfer«, »dvanajščaki«, ostalih 
24 pa zunanje svetovavce »die ausseren Rathsver- 
wandten« oder die »Vierundzwanziger«, štiriindvajsetaki. 

O Mittheil d. h. Ver. f. Ivr. 1854. 26. lit. 1. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 25 

Imenitni opravki v mestni upravi — in teh je bilo jako 
mnogo — so se zaupavali jedino le notranjim svetovavcem, 
med katerimi je bil mestni sodnik (der Stadtrichter) po 
svojem dostojanstvu in tudi po imenitnosti svojeg-a delokro<2:a 
prvi za županom; dokler Ljubljana ni dobila svojeg-a župana, 
kar se je zgodilo 1. 1514, bil je celo še prva glava v mestu 
sploh. Vodil je vse sodniške seje, izrekal v magistratovem 
imenu sodbe ter bil varih in zaščitnik javne varnosti. V tem 
oziru je bil meščanom odgovoren za vse, kar se je v mestu 
zgodilo nepriličnega, ter je imel sveto dolžnost braniti njih 
pravice pred nasilstvom plemenitašev in njih gosposlie, de- 
želnega glavarstva (die Landeshauptmannschaft). Deželna 
gosposka je le kar prežala na vsako priliko, kako pricvrkne 
in pristriže meščanom kaj njih obilih pravic, ki so bile ple- 
men itašem hud trn v peti. 

Iz števila notranjih svetova vce v so volili tudi vsako- 
kratnega mestnega blagajnika (der Stadtkammerer). 

Obče zaželjeno je bilo tudi dostojanstvo mestnega 
stotnika (Stadthauptmann), voditelja meščanov, kadar so 
le-ti o slovesnih prilikah nastopali v orožju in vojaškem redu. 
Tudi mestni stotnik je mogel postati jedino le notranji sve- 
tovavec, in sicer se je naklonila ta čast vselej jednemu naj- 
odličnejših in najbolj spoštovanih med njimi. Za mestne 
stotnike so navadno volili bivše župane in sodnike. 

Isto tako so se tudi vsa druga dostojanstva in ž njimi 
združena opravila oddajala le notranjim svetovavcem. Zato 
pa je težil tudi ves napor vsakega časti in slave hlepnega 
ljubljanskega meščana na to, da se popne do notranjega 
svetovavca, zakaj le tak je mogel računati na to, da se mu 
poveri kak posebno važen delokrog, kakršnega je imel na pr. 
mestni sodnik, mestni blagajničar, stotnik ali celo oskrbnik 
meščanskega špitala (der Spitalmeister). 

To mesto je bilo celo zaželjeno, ker je razen časti 
obetalo tudi gmotnih koristi. Spitalski oskrbnik je bil tretja 
najimenitnejša glava v mestu, po svojem dostojanstvu prvi 
za županom in mestnim sodnikom. Nič čuda! Saj je bil 
dosti mogočen gospod, uklanjalo se mu je mnogo kmetov, 
da vsakemu grajščaku na Kranjskem ne toliko. Vrhu tega 
je bilo največkrat od njegovega migljaja, od njegove dobre 
ali slabe volje zavisno, dobi li na pr. po očetovi smrti za- 
puščeno najeto kmetijo (eine Miethube) sin ali kdo drugi, 
in kakšno pristojbino ta plačaj, ko prevzame kmetijo. Spi- 
talski oskrbnik je sprejemal v službo ali pa odpuščal iz nje 
špitalske valpte in posle, oddajal rokodelcem najraznovrst- 
nejša dela pri špitalskcm gospodarstvu itd. — skratka, bil je 
mogočen gospod, kar so posebno čutili kmetje. Le čujmo 



26 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

ga, kako imenitnega gospoda se je čutil! Spitalu podložni 
kmetje v šneberjah pod Ljubljano so se že dalj časa pre- 
pirali in pričkali med seboj in s svojimi sosedi v tej vasi, ki 
pa niso bili špitalu, ampak neki drug-i gosposki podložni. 
Delali so jim škodo, ko so gonili živino na pašo. Da stori 
prepiru konec, napotil se je špitalski oskrbnik Mihael Vo- 
dopivec z znanim svetovavcem Lenartem Budino in mestnim 
pisarjem Primožem Strussingerjem v Sneberje, poravnal 
tam na mestu prepir ter izdal naslednjo pismeno izjavo: 

tJnIrag imuti Derglcidjitng 

bcr 9Jntf)pcr|t^offt ju 3cnc6cric tjon tticgcn ircž 53ict^trleb0 
Uiiub iDtbet ^alBcii. 

^č) 9)ZiE)ae( SSobapiuet,^^ 9^atf)§ 33urger unb Dberberorbneter 
Spittolmoifter beis 33urger Spittad a(E)ie §u l'ai6ad) . . . ^Bef^enne 
t)nb tljue fljunbt gegen mcnigftid): 3iad)bem fid) ain §eit£)er etlicfje 
Srrungen Dnb Strittigff)ait ^raifdjen ber 9?ac^pericf)afft t)nb ^i^nnbter= 
t£)annen im ^'orf ,^id Seneberie bem obgcmelten Spittad geljorig 
tjon roegen aines 3.^id)triebž' 'iHuc^ etlicfjer ongeburtidjen ainer bcm 
annbern juegemeBnen iDort nnnb antaftcnben 9iebe fjalbcn, gef)a(ten 
t)nb gugetragen ^aben .... Xarauf I)abe 3c£) be]d)Qm ge()a(ten, 
bie obange^oigte 92acf)perjc^afft be§ S^orffš an £)eut fiir micf) er= 
forbert, bie fein ]emenbt(i(^ Oor mein erfd)inen, bic Scf) in betjfein 
t)nnb gegciTinart ber (Sb(en onb molgclerten Siennf)arbteu 33ubina 
^}tat£)y6urger aii)k Dnb ^i^inccn^en ^rimufjen Strufsinger 8tat= 
jcfireiber bafelb^^ §u allen tf)ai(en gegen einanber geEjort nnb 9Jotturftig 
oernomen. Xorii6er Bx) in bie Straff er![)enbt Dnb oerorbnct, 
boraiiji nic^t §u ff)ommen ?(Uain 3r) l]aben fic^ ader i^vrer 3rrung 
Dnb ftrittigt()Qit ^Mtoinanber Dergtic^en Derainbt Stud) bie §uege= 
mejjnen antačtungen ainer bcm annbern abgebetten Dnb Der^igen 
Ejoben. 5t(-č 2i} fodirfjen geljurfamblidjen gelebt, bamit loarbe aller 
unraiden ^mijcfien 3nen aufgeljijbt, Sg pv guetten ?yrcunbten ge= 
fproc^en unb gdnn^lic^en geainbt, iHlfo ha^ nun £)infiiro ainer bem 
annbern ?((§ get£)reuen i)tad)pcrn geburt, (teb Dnb guetS tf)uen 
er^oigen Stucf) follidjež nid)t meiter gegeneinanber anf^ern nod) 
ouff)Dben follcn. 

Unb be^^ ^^iec^triebž' Ijalbcn ?s[t ež nac^uolgunber geftalt Der= 
mitlt unb Dertragen morben: 9idmlid)en boc- nun tjiufiiro ,yn (Smigen 
l^eiteri bie ange^aigt 9cad)perirf)oft Dnb ^^nbtert^onncn fammenbtlid) 
auž bem 3^Drf Seneberie ^^ren ^?ied)trieb f)errauB unnbter ben 
5[cf()ern neben ben Qaun beim meg ober Strašen Dun,^ an be^č 
9Jiartin 33lei3e,5 S(gff)ern Dub Oirunbt Dnb ddu bannen gleidi neben 
be& 3el3gcme(tcn ^^^(eije,^ '?(gf[)crn t)inauff vsn§ ilselbt Dnb (^kmain 
onne 3rrung onb meitere (jintrag £)aben JDlleu Dnb mugen. %nd) 



Ivan Vrhovec: MešCanski gpital. 27 

bcnfclBcn ^-i^iedfjtricb Sebcv,^eit imb a(bencn mit aiitcn cjctnivunben 
niiettcn (Srabcn 9cDtturfftig rooll bertt^art unb furncfcijcn Ijalten 
follcn, bamit barbuvd) bcn ^tadjpcm Dii imb in x3ven ^Hiitljeru 
uon iollitf)cn ^isicrfjtrieb f[)ain nadeti norf) jcCjaben ^ucncfuent iDcrbe. 
Si^eUidjcr odcrincltcr ^isnnbtcvt[]an aiuer ober mer nbcr bimuibcr 
ma-o t)annblt unb follidjcč-' nid)t al-s Dffty bie 9tutturfft cruovbcvt 
an follic^em (Arabcu Diib Il^erraarcn mit ^^ot^ug bie gebur gcf)or= 
jambUc^en (aiften murbe, ber fotle aUi offl barumben oon aiuem 
©pitadmaifter notturfftig geftrafft mh bargue fodicfieS guuotgictjen 
%uč) bicfe *iUn-g(eicf)ung (jiufuro §u Siuigcn ^citen ganng inatjr, 
bejft unb ftdt geljaltcn mevben. 

2ie§ 511 ^-8rfl)unbt nuc^_ 511 guettcr gebaif)tuuy§ unb t)er= 
fjiietung f()untttiger Si'i'ung jein bijer !i^ergtei(f)ung 5100 g(eiii)= 
lauttnnbt uerpricffung Onnbter mcin obgemeltcS @pitallmai[ter§ 
tmnb ber ^^o^^^jcn erbettencn i^^errn bierunnbter gefrfjriben i5annbt= 
f(^rifften mnb anfgebrugfljten ':pebtjdjaftten ucrfertigt, bie '^Hinc bel) 
beg 3pita(y [)nnnben bebalten, unb bie annbere ben obgemetten 
S8nnbtcrt()onnen gucgeftellt morben. 

^ej(f)ed)en gm Saibnd) om ©onntag ben 5(d)ten Suni) Sin 
^uni[5el)enf)unbert Sibcnunb§edj§ig[ten Sare. 

L. S. L. S. L. S. 

9JZid)Qe( SSobapiue^ 
fjantibtgfrfjrifft. 

Seonfjort il^ubina 
moiiu ppvtn if. 

33. % ©t. ©tatSfdjreiber 

bejclbcn inanuppvia. 

Odličnost oskrbnikoveg-a dostojanstva se je kazala že v 
slovesni njegovi izvolitvi. Spitalske oskrbnike so volili prav 
na tak način kakor župane in sodnike. Za izvolitev teh treh 
veljakov so bili določeni trije veliki prazniki. Zupana so 
volili v petek pred sv. Marjeto, sodnika sv. Jakoba, spital- 
skega oskrbnika pa novega leta dan. 

Volitve so se vršile jako slovesno. Na dotični dan se 
je k slovesnemu cerkvenemu opravilu v šenklavški cerkvi 
zbral ves mestni zbor, notranji^in zunanji svetovavci, in vrhu 
tega še občinski odbor (die Gemain), korporacija štiriinšest- 
desetih mož, iz katerih so popolnjevali notranji in zunanji 
svet, če je odmrl kdo iz teh dveh zborov ali se odpovedal 
ali odšel iz mesta ali se je iz kakega drugega vzroka iz- 
praznilo njegovo mesto. K cerkvenemu opravilu so se zbi- 



28 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

rali mestni očetje zgodaj zjutraj, po leti že ob petih, po 
zimi pa ob sedmih. Streljanje na Gradu in zvonjenje po vseh 
cerkvah je Ljubljančanom oznanjalo, da se bodo vršile danes 
imenitne stvari. 

Po cerkvenem opravilu se je ves mestni zbor odpotil 
v mestni dom (Rathliaus), kjer se je sešel k slovesni seji. 
Od tam je odposlal dva najodličnejša notranja svetovavca 
na županov, sodnikov ali špitalskega oskrbnika dom, da 
privedeta dotičnika, ki je bil po končanem cerkvenem opra- 
vilu odšel domov, zopet med nje, oblečenega v praznično obleko, 
kakršno so smeli nositi jedino le svetovavci. Storila sta to 
v slovesnem sprevodu; sodnik je ob tej priliki in na nena- 
vadnem tem potu nesel sodsko žezlo v roki. 

V mestni dom pripeljan je odložil dotičnik (župan, 
sodnik ali špitalski oskrbnik) leto dni poprej poverjeno mu 
dostojanstvo, zahvalil se za izkazano mu zaupanje in na- 
klonjeno mu čast ter prosil, naj se mu ne zameri, če je 
storil kaj, s čimer se ni vsakemu prikupil, ali če je opustil, 
kar bi bila sicer njegova dolžnost. Ce je kaj takega pre- 
grešil, gotovo ni tega storil iz hudomušnosti ali iz lenoba 
ali iz kakega slabega namena, marveč so ga vodili pri vsem 
tem jedino le oziri na mestni občni blagor. 

Po tem nagovoru (nach einer zierlichen Red) je od- 
stopil ter sedel na oni sedež, na katerem je sedel pred 
svojo izvolitvijo pred letom dni. 

Mestni zbor se je pripravil za tem k volitvi ter je ali 
iz nova izvolil ravno kar odstopivšega zopet za naslednje 
leto ali ga nadomestil s katerim drugim. 

Na tak slovesen način se je vršila županova in sod- 
nikova in tudi špitalskega oskrbnika volitev, kar je dokaz, 
kaka važnost se je pripisovala oskrbovanju meščanskega 
špitala in v kakih čislih je bilo to dostojanstvo. 

Da pa uvidimo tudi mi to važnost, stopimo za novo- 
izvoljenim špitalskim oskrbnikom iz mestnega doma v špital 
ter ga opazujmo pri njegovih obilih opravkih in njegovem 
poslovanju. 

Dostaviti pa moramo prej še, da je mestni zbor pridal 
oskrbniku za pomoč jednega mestnih svetovavcev, katerega 
pa niso izvolili iz notranjega, ampak iz zunanjega sveta. 
Svojemu predstojniku »Oberspitalmeister« nasproti se je ta 
pomočnik zval »Unterspitalmeister«. Jaz ga bom nazival 
špitalski pristav. Bil je brez vsake veljave in peto kolo 
pri vozu. 

Spitalskemu oskrbniku je bila izročena dvojna skrb: 
1.) skrb za špitalsko cerkev in 2.) špitalsko gospodarstvo. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 29 

1.) Oskrbovanje špitalske cerkve. 

L. 1345. zidana špitalska cerkev je bila jedna najsta- 
rejših v Ljubljani. V tem so jo preseg-ale samo tri, nemška, 
šenklavška in ne daleč od te stoječa mala frančiškanska 
cerkvica, katero je dal zidati neki ljubljanski meščan že 
1. 1073.1) 

Ko je dala og-rska kraljica Ellizabeta 1. 1345. sezidati 
špitalsko cerkev, dobila je Ljubljana svojo četrto cerkev, vse 
druge so nastale šele pozneje. 

Kako velika da je bila iz prva, tega sicer ne vemo, 
posebno zato ne, ker ni zabeleženo, je li bila že 1. 1345. 
tolika kakor pozneje. V prvotni svoji obliki^ pa je ostala 
špitalska cerkev primeroma prav kratek čas. Ze kakih štiri- 
deset let potem, ko je bila zidana, jo je uničil 1. 1382. ali 
pa 1386.1) namreč hud požar, ki je upepelil in pokončal ves 
ta del mesta, kjer je stala. Tudi šenklavška cerkev je ob 
tej priliki pogorela. Najbrž je bilo mesto do tedaj vse le- 
seno, leseni sta bili najbrž tudi obe imenovani cerkvici. Ko 
so kopali temelj za zdanjo palačo »špitalske imovine«, 
razkrili so stari pepel in deloma še nesegnite ogorke tega 
hudega požara. Zemlja je bila od njih črna kakor oglje. 

Kdaj so Ljubljančani pogorelo cerkev zopet sezidali, 
ni povedano, najbrž pa se je zgodilo to ne dolgo po požaru, 
kar smeš sklepati po tem, da se je v naslednjem XV. sto- 
letju, ob času cesarja Friderika IV., v špitalski cerkvi oprav- 
ljala že redna služba božja; sicer bi Friderik IV. 1. 1444. ne 
bil ukazal, da se iz njegove vicedomske blagajnice izplačuj 
meščanskemu špitalu po šest funtov dunajskih vinarjev na 
leto, katere dobivaj kaplan špitalske cerkve kot priboljšek 
k svoji plači za pota, ki so mu jih napravljala obila obha- 
jila po mestu.2) O redni službi božji v špitalski cerkvi pri- 
čajo tudi druga darila, bodisi za razsvetljavo v nji, bodisi 
za sv. maše in druge take pobožne namene. — Sicer pa 
vemo tudi, da je neki ljubljanski meščan Widok 1. 1468. 
dal v špitalski cerkvi napraviti kapelico. Ob tej priliki sta 

1) Ker bom v naslednjem o tej nekdanji frančiškanski cerkvici go- 
voril še večkrat, menda ni odveč, če opomnim, da se ne sme zamenjavati 
z zdanjo, čisto na drugem kraju stoječo frančiškansko cerkvijo pred 
špitalskim mostom Nekdanja frančiškanska cerkev, katere dandanes 
ni več, je stala na zdanjem Vodnikovem trgu nasproti Fabijanove hiše 
in ž njo vštric ter se je tiščala gimnazije, ki pa je bila do 1. 1784 fran- 
čiškanski samostan. Raztezala se je od glavnega vhoda v gimnazijo na 
desno nekako blizu do Mahrove hiše, katere pa takrat seveda tudi še 
ni bilo. Ko je dal cesar Jožef II. 1. 1784. frančiškanski samostan zapreti 
ter ga je namenil za šolo, so cerkev podrli, frančiškane pa preselili v 
zdanjo cerkev. 

2) Valvasor XI. 710. 



30 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



se mu stolni prost in kapitelj s posebnim pismom zavezala, 
da se bo v nji vedno opravljala redna služba božja ^j 

Po požaru 1. 1386. je zadobila špitalska, ne več lesena, 
ampak zidana cerkev tisto obliko, katero je imela do 1. 1831., 
ko so jo podrli ter jo spremenili v prodajalnico.'-) 




5 

Podoba 1. 



St. 1, 2, 3 ~ oltarji 
s ^^ žagrad 
a a ^^ stebra v cerkveni veži. 



1) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1854. p. 25. 

') Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1863. p. 88. Urkunden — Regesten 
zur Gesch. Krains, nr. 19. 



Ivan Vrhovec; Meščanski špital. 31 



Načrt te cerkve je še shranjen v mapnem arhivu 
mestnega stavb inskega urada in v mestnem arhivu med 
»Kreisamtsakten fasc. XXVI«. Cerkev je bila 20 m dolga, 
10-43 m široka in 18 m visoka. Prezbiterij je bil primeroma 
velik, bil je čez 7-5 m dolg, morda ker je bil namenjen zlasti 
za celo onemogle reveže in bolnike. Na levi (severni) strani 
je stal mal zvonik, potem žagrad in nad njim kor.i) 

Iz vseh, če prav ne obilih poročil se vidi dosti jasno, 
da so se ljubljanski meščani za špitalsko cerkev vedno in 
vsak čas jako zanimali in da so zahajali radi vanjo, rajši 
morebiti nego v katerokoli drugo. Ze obili darovi, ki jih 
je cerkev prejemala, in slovesna opravila, ki so se vršila 
v nji večkrat v letu, so dokaz temu. Novomašniki, sinovi 
ljubljanskih meščanov, so prvo sv. mašo opravljali kaj radi 
v tej cerkvi ter vabili k temu sv. opravilu mestne očete, 
ki so se povabilu največkrat tudi res odzvali ter priredili 
novomašniku obed; posebno veliko čast so mu skazali, če 
so mu ga priredili v mestnem domu. Brez zahvale pa 
takega povabila tudi tedaj niso odklonili, ako jim razmere 
niso dovoljevale, skupno in korporativno se udeležiti sv. opra- 
vila. V takem slučaju so se za izkazano jim čast zahvalili 
na kak drug način. Ko jih je na pr. 1. 166G. neki Adam 
Weiss, ljubljanskega meščana sin, povabil^) v špitalsko cerkev 
na novo mašo, odgovorili so mu: »Ein ehrsamer Magistrat 
bat sich gegen den Primizianten der ihm beschehenen Ein- 
ladung u. dabei thuenden offerti schonstens zu bedanken, 
\vill auch seine Wohlmeinug inander\veg zu ersehen ge- 
dacht sein«. 

Ze precej od početka je imela špitalska cerkev svojega 
posebnega duhovnika, kaplana, da je opravljal v nji službo 
božjo, v prvi vrsti pač za ubožce v* špitalu, toda pritiskali 
so k nji tudi drugi meščani v jako obilnem številu. 

Službo špitalskega kaplana je oddajal mestni mao-istrat 
sam, ker je bil patron cerkve. Videla se mu je prevažna, 
da bi prepuščal to pravico špitalskemu oskrbniku, kateremu 
pa sicer pri njegovem poslovanju ni rad vezal rok. Več 
slučajev kaže na to, da je bila kaplanska služba v špitalski 
cerkvi obče zaželjena, in da so se potegovali odlični dubov- 



') Izvestja muz. dr. za Kr. 1895., str. 195. 

'■^) Gerichtsprot. gemainer Stadt Laybach anno 1666 „Adam Weiss, 
Priester ladet einen ehrsamen Maf?istrat auf dessen Primiz. welche er 
am 20. Januar in der alihiesigen Elisabethkirche einem ehrsamen Ma- 
gistrat zu schuldigem CTehorsam, Ehre und zu dessen mehreren Auf- 
nehmen (sic!) Gott dem almachtigen aufzuoplern determiniert, verhof- 
fend, ein ehrs. Magistrat wird soleh ein Wohlmeinen nicht allein mit 
guter Gewogenheit annehmcn, sondern sich bei selbem actu und hI. 
sacrificio unver\veigert eiiitindcn lassen". 



32 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

niki zanjo. L. 1479. je podelil ljubljanski škof Žiga pl. Lam- 
berg to službo od magistrata predlaganemu Juriju Memin- 
gerju z izrecnim dostavkom, da mu jo podeli z ozirom na 
njegovo izredno učenost.') 

Za to kaplanovo mesto so se potegovali nasledniki, ko 
je službujoči kaplan še živel, in magistrat je imel navado, 
oddajati to službo dostikrat mnogo let naprej. Delil je tako 
zvane »ekspektance«, to se pravi, zagotavljal je dotičnim 
prosivcem službo, ko je špitalski kaplan še živel. 

Še drugačne reči so se dogajale. L. 1666. je bil magi- 
strat obljubil kaplanovo službo, kadar bo izpraznjena, nekemu 
Matevžu Sajovicu ter mu je to obljubo tudi pismeno zago- 
tovil. A Sajovic službe ni nastopil, morebiti je kje dobil boljšo 
ali pa je umrl ali ga je oviralo kaj druzega. A z njegovo 
pismeno obljubo se je pri magistratu oglasil neki Lorenc 
Breskvar. Obljubo je dobil od Sajovica, jaz ne vem na kak 
način (morebiti jo je celo kupil), ter je prosil, naslanjajoč 
se nanjo, da mu magistrat podeli zaželjeno kaplansko službo. 
Priložil je tej svoji prošnji še priporočilo tedanjega gene- 
ralnega vikarja Filipa Trpina. 

V prvem trenutka je bil magistrat nekako iznenadjen 
nad tako čudno zahtevo, ki je bila skoraj nekakemu meše- 
tovanju, nekaki simoniji podobna. Naposled je pa Breskvarju, 
obotavljajoč se sicer nekoliko, vendarle podelil službo.^) 

Ta dogodek priča menda jasno dovolj in bolj kakor 
marsikateri drugi, da špitalskega kaplana služba ni bila 
torej kar si bodi. 

V istem razmerju pa je bila ljubljanskim meščanom 
tudi špitalska cerkev v čislih. Pred ustanovitvijo ljubljanske 
škofije 1. 1462. je bila najmanj toliko obiskovana kakor šen- 
klavška, ki je bila takrat še šentpetrska podružnica. A še 
tudi pozneje, po ustanovitvi ljubljanske škofije, je špitalska 
cerkev obdržala svojo veljavo, o čemer dosti jasno priča 
veliko število večnih sv. maš. Teh se je bilo nabralo sča- 
soma toliko, da jih špitalski kaplan sam ni mogel vseh več 
opravljati, ampak so prihajali v špital maševat menihi iz 

1) Na pergament pisani original se nahaja v ljubljanskem mestnem 
arhivu^ 

■'') Gerichtsprot. ao. 1666. Fol. 29 „Obzwar ein ehrs. Magistrat 
den Hr. Supplicanten auf die durch ihn reproducierte ungereimte Ces- 
sion viel mehrer Ursach hatte, von dessen Begehren abzuweisen, als 
auf ainicherlei Weise darein zu willigen, nichts destoweniger aber und 
in Ansehung der fiir ihn daneben von ihro Hochwurden Herrn General- 
vikar eingelaufenen Interession (priporočilo) will demselben gedacht ein 
ehrs. Magistrat auf das gebetene Beneficium (to se pr. : kaplanija), so- 
fern damit einige Mutation fiirgehen mochte, (ko bo prilika za to), 
inhalt des vorigen dem Sajoviz in Sachen gegebenen Decrets hiemit 
vertrostet haben". 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 33 

vseh ljubljanskih samostanov: frančiškani, kapucini, avgu- 
štinci in diskalceati, obuti in bosopeti avg-uštinski menihi. 

a) Špita/ska cerkev v protestantski dobi. Nikakor ni samo 
slučaj, da se je prva luterska pridiga na Kranjskem gla- 
sila ravno z leče v špitalski cerkvi. Značilno je, da se 
prvemu kranjskemu protestantu, da se Primožu Trubarju, 
ni videla nobena cerkev v deželi za oznanjevanje Lutrove 
vere tako ugoden prostor, kakor ravno špitalska. Uverjen 
je bil, in v tem se ni motil, da je za protestantstvo priča- 
kovati najboljših uspehov, ako se z njega oznanjevanjem 
zastavi pri meščanstvu, in sicer najbolje, če v Ljubljani, v 
srcu dežele. Zato je začel prve krive nauke trositi z leče v 
stolni, škofijski cerkvi, kamor ga je bil zavoljo njegove 
izredne govorniške nadarjenosti poklical tedanji ljubljanski 
škof Krištof Ravbar 1. 1531. Bila je res skrajna predrznost, 
v stolni cerkvi in takorekoč škofu v ušesa oznanjevati novo, 
katoliški duhovščini tako silno pristujeno vero. Kaj pak da 
mu je škof nadaljnje tako pridigovanje v šenklavški cerkvi 
prepovedal. A Trubar se ni dolgo pomišljal! Izbral si je' za 
svoje delovanje špitalsko cerkev, ki mu je bila nadomestilo 
za šenklavško, če ne še celo več, zakaj bila je res me- 
ščanska cerkev v pravem pomenu besede, — • bila je v 
meščanski oskrbi, meščani, oziroma njih zastop, magistrat, 
so bili njen patron, meščan je moral biti nje beneficijat ali 
kaplan, meščanska so bila tla, in meščansko je bilo poslopje, 
v katerem se je nahajala, in večinoma le meščan je zahajal 
vanjo opravljat svojo pobožnost. Vrhu tega je bila razen 
šenklavške tudi največja v mestu. Z jedno samo drugo bi 
se bilo protestantom morebiti še bolj ustreglo, če bi jo bili 
mogli dobiti v svojo oblast, to je bila šentpetrska cerkev, 
toda samo iz dveh ozirov, prvič, ker je bila večja, drugič 
pa, ker jo je obdajal sijaj častitljive starodavnosti. Toda v 
vsakem drugem pogledu je bila zanje manj ugodna, posebno 
ker se je nahajala zunaj mesta in ker so jo obiskovali 
samo kmetje, ki se tisti čas posebno v šentpetrski fari kar 
nikakor niso še vnemali za novo vero. Vrhu tega pa so pro- 
testantje tudi vedeli, da bo s šentpetrsko duhovščino hud 
boj za to cerkev in da v tem boju mnogo zamude za svojo 
stvar. Kako gladko pak so se stvari snovale pri špitalski 
cerkvi! Magistrat jo je prepustil protestantom kar brez 
vsakega obotavljanja. 

Sicer je škof grof Kacijanar odpravil Trubarja iz Ljub- 
ljane ter ga poslal na štajersko faro v Loki pri Zidanem 
mostu, toda ne precej, ampak še le čez devet let, — za 
Trubarja prilike dovolj, da je pogladil Lutrovi veri pot 
zlasti v rodovine ljubljanskih meščanov. Služiti mu je moralo 

3 



34 Ivan Vrhovec: Meščanski Špital. 

vsako sredstvo. Zato se je pridigovalo v špitalski cerkvi v vseh 
tedaj v Ljubljani govorjenih jezikih, in zato seje 1. 1547. prav 
odločno pritožil — ne mag-istrat, ampak meščanski odbor 
(die Gemeinde), zastop mase, grude ljubljanskega meščanstva, 
zastop rokodelcev in obrtnikov, zakaj so se v špitalski 
cerkvi slovenske pridigo opustile in se pridiguje nekaj časa 
sem samo nemški in italijanski. Nižji sloji in masa 
ljubljanskega meščanstva je bila vedno in v 
vseh časih le slovenska. Zastop je zahteval, skoraj 
ukazal: Gospod župan si izberi še jednega gospodov sveto- 
vavcev pa pojdita h generalnemu vikarju Lenartu Mertlicu 
ter ga prosita, da se v špitalski cerkvi pridiguje zopet slo- 
venski kakor poprej. To se oznani za tem tudi gospodu 
vicedomu.^j — Generalni škofov vikar Lenart Mertlic je bil 
takrat že davno protestant z dušo in telom. Meščanski 
zastop je dobro vedel, da tu ne zadene ob nobene zapreke. 

Ljuljka, ki jo je Trubar zasejal, se je ukoreninila tako, 
da je več nego petdeset let nobena sila ni mogla več za- 
treti. Ob vsaki priliki skrajno predrzni in siloviti protestantje 
so se 1. 1564. polastili špitalske cerkve popolnoma, imenovali 
so jo le kar »našo cerkev« (unsere Btirgerspitalkirche). Po- 
rabili so ugodno priliko, ko je po Ljubljani razsajala huda 
kuga, pred katero je bežal iz mesta, kdor je le mogel. V 
splošni tej zbeganosti in tem splošnem strahu so luteranci 
osvojili špitalsko cerkev ter je skoraj petdeset let niso več 
dali nazaj. Prepustil jim jo je bil magistrat, ki je bil do 
tedaj že ves luterski. Tedanji špitalski kaplan Andrej 
Latomus je menda največ pripomogel k temu. 

Odslej so postopali protestantje še celo silovito. Z ne- 
čuveno strastjo so z leče v špitalski cerkvi njih pridigarji 
(predikantje) napadali vse, kar je bilo katoliškega, ter z 
lilatom ometali častitljive navade, obrede in svetinje kato- 
liške cerkve. 

Kaj pak so v škofiji dejali k vsemu temu? Kaj li? 
Saj so bili brez vse moči ! Ljubljanska duhovščina si pred 
protestanti niti svojega življenja ni bila več v svesti. Takrat 
je poročal škof cesarju Ferdinandu in ga prosil, naj ukrene 
vendar kaj : »also damit mein Person, auch kein Geist- 
licher, die \vir ohnedies nit Fried haben, ja verfeindt seind 
von miiniglich, dazu unseres Leibs nicht sicher sind . . . .-) 

O gotovih časih se katoličani v Ljubljani niti na cesto 
niso upali. 2) V Ljubljani je imel blizu petdeset let protestant 



1) Gerichtsprot. ao. 1547. 

■') Mittheil d. h. V. f. Kr. 1864. p. 51. 

3) Mittheil. 1867. p. 95. 



Ivan Vrhovec: Meščanski Špital. 35 



prvo besedo. Seveda je zapihala takoj druga sapa, ko je 
1. 1598. postal neustrašeni Tomaž Hren škof ljubljanski in 
ko je skoraj istočasno prevzel vladarstvo kranjske dežele 
mladi a do skrajnosti odločni nadvojvoda Ferdinand. Kako 
pak je bilo poprej? »O pričetku mojega škofovanja«, poročal 
je Tomaž Hren rimskemu papežu 1. 1621. »je ostal komaj 
še dvajseti del kranjskih prebivavcev katoliški cerkvi 
zvest«. ^) Pred šenklavškim pragom je menda trava rasla, 
dočim se je v špitalski cerkvi ljudstva le kar trlo. Luterskih 
predikantov, in sicer ravno najgorečnejših med njimi se je 
nahajalo v Ljubljani vedno najmanj po pet do šest. Iz pro- 
testantske mrtvaške knjige je razvidno, da so na pr. 1. 1583. 
v špitalski cerkvi opravljali lutersko službo božjo razen 
superintendenta Spindlerja tudi še: Trubarjev sin Felicijan, 
Gašper Kumberg, Anže Tulčak, Jurij Dalmatin, Tomaž Fa- 
schang in Ivan Sch\veiger. Nič čuda, da se je ob takem 
obilnem številu predikantov največkrat vršilo cerkveno 
opravilo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer (Vesper). V 
špitalski cerkvi so krstili, obhajali in poročali. Tu so bla- 
goslavljali tudi mrliče, preden so jih pokopali ali v špitalski 
cerkvi sami, ali pa jih odnesli k sv. Petru, kjer se je naha- 
jalo takrat javno pokopališče ljubljansko. Vsiljevali pa so jih 
tudi frančiškanom ; tudi pri teh so pokopavali, če se je dalo, 
najrajši v cerkvi sami, če pa tega niso mogli dognati, so 
jih zagrebli vsaj na ondotnem malem pokopališču. Fran- 
čiškani so se protestantom upirali sicer na vso moč, a naj- 
večkrat niso opravili nič. Naposled so se večnega boja s 
protestanti naveličali, popuščati so jeli samostan ter so na- 
posled ubežali do zadnjega iz Ljubljane, l^rimoralo jih je 
k temu tudi pomanjkanje. Frančiškanski red je po svojih 
pravilih navezan jedino le na usmiljenje drugih ljudi ter 
živi od radodarnosti pobožnih prijateljev in dobrotnikov 
svojih. Ko se je Ljubljana skoraj do malega vsa izneverila 
katoliški veri, je izginila frančiškanom vsaka podpora. Zato 
se je praznil frančiškanski samostan od leta do leta bolj ; 
proti koncu XVI. stoletja že menda ni bilo nobenega fran- 
čiškana več v Ljubljani.^) Siloviti protestantje so dobili tako 
tudi frančiškanski samostan v svojo oblast. 

Celo pri sv. Petru se jih niso mogli vselej ubraniti. V 
protestantski mrtvaški knjigi je vpisan marsikateri v šent- 
petrski cerkvi pokopani protestant, in tudi še dandanes 
ohranjeni spomeniki pričajo o tem. Človek si skoraj ne 
more razmer drugače predstavljati, kakor da je ob prote- 
stantskih pogrebih prišlo dostikrat do i)repirov, morebiti celo 

') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1«54. 
-) Valvasor Xr. 692 

3* 



36 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

še do pretepa in boja med pogrebci in šentpetrskimi farani, 
katere je ondotna duhovščina o takih prilikah poklicala na 
pomoč. L. 1582. na pr je v mrtvaško knjigo zapisal prote- 
stantski superintendent Krištof Spindler sam, kako se'mu je 
zgodilo, ko so protestantje prinesli k sv. Petru nekega 
otroka ter mu je Spindler hotel v šentpetrski cerkvi peti 
nagrobne pesmi. Na cerkveni prag se je ustopil ondotni 
kaplan ter nikakor ni pustil protestantov v cerkev. Misliti 
si moramo, da neustrašeni mož ni bil sam, ampak da 
mu je bilo na razpolaganje tudi zadostno število krepkih 
šentpetrskih pesti, sicer bi protestantje gotovo ne bili od- 
jenjali.') 

Nekaj jednakega je doživel dve leti pozneje tudi Tru- 
barjev sin, Felicijan Trubar. »Den 2. August 1584 bat Trubar 
die Leichpredigt halten wollen, aber man bat die Kirch bei 
St. Peter nit aufsperren \vollen«.2) 

Ker je pa v šentpetrski cerkvi pokopanih vendarle 
precej protestantov, smemo iz tega sklepati, da časih tudi 
najhujše upiranje ni izdalo nič. 

Saj se protestantske sile škof niti v svoji stolnici ni 
mogel ubraniti. L. 1580. so protestantje pripeljali neko v 
Gorici umrlo Elizabeto Rašaverico v Ljubljano ter jo hoteli 
v šenklavški cerkvi pokopati, česar jim pa škof Tavčar in 
njegova duhovščina kratko malo niso dovolili. Toda kaj store 
protestantje? Na pomoč pokličejo mestni magistrat. Prišli 
so župan, mestni sodnik in vsi mestni očetje, privedli so 
ključalničarja s seboj, cerkev so šiloma odprli ter Rašaverico 
v nji pokopali^) 

Kaj pak da so protestantje pokopavali tudi v »svoji«, 
v špitalski cerkvi ter so dotični mrliči tudi zabeleženi v 
oni mrtvaški knjigi (»Evangelisches Matrikenbuch«), katero 
je vodil in spisaval superintendent Krištof Spindler. V njo 
je o vsakem umrlem protestantu zapisal, kdaj in kje so ga 
pokopali, ali na javnem pokopališču pri sv. Petru, ali v šent- 
petrski, ali v frančiškanski, šenklavški, šentjakobski ali pa 
špitalski cerkvi. Če prav so se protestantje odločno obračali 
od vsega, kar je bilo katoliškega, glede na to pa, kje bodo 
počivale njih kosti in čakale vstajenja, so želeli isto tako 
iskreno kakor katoličani, pokopani biti v kaki cerkvi ali 
pa vsaj v najbližji nje bližini, v žagradu, pod samostanskimi 
hodniki (Kreuzgange) itd. Iz tega vzroka so pa tudi njih pre- 
dikantje postopali pri pogrebih tako silovito ter so ob vsaki 



') Evangel. Matrikenbuch v Rudolfinu. 

■■'] ibid. 

8) ibid. in Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1864. p. 53. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 37 

priliki vse sile napeli, da pokopljejo svojeg-a mrliča v kaki 
cerkvi. Najrajši bi bil seveda pač vsak pokopan v prote- 
stantski, špitalski cerkvi, a za to je bila premajhna. Ta želja 
se je mogla izpolniti le najodličnejšim med njimi. To pa 
so bili vsekakor plemenitaši ne le z ozirom na rod in 
imetje, ampak tudi z ozirom na to, da so bili predikantom 
in novi veri sploh največja zaslomba in najkoristnejša opo- 
rica v boju proti katoličanstvu. Pa še za vse umrle pleme- 
nitaše ni bilo prostora v mali cerkvici. V omenjeni mrtvaški 
knjigi jih je mnogo vpisanih, katere so pokopali kje drugje, 
celo dva Turjačana sta med njimi, dne 9. oktobra 1580. -f- Anže 
in dne 7. avgusta 1581. -j- Vajkard Turjaški. Iz tega se sme 
morebiti sklepati, da so v špitalski cerkvi pokopavali samo 
člene onih rodovin, ki so si za protestantstvo pridobile 
prav posebno zasluge. Za to nahajamo v mrtvaški knjigi 
Spindlerjevi za dobo od 1. 1580. — ^1587. zabeleženih samo 
devet v špitalski cerkvi pokopanih protestantov, — brez 
izjeme vsi so plemenitaši, dva moška, štiri ženske in trije 
otroci. 

Vendar jih je bilo v istini tu več pokopanih. Thal- 
nitscher navaja v svojem »Cjpressus Labacensis« še šest 
v protestantski dobi umrlih plemenitašev, kojih nagrobni 
spomeniki so se še o njeg-ovem času nahajali v špitalski 
cerkvi. Spindlerjeva mrtvaška knjiga namreč ni popolna, 
brez dvoma je mnogo umrlih izpuščenih, toda kaj je sicer 
jako vestnega in natančnega superintendenta zaviralo, da 
na pr. 1. 1584. ali 1586. ni zabeležel vseh v Ljubljani umrlih 
protestantov, je dandanes pač težko povedati.') 

Ko je nadvojvoda Ferdinand izvolil Tomaža Hrena 
za ljubljanskega škofa, odklenkalo je protestantom kar na- 
jedenkrat. Že nekaj tednov potem, ko je bil v škofa posve- 
čeni Tomaž Hren prišel v Ljubljano, je nadvojvoda Ferdinand 
vsled njegovega prizadevanja izdal 30. oktobra 1599. oni 
ostri ukaz, ki je velel predikantom in protestantskim uči- 
teljem, da jim je še tisti dan in še pred solnčnim zahodom 
zapustiti Ljubljano, najpozneje v treh dneh pa se odpraviti 
iz dežele sploh. ^j 

Največ vsled škofovega prizadevanja je Ferdinand dve 
leti pozneje, 1. 1601., osnoval protireformacijsko, iz štirih 



O Toda prof. Alfonsu MuUnerju je še teh devet preveč, in sicer 
zato, ker so mu delali pri jedni njegovih sesvedranih in zveriženih 
kombinacij prav neprijetno napotje. A ker se mi ne zdi prilično, o 
Miillnerjevi, v ,,Argo" priobčeni razpravi govoriti več na tem mestu, 
naj ostane to za ugodnejšo priliko. 

■-) Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1867. 



38 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

odličnih členov (med njimi je bil tudi Tomaž Hren) sestav- 
ljeno komisijo, katera je imela nalogo, iztrebiti zadnjo pro- 
testantsko sled iz dežele. 

Prvo, kar se je Hrenu zdelo najnujnejše, je bilo to, 
da prežene protestante tudi iz špitalske cerkve ter jim 
tako izpodmakne najimenitnejšo, ob enem pa tudi zadnjo 
versko oporico. Mi, ki vemo, kako so se stvari razvijale in 
kako se nazadnje končale, sodimo danes seveda drug^ače, 
nego so sodili tedanjiki ali kakor so sodili celo še prote- 
stantje sami. Da jim je na Kranjskem odklenkalo že 1. 1600. 
za vselej, si niso mislili niti od daleč. Kdo bi pa bil verjel 
tudi kaj takega ! Saj v strastnem boju proti katoličanstvu 
kranjski protestantje niso bili sami! Več kot polovica Evrope, 
tako so lahko ugibali, stala je za njimi! Imeli so za seboj 
milijone verskih bratov in sobojevnikov! 

A ravno zavoljo tega je bila škofu Hrenu prva skrb, 
da jih prežene iz špitalske cerkve. Tu je bilo njih versko 
središče. Tu sem so se ravno tedaj zatekali preplašeni in 
vsled žilavega postopanja škofovega vsi zbegani protestantje. 
tu so iskali v strastnih pridigah svojih duhovnikov tolažbe 
ter se poživljali in krepili z upanji na boljšo prihodnost, ki 
ne more izostati dolgo. 

Škof Hren jim je moral izpodbiti tudi to vero. Zato se 
je že prot koncu 1. 1600. v slovesnem sprevodu napotil z 
vso svojo duhovščino v špitalsko cerkev, razbil protestantski 
krstni kamen, ko je stopil vanjo, lastnoročno raztrgal pro- 
testantske knjige ter cerkvico razglasil zopet za lastnino 
katoliško.') 

Slovesno posvečenje blizu petdeset let oskrunjene cerkve 
pa je določil na tretji velikonočni praznik, na velikonočni 
torek. Vse meščanstvo naj bi se udeležilo te slovesnosti, v 
prvi vrsti pa mestni magistrat, ki^ je bil še pred par leti 
kar do malega ves protestantski. Ze novega leta dan 1. 1601. 
so se mestni očetje posvetovali o tem, kako se naj dovolj 
dostojno udeleže slovesnega opravila. V jedni naslednjih 
sej so sklenili, obhajati nenavadni dogodek s sijajnim obedom, 
ki naj se po končani službi božji priredi v mestnem domu. 
Ker so povabili nanj tudi škofa, vso odlično duhovščino 
šenklavško, deželnega glavarja, cesarjevega namestnika vice- 
doma in mnogo druge visoke gospode, zato niso gledali. na 
krajcarje, ampak so mestnemu blagajniku naročili, naj pri- 
redi ta obed kar le najsijajneje mogoče. Najbrž so želeli 
s tem dokazati, da je ves magistrat že z dušo in telesom 
katoliški in da ga le hudobni jeziki natolcujejo, češ, da po 

1) Mittheil. d. h. V. f. Kr. 1854. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



malem še vedno pomežkuje s protestanti, kar je bilo de- 
loma tudi res.') 

Kdor bi bil še dvomil o veliki važnosti, ki so jo špi- 
talski cerkvi pripisovali luteranci in katoličani, prepričati ^a 
morajo o tem vsaj velike slovesnosti, s katerimi se je obha- 
jala zopetna pridobitev te cerkve. Obhajala pa se je od 
cerkvene in posvetne strani. Tako sijajnih obedov, kakor je 
bil ta, je uprizoril ma<;?istrat malo, in nikoli se ni še poprej 
sešla v mestnem domu tako obila in odlična družba, kakor 
velikonočni torek 1. 1601. Iz tega smemo sklepati, da se je 
zdela zopetna pridobitev špitalske cerkve ljubljanskim me- 

') Mestni Ijlagajničar se je točno ravnal po magistratovem ukazu 
Njegov natančni, magi.stratu predloženi račun nam daje priliko, sesta- 
viti majhno kulturno-zgodovinsko sliko iz prvih let XVII. stoletja. 
Sicer res ni lepo, če pri jedi gledamo ljudem na usta in jim štejemo 
žlice, ali ta nauk velja menda samo o privatnih osebah, ne pa tudi 
o talci javni korporaciji, kakor je bil magistrat, ki je kot tak obedoval 
takorekoč na cesti Zato mu smemo menda tudi mi pogledati v skledo 
in na krožnike, kaj in koliko vsake reči je postavil pred svoje goste. 
Ta pravica nam pristoja že zavoljo tega, ker se je sijajni obed plačal 
z groši mestnih davkoplačevavcev. Sicer se nam zdi, da bodo naše go- 
spodinje v predloženem računu pogrešale potrošek za marsikatero 
stvar, brez katere si dandanes že najnavadnejšega obeda ne moremo 
misliti, kaj pak še le takega, h kateremu je bila povabljena tako od- 
lična gospoda. Mogoče pa, da je trgovec za špecerijsko blago po- 
ložil še poseben račun, ki pa se nam je izgubil. Nasprotno pa bodo 
naše gospodinje imele svoje prav posebno veselje nad cenami tedanjih 
časov, in to me morda tudi opravičuje in izgovarja, da silim med take 
velevažne dogodke tudi tako malenkostne reči, kakor so naslednje. 

Ker je bila družba velika, saj je bilo že samih mestnih očetov, 
če so prišli vsi, sedemintrideset, — zato je bilo treba vehkih priprav 
in mnogo blaga. In res je blagajnik kupil precej mesnine: 67 fantov 
govedine, 2 pljučni pečenki po 6 funtov težki in 2 volovska jezika; 
dal je zaklati štiri teleta in pet kozličkov, 3 pare golobov, 7 parov ko- 
punov in 5 puranov. Največ pa je prišlo na mizo svinine; blagajničar 
je izdal zanjo 7 gld. 6 kr. V njegovem računu ni povedano, je li bila to 
prekajena ali sveža svinina, torej pečenka; tudi ni zabeleženo, koliko 
je tehtala in počem jo je plačal. Iz drugih virov pa nam je znano, da 
se je prašičja pečenka plačevala takrat po 3 kr. funt; za 7 gld. 6 kr. 
je je blagajničar dobil torej 1 cent in 42 fantov. A najbrž je bila to 
prekajena svinina. Recimo, da je bila za polovico dražja od sveže, — 
navzlic temu se kaže, da se je prinesla precejšnja obilica svinjskih 
plečet in gnati na mizo : 71 funtov. 

Največja deliicatesa tega obeda pa so bile ribe, morske in tudi 
nekaj malega domačih. Morskih rib in rakov (Meergeschmalz) seje tiste 
čase na Kranjskem použilo jako veliko. Dandanes si privoščimo te na- 
slade le o največjem prazniku, pa še takrat se podajamo v nevarnost, 
da nam utegnejo očitati potratnost. Tisti čas in tudi pozneje še pa 
je bila morska riba jed. brez katere v imoviti meščanski hiši ni minul 
niti navaden obed To delikateso je bd blagajničar naročil iz Trsta. A 
po ceni ni bila, stala je 15 gld., z vožnjo iz Trsta celo 17 gld IS'/^ kr., 
to se pravi, stala je več nego vsa govedina s pljučno pečenko vred, 
več nego vsa štiri teleta in vseh pet kozličev skupaj, za kar se za 
vse skupaj ni izdalo več nego 13 gld. 24-/3 kr. Domača mesnina je 



40 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

ščanom tako važen in pomenljiv dogodek, kakršnih so še 
malo doživeli. 

Važen pa se je zdel tudi škofu Tomažu Hrenu samemu, 
zakaj omenjal je ta dogodek o vsaki priliki, ki se mu je 
ponudila. Vselej se ga je spominjal rad in z nekako posebno 
radostjo in nekakim zadoščenjem je govoril vselej o njem. 
Celo v onem velevažnem pismu, v katerem je 22. julija 
1. 1616. poročal rimskemu papežu o razmerah ljubljanske 
škofije,!) je opozoril papeža na to, da je iz špitalske cerkve 
pregnal protestante ter da je to iz nova posvetil za kato- 
liško službo božjo. In komaj mesec dni potem, 25. avgusta 
istega leta, si škof Hren ni mogel kaj, da ni iz nova 
omenil te cerkve. , . . »Kirche der hI. Elisabeth, welche die 
luterischen Prediger durch 50 Jahre bezetzt hielten und 
welche ich, nachdem dieselben a. 1599. vertrieben wurden, 
wieder eingeweiht habe.« Škof Hren s tem o^otovo ni na- 



bila torej jako po ceni, govedina ne dražja nego po 2 kr. funt; od 
telet je plačal blagajničar jedno (najcenejše) z 1 gld. 26 kr., jedno (naj- 
dražje) pa z 1 gld. 56 kr. ; kozlički so bili po 26 kr. Višja v ceni pa je 
bila perutnina: par golobov je stalo 12 kr., torej skoraj toliko, kakor 
pol kozlička; kopune in purane pa celo lahko imenujemo drage, zakaj 
purani so stali po 1 gld. 2 kr. do 1 gld. 40 kr., kopuni pa po 56 kr. 
par, torej sta si bila kopun in kozliček v ceni kar jednaka. 

Z mastjo niso kar do malega nič štedili, kajti porabili so 23 funtov 
čiste masti, funt po 10 kr., in četrt boha (40 funtov prekajene slanine), 
po 8 kr. funt. 

Tem manj pa so marali za prikuho. Ker je bil to domač pridelek, 
je imel gotovo jako nizko ceno, navzlic temu pa smemo iz blagajni- 
čarjevega računa sklepati, da je ni bilo preveč na mizi, kajti potrosil 
je: za čebulo 2 kr., za kislo zelje 10 kr, za zelenjavo pa 9 kr. Ta ze- 
lenjava je bila najbrž kake vrste salata, kajti v računu se nahajajo 
4 funti olja, funt po dva „osmaka" (skupaj 42-/jj kr.) in 3 bokali najfi- 
nejšega jesiha, bokal po 8 kr. 

Obed se je končal z močnato jedjo, in sicer s torto, za katero 
se je porabilo za 7 gld. 2 kr. pšenične moke. Kar je bilo slaščine zanjo 
treba, so jo kupili v lekarni (Confect aus der Apoteke ) za 1 gld. 57 kr. 
Ker kave takrat še niso pili, služila so kot pomizek (Nachtisch) ja- 
belka in sir. 

Za dobro voljo gostov je blagajničar poskrbel z izbornim vipav- 
skim vinom in kraškim teranom. Dolenjski cviček takrat še ni bil 
priznan kot meščanska ali celo ne kot salonska pijača. Ta slovesni 
dan blagajničar niti pred posle ni postavil dolenjskega vina, ampak je 
kupil tudi zanje vipavca, in sicer ravno tiste vrste, kakor za gospodo 
v obednici. Za gospodo je naročil dve vedri (po 40 bokalov) belega te- 
rana in jedno vedro vipavca. Vipavec je bil tiste čase najbolj čislano 
vino na Kranjskem ter skoraj za polovico dražji od terana; dve vedri 
terana bokal po 8 kr.) sta stali le nekaj malega več (10 gld. 20 kr), 
kakor vedro vipavca (8 gld. 53'/3 kr.). Kako na slabem glasu pak je 
bilo takrat domače dolenjsko vino, posnemi iz tega, da je stal bokal 
takrat 3, in če je bil drag, 4 kr., kar vemo iz istočasnih virov. (Em- 
pfang und Ausgabenbuch der landesfiirstl. Hauptstadt Laibach anno 1601, 
Mestni arhiv.) 

') Mittheil. 1854. p. 63. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 41 

ineraval naglašati svojih zaslug" za katoliško stvar. Tega mu 
pač ni bilo treba, ker so v Rimu vedeli zanje ravno tako 
dobro, kakor na nadvojvodovem dvorcu v Gradcu. Znano 
jim je bilo tudi v Rimu, da je v prvi vrsti šla škofu Hrenu 
hvala "za to, da so protestantje izginili s Kranjskega, kakor 
mine slana, ko posije solnce nanjo. Zato lahko rečemo: če 
je škof Hren omenil v tem svojem poročilu tudi špitalsko 
cerkev, kazal je le skoro nehote, kako važno se mu je vi- 
delo, da se je v špitalsko cerkev uvedla zopet katoliška 
služba božja. 

In da se ta imenitni dogodek ne pozabi, dokler bo 
špitalska cerkev stala, zato je ukazal, da se obletnica tega 
novega posvečenja praznuj odslej vsak velikonočni torek s 
kolikor mogoče velikim cerkvenim sijajem. To se je tudi 
res godilo ves čas, dokler se je v špitalski cerkvi opravljala 
služba božja. Vrhu tega je hodila odslej tudi vsako tretjo 
nedeljo po veliki noči iz Senklavža v špital procesija, pri 
kateri^ se je ljudstva kar trlo. 

Škof Hren je rešil in pridobil katoličanom zopet špi- 
talsko cerkev, a rešiti in pridobiti pa jim več ni mogel 
nekdanjih njenih dohodkov, ali vsaj vseh ne. 

Siloviti protestantje so osvojili namreč tudi vse tekom 
dveh stoletij deloma cerkvi, deloma špitalu darovano pre- 
mično in nepremično imetje, če so le mogli do njega. Pora- 
bili so ga za svoje namene. Podložnih kmetij špitalu sicer 
niso mogli ugrabiti, pač pa so zapravili mnogo onih kapitalov, 
ki so jih pobožni predniki namenili na pr. za večne sv. maše, 
za vzdrževanje špitalskega kaplana in raznovrstne cerkvene 
potrebe. Večinoma je bil ta denar naložen v magistratovi 
blagajni. Ker pa je bil magistrat patron špitalsko cerkve 
in so protestantje potisnili naposled zadnjega katoliškega 
svetovavca iz mestnega doma, razpolagali in gospodarili 
so luterski pridigarji s špitalskim imetjem, kakor se jim je 
ljubilo. 

Pri tem pa ni trpela škode samo cerkev, ampak so 
bili škodovani tudi v špitalu preskrbljevani reveži, zato ker 
skoraj ni bilo mogoče ločiti cerkvenih dohodkov od špi- 
talskih. 8aj smo videli, da so darovatelji odmenjali po navadi 
nekaj dohodkov za sv. maše, torej cerkvi, nekaj pa za špi- 
talsko reveže. Protestantje se seveda za take določbe in 
za take razločke niso menili ; pograbili so vse, kar jim je 
bilo dosežno. 

Posledica tega je bila, da za špitalske reveže ni ostalo 
naposled nič. Zato je 1. 1599., torej zadnje leto lutcrskega 
gospodarstva v Ljubljani, oznanil protestantski špitalski 
oskrbnik zbranemu magistratu, ki je bil takrat še ves pro- 



42 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



testantski, da so se špitalski dohodki tako skrčili, da ne 
more več izhajati in več ne gospodariti. Njegovi skrbi pri- 
poročeni ubožci v špitalu stradajo že zdaj in bodo še bolj. 
Pomag-ati drugače ni mogoče, kakor če se špitalska desetina 
da za 300 gld. v najem. 

Zgodilo se je to nekaj mesecev poprej, preden je škof 
Hren prišel v Ljubljano in prevzel škofovsko pastirjevanje 
v ljubljanski škofiji. 

Magistrat je špitalskemu oskrbniku obljubil, da bo dal 
stvar preiskati ter bo ukrenil, kar se mu bo zdelo umestno. 

Ker pak so bili špitalski dohodki takrat že vsi zaprav- 
ljeni, je bilo v tej stvari težko kaj ukreniti. Zavoljo tega 
sta sredi meseca junija 1. 1599. odložila špitalski oskrbnik 
in njega pristav svoji službi. Magistratu je bila nju 
odpoved jako neprijetna, posebno ker sta se odpovedala o 
tako neugodnem času, o kresu, ko je bilo najteže sklicati 
dovoljno število svetovavcev na posvete. Pozabiti ne smemo, 
da so bili mestni svetovavci jedino le trgovci in obrtniki, 
ki so ugodni poletni čas porabljali za svoje opravke ter 
se iz Ljubljane razhajali po sejmih, ne le po Kranjskem, 
ampak tudi v sosednje dežele. Mnogi so odhajali tudi na 
popotovanje, da so se v Gradcu, Lincu, na Dunaju ali celo 
v Norimbergu in v Benetkah o tem za popotovanja ugodnem 
času preskrbeli s trgovskim blagom, ki ga v Ljubljani niso 
umeli izdelovati. Ljubljanski tro-ovci so imeli tiste čase 
daleč po svetu razprežene trgovske zveze, o čemer nas 
dosti jasno poučujejo v sodskih protokolih ljubljanskih 
oglašene in obravnavane tožbe italijanskih in nemških 
trgovcev. 

Zato je spravila odpoved špitalskih oskrbnikov mestne 
očete, kar jih je bilo v Ljubljani, v prav veliko zadrego. 
Tej težavi se je pridružila še neka druga. Kakor pri vsakem 
drugem gospodarstvu je bilo kaj pak da tudi pri špitalu 
ravno takrat največ dela. Kdo naj nadzoruje tlačane? Za- 
voljo tega je magistrat oskrbnika pozval, naj potrpita vsaj 
še kakih 14 dni, vsaj še do županove volitve, ki se ima 
vršiti že v prvi polovici meseca julija. Ostaneta naj le vsaj 
še ta kratki čas v svojih službah, zato da špital ne bo imel 
še večje škode. 

Toda oskrbnika se nista dala pregovoriti. Magistrat si 
je izvolil dva druga, ki pak sta se tudi izgovarjala.^) Kaj 
pak da, kako naj gospodarita, če nimata s čim ! 

Na kak način si je magistrat naposled pomagal iz te 
zagate, mi ni znano, a da ga je njegovo gospodarstvo v špi- 



*) Gerichtsprot. ao. 1.599. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 43 

talu spravilo v hude škripce, dokazuje njegov sklep iz 
naslednjeg"a 1600. leta. Sklenil je bil, naj se iz špitala od- 
puste vsi, ki so toliko krepki, da si svoj kruh še sami 
lahko služijo, potem vsi trmog"lavci in taki, ki so oskrbniku 
iz teg'a ali onega vzroka nadležni.') 

To je bila menda dosti silovita rešitev socijalnega 
vprašanja! 

h) Špitalska cerkev po protestantski dobi. Ko je škof Hren 
špitalsko cerkev zopet posvetil, se je lotil tudi nje gospo- 
darstvene str.^ni. Najpoprej je morala dobiti cerkev zopet 
svojeu'a kaplana. Magistrat je seveda vprašal, s katerimi 
sredstvi se vzdržuj, ko so vendar protestantje vse zagospo- 
darili. Toda škof se za take pomiselke ni menil. Spitalske 
dohodke je magistrat zapravil, torej naj tudi magistrat skrbi 
za to, kako bo vzdrževal špitalskega kaplana. 

Magistrat je v svoji sredi štel še precej na skrivnem 
z vso dušo protestantski veri vdanih svetovavcev, pač bi bil 
rad ugovarjal, toda odločnemu možu nasproti se ni upal. 
Ker je bil nekdaj tako bogati špital kar do dobra brez 
vseh dohodkov, je sklenil magistrat, da bo vzdrževati špi- 
talskega kaplana z dohodki, ki so jih prinašale razne 
sejmske pristojbine. A za prvi čas se mu je določila jako 
skromna plača, češ, da se pri najboljši volji zanj ne more 
utrpeti več, nego k večjemu 20 — 24 gld. na leto. Toliko 
je bil magistrat pripravljen dajati, toda le pod pogojem, če 
mu ostane patronska pravica, kakor jo je užival v prejšnjih, 
— protestantskih časih, to se pravi le pod tem pogojem, da 
špitalskega kaplana predlaga on, magistrat, škof ga pak 
potrdi. 2) 

Ravno isto pravico si je izgovoril tudi glede na spre- 
jemanje špitalskih cerkovnikov v službo. 

Med protestantskimi homatijami se je špitalu odtujilo 
celo mnogo zemljišč, vrtov, njiv in travnikov. Protestantski 
mestni očetje so jih svojim verskim bratom ali prodali, ali 
pa jih morebiti celo kar razdali brezplačno. Dne 9. marcija 
leta 1601. je takozvana reformacijska komisija prijavila 
magistratu, da so neveljavna vsa v protestantski dobi od 
ljubljanskega mestnega magistrata izdana kupna pisma, s 
katerimi so se prodala cerkvena zemljišča. Ta skrajno ne- 
prijetni odlok je provzročil seveda škof Hren, duša refor- 
macijske komisije. Pri tem so mu bila v prvi vrsti na mislih 
tista cerkvena zemljišča, ki jih je prejšnji protestantski 
magistrat prodal od šentpetrske, ljubljanskemu škofu v pri- 
boljšek dane fare. Najbrž je bila med njimi tudi tista velika 

') ibid. 

-) Gerichtsprot. ao. 1601. 



44 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

njiva, katero so protestantje ogradili in napravili iz nje pro- 
testantsko pokopališče. Nahajala se je tam nekje, kjer se 
zdanja Marije Terezije cesta odcepi od Dunajske ter se 
zavije na Gorenjsko. ^) 

Reformacijska komisija je odredila, da se vsa na take 
načine cerkvam odtujena zemljišča tedanjim posestnikom 
vzemo ter se brez odškodnine vrnejo zopet cerkvam, ki so 
njih prave lastnice, v prvi vrsti šentpetrski, zato ker so nji 
vzeli protestantje največ sveta. 

Za mestne očete je bil ta odlok jako neprijeten, — - in 
skoraj da uganemo zakaj. V čigavih rokah pak so se naha- 
jala ta zemljišča? Morebiti ne zavozimo močno pod pot, če 
rečemo, da v rokah tedanjih mestnih očetov ali pa vsaj 
njih najbližjih sorodnikov, zakaj imenitne mestne službe so 
bile v oblasti le nekaterih najveljavnejših rodbin, kakor bi 
jih bile vzele v zakup. Po ženitvah so bile te med seboj 
v najbližjem sorodstvu. Veliko jih ni bilo, zato pa so se 
zvezale in oklenile tem tesneje druga druge ter z vso od- 
ločnostjo zabranjevale, da se niso vrivali kaki nepoklicane! 
ali kak zoprn jim nepridiprav v imenitne, sicer le častne, 
vendar pa jako mastne dohodke prinašajoče mestne službe. 

Ko je škof gospode svetovavce pozval: »Vrnite in 
dajte nazaj, kar ste si po krivici prilastili ali Vi sami ali 
pa Vaši predniki v mestnih službah!« jim je bilo seveda 
težko reči, da tega ne store. Zato so se zvijali in izgovarjali 
na vsakojake načine ter iskali zvitih potov, kako bi se škofu 
izvili iz pesti. Zato so mu razlagali, da sklenjenih kupnih 
pogodeb razveljaviti ne kaže nikakor ne. Kaj pa poreko 
meščani k temu? In kako škodo bo trpel ugled mestne 
gosposke, ako se bo tako postopalo ! 

Toda škof se za take ugovore ni menil. Mestni očetje 
so se morali vdati. 

Ali če že niso mogli nič rešiti za-se in za svojce, sku- 
šali so pridobiti vsaj špitalu nekdanja, v protestantski dobi 
odtujena mu zemljišča. Seveda, ko jih je škof pozval, naj 
mu povedo, katera so špitalska in katera ne, mu gospodje 
tega niso mogli povedati, zakaj mestno gospodarstvo je bilo 
v protestantskem času vse zavoženo, mestni zapiski pa vsi 
v največjem neredu. A da škof meščanom pokaže, da ni 
mestu sovražnik in da mu ne želi škode, zato je obljubil 

') ibid. ^Acker beim Kreuz gegen Lack, welchen die Lutheraner 
fur ihren Gottesacker od. Begrabniss gebrauchten". A pred Tavčarjevo 
hišo (,,Kavarna Evropa'') stoječe znamenje sv. Trojice ni nekdanji ,, Kreuz 
gegen Lack". To znamenje so postavili šele leta 1693. na mestu neke 
preveč glasne gostilne. Vsekako pa se ,,križ proti Loki" ni nahajal 
daleč od tam in vsekako na križišču teh cest. (Glej A. Koblar, Izvestja 
itd. 1895. str. 164.) 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 45 

in bil pripravljen, vrniti špitalu vsako njivo, vsak vrt, — 
sploh vsako zemljišče, o katerem mu mag-istrat prej ali slej 
dokaže, da je bilo kdaj špitalsko. V protestantsko poko- 
pališče izpremenjeno veliko njivo na celovški cesti pa je 
reformacijska komisija brez daljšega preiskavanja pripisala 
kar takoj špitalu, če tudi ne prav brez vsake odškodnine. 
Magistrat se je moral zavezati, da bo iz špitalskih dohodkov 
plačeval v blagajno cerkve pri sv. Krištofu, šentpetrske 
podružnice, vsako leto po 4 gld. najemnine.') S »špitalsko 
g-ilto« je 1. 1771. kupil pl. Fodransberg seveda tudi to njivo. 
Bil bi res zanimiv tek usode, če stoji današnja protestantska 
cerkev na nekdanjem protestantskem pokopališču! 

Tako se je špitalsko gospodarstvo vsaj za silo zopet 
uravnalo. A bilo je zelo na slabem. Sicer dandanes ne mo- 
remo več dognati, kako škodo sta trpela špital in cerkev, 
toliko pa je gotovo, da so jim protestantske homatije po- 
žrle najboljše dohodke. Razen podložnih kmetij jima najbrž 
ni ostalo nič. 

A sčasoma so se vsled radodarnosti imovitih Ljub- 
ljančanov dohodki meščanskega špitala vendarle toliko 
pomnožili, da se je v špitalski cerkvi mogla opravljati zopet 
redna služba božja in se je moglo v špital sprejemati vedno 
večje število podpore potrebnih revežev. 

Izprva se je brala sv. maša samo trikrat na teden, po- 
ročal je Hrenov naslednik, škof Scarlichi 1. 1633. papežu v 
Rim, 2) a polagoma so se dohodki tako povzdignili, da je 
špitalski kaplan, kateremu magistrat petdeset let poprej 
ni mogel obljubiti več plače nego k večjemu 20 — 24 gld. 
na leto, sredi XVII. stoletja dobival že po 160 gld. na 
leto. Razen njega pa so v špitalski cerkvi opravljali sv. 
maše še tudi drugi duhovniki. Računi špitalskega oskrb- 
nika o cerkvenih potroških za 1. 1659. — 1662. spričujejo, 
da je dobival za sv. maše redno letno plačo po 36 gld. 
na leto tudi neki Gregor Robida, neki Jernej Cerne itd. 
Redno je dalje prejemal tudi šenklavški zakristan Andrej 
Kregar svoj vsake kvatre pristujoči mu goldinar. 

Se več! — Že sredi XVII. stoletja, torej komaj petdeset 
let po tem, ko se je zatrlo protestantstvo, se je v špitalski 
cerkvi vršila služba božja o velikih praznikih zopet tako 
slovesno kakor nekdaj. Prisotstvovali so pri njej in poma- 
gali menihi vseh ljubljanskih samostanov, avgustinci, fran- 
čiškani in kapucinci. Diskalceatov (bosopetih menihov) 
1. 1659. ni bilo še v Ljubljani; bivali so še v Šiški, v Jami, 

1) Gerichtsprot. ao. 1601 na raznih krajih fol 60, 90, 212, 214, 
219 etc. 

'■>) Mittheil. 1854. p. 80. 



46 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



zidali pa so takrat že svoj samostan na Dunajski cesti. i) 
Nekaj let pozneje pa nahajamo tudi že diskalceate med 
onimi, ki so v špitalski cerkvi brali sv. maše. 

Vsak teh redov je prejemal po 24 gld. na leto. Kapu- 
cine pa, ki so bili kot izborni pridigarji na posebno dobrem 
glasu, je špitalska cerkev odškodovala za njih pridigovanje 
še posebej. 

Špitalski cerkveni računi za 1. 1678. — 1680. kažejo, da 
se je dajalo kapucinskemu pridigarju za vsako pridigo redno 
par malih oddojkov (ein Paar Spanferkel) in po tri bokale 
takrat najbolj čislanega vina s Proseka. L. 1707. nahajamo 
mesto tega 4 bokale italijanskega vina (walischer Wein) in 
2 pogači. (Denen Capucinern wegen gethaner Predigt am 
hI. Elisabethtage 4 Viertel walischen Wein u. 2 Pogatschen.^) 

Orglanje je v špitalski cerkvi oskrbljeval vedno jeden 
šenklavških učiteljev (Schulhalter, Schulmeister). Za ta 
posel je dobival po 8 gld. za vse leto. Učiteljsko delo in 
učiteljski trud so tudi že takrat merili z najskromnejšo mero. 
O posebno velikih praznikih — - to pa moramo pač priznati, 
— so pak celo učitelje odškodovali res prav po gosposko. 
Za špitalsko cerkev posebno imenitni so bili trije prazniki; 
praznovali so se z največjim sijajem. Ti so bili: 1.) praznik 
sv. Elizabete, cerkvene patronice, 2.) veliki torek, ko se je 
obhajala, kakor smo zgoraj razmotrivali, obletnica po škofu 
Hrenu iz nova blagoslovljene in posvečene cerkve, 3.) pa 
praznik sv. Fabijana in Sebastijana, ki sta bila najbrž pa- 
trona ljubljanskih krojačev in njih bratovščine. Bogate nje 
dohodke je špitalu pripisal in podaril že cesar Friderik IV.; 
takrat je tudi najbrž ukazal, da se praznik teh dveh svet- 
nikov praznuj tako sijajno, kakor ga je poprej navadno slo- 
vesno praznovala krojaška bratovščina. 



'■) To je bil tisti samostan, katerega je cesar Fran Jožef II. 1. 1784. 
dal zapreti ter ga dve leti pozneje izročil iz Trsta poklicanim usmi- 
ljenim bratom s poveljem, da prirede v tem poslopju bolniščnico. To 
so tudi res storili. Kakor znano, je služil nekdanji diskalceatski sa- 
mostan temu namenu do zadnjega potresa. 

^) L. 1707. kapucinci tudi svojega na 24 gld. določenega plačila 
za sv. maše v špitalski cerkvi niso dobivali več v denarjih, ampak v 
blagu, in sicer so se dogovorili — ne vera katero leto — naj jim na- 
mesto onih 24 gld. špital daje rajši vsak teden po 12 funtov govedine, 
vsakih 14 dni pa vrhu tega še tudi po jeden volovski jezik, seveda 
samo one tedne, ko so jim njih redovna pravila dovoljevala uživanje 
mesa. L. 1707. je bilo vse leto samo 34 takih tednov; špitalski oskrbnik 
je to leto poslal v kapucinski samostan 403 funtov mesa (a 2 kr ), pa 
16 vdovskih jezikov (a 12 kr.). V postnem času (6 tednov), v adventu, 
štiri kvatrne in še nekatere druge tedne redovniki niso smeli uživati 
mesa. Namesto mesa so take tedne dobivali po dva funta olja, (Spital- 
raitung ao. 1707. v mestnem arhivu ljubljanskem.) 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 47 



Za cerkvena opravila ob imenitnih teh treh praznikih 
je špitalsko oskrbništvo najemalo duhovniško azistenco iz 
Šenklavža. Prva leta po protestantski dobi so morali biti 
zadovoljni pač samo z dvema levitoma. Toda čim bolj so 
se cerkveni dohodki množili, tem slovesneje so se obhajali 
ti trije prazniki. L. 1678. nahajamo v špitalskih računih nov, 
primeroma ne majhen potrošek. Slovesneg-a cerkvenega 
opravila sv. Elizabete dan ni to leto več opravljal špitalski 
kaplan, ampak že škofov generalni vikar, katerega je špi- 
talska cerkev plačevala odslej po 5 gld. 32 kr. za vsako 
tako opravilo. Vrhu tega pa je prejemal tudi še vsako četrt 
leta po 9 gld., toda ne vem, za kakšna opravila in pod 
kakšnim naslovom. Zato, da je 1. 1678. umestil špitalskega 
kaplana, je dobil veliki cekin »einen Doppelducaten«, du- 
hovnika pa, ki sta mu pri tem azistirala, vsak po 8 librov, 
skupaj 9 gld. 46 kr. 2 vin. 

Da se je slovesnost še posebno povzdignila, špitalsko 
oskrbništvo odslej tudi ni bilo več zadovoljno samo s svo- 
jimi domačimi orglami, ampak je najemalo tudi še mestne 
godce, ))Die Stadtthurner«.^ Po končanem opravilu je pri- 
redilo njim in duhovščini bogat obed v špitalski obednici. 
Tak dan so tudi šenklavškega učitelja odškodovali za nje- 
govo orglanje res prav po gosposko, — dajali so mu »fiir 
die musikalische Verrichtung« po 2 gld. 32 kr. Sijajna plača! 

V povzdigo teh svečanosti so služili tudi mlaji, ki so 
jih postavljali pred cerkvijo, in sicer ne v majhnem številu. 
L. 1707. jih je stalo v že sicer silno tesni Špitalski ulici 
petnajst. Recimo, da niso bili visoki, vendar so bili v 
taki ozki ulici gotovo veliko napotje. 

Za vse take in dostikrat še bolj malenkostne stvari 
moral se je brigati špitalski oskrbnik sam. Bil je za vse 
odgovoren. Brigati se je moral celo za reči, o katerih bi 
človek mislil, da jih preskrbita ali cerkovnik ali pa špitalski 
kaplan. Veliki teden na pr. so napravljali tudi v tej cerkvi 
božji grob. Za razsvetljavo se je moral oskrbnik sam bri- 
gati, kar vemo od tod, da so mu pregledovavci in odobro- 
vatelji njegovih računov očitali, češ, da je zaračunil prvič 
preveč olja (18 funtov), drugič pa tudi predrago, po 12 kr. funt. 

1) To je bil tisti veseli kvartet, ki je na mestne stroško kratko- 
časil Ljubljančane. Godil jim je po leti vsak dan, časih pa tudi po zimi 
ob jednajstih dopoludne, in sicer z visokega stolpa na gradu. .,Dieser 
(se. Pfeiferthurm) ist auf der Hohe mit einem Gange versehen, auf 
vi^elchem um eilf Uhr zu Mittagg . . . die Stadtthiirner in ihrer griinen 
Stadt-Lieberey mit dreyen Pauken und einev Zinken oder Cornet sich 
horen lassen, auch von der Stadt als gute Instrumental-Musikanten 
besoldet \verden." Valvasor, XI. 669. — To je bila prva ljubljanska 
mestna godba. 



48 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Iz računov za sveče, ki so se potrebovale pri službi 
božji, se nam javi zanimiva vest, da sredi XVII. stoletja 
špitalski oskrbnik sveč ni kupoval že narejenih, ampak 
vosek, bel ali pa rumen, ter je dajal sveče liti. Svečar 
mu je zaračunal za svoje delo po 4 kr. od funta.^) 

Celo obredne knjig-e je moral oskrbnik izbirati in na- 
ročati, kar je pač veliko bolj pristojalo beneficijatu kakor 
pa njemu. Zato se tudi ni čuditi, da mu je 1. 1709. na pr. 
vsilil bukvovez (knjigarjev takrat še ni bilo) jako drag brevir, 
ki je stal 5 gld. 17 kr. Pri odobravanju računov so se pre- 
gledovavci močno izpodtikali nad to celo previsoko ceno. A 
oskrbnik jih je zavrnil ter jim dejal, da je stvar pač taka; 
brevir je stal res toliko, prepričajo se sami lahko, prašajo 
naj le beneficijata, saj živi še! 

Sicer bi omenili lahko še jedno ali drugo gospodarsko 
malenkost, ki je bila v zvezi z oskrbovanjem špitalske 
cerkve, a navedeni slučaji naj zadostujejo. 

Mnogo več skrbi in mnogo več posla pa je špitalskemu 
oskrbniku napravljalo 

2.) Gospodarstvo v špitalu. 

Spital je bil dobrodelen zavod, ki je svoje dobrote in 
podpore naklanjal v prvi vrsti samo pravim meščanom. Se 
jedenkrat naglasa m tu, da špital ni bil nikdar 
in nikoli to, kar so dandanes bolnice. A da se je 
med starimi špitalarji nahajalo več bolnih nego zdravih, 
kdo bi temu oporekal? Toda samo zaradi bolezni niso 
sprejemali v meščanski špital nikogar. 

Kje pak se je nahajala torej bolnica, ako ne v špitalu, 
in kje so zdravili bolnike? 

Imoviti meščani so se zdravili doma in na svoje 
stroške, (zakaj zdravnikov in celo glasovitih zdravnikov se 
v Ljubljani ni manjkalo nikoli), uboge meščane pa so od- 
dajali v mestno bolnico, lazaret zvano. Ta je bila v zdanji 
šentpetrski vojaščnici. Zidal jo je magistrat proti koncu 
XVI. stoletja (1. 1586.),^) in sicer iz prva samo za take, ki so 
oboleli za kugo. Iz početka le majhni lazaret je postajal 
vsled vednega prizidavanja zmerom večji in večji; leta 1730. 
je pokrival že ves tisti prostor, ki ga pokriva današnja 
šentpetrska vojaščnica, le prvega nadstropja ni še imel, 
ampak samo pritličje. 2) 

*) 1659. den 21. May 42'/2 ^ gelbe Kerzen machen lassen. 14. de- 
cember dits (se. istega leta) 15 « gelbes Wax erkauft a 30 kr., Ma- 
cherlon davon bezahlt 1 fl. — Spitalraitung. 

2) Valvasor. XI. 696. 

^) Mestni arhiv, fasc. 7. 



Ivan Vrhovec: Meščanski Ipital. 49 

To je bila prva ljubljanska bolnica, ne pa špifal. 

V špitalu neke vrste bolnikov niti več obdržati niso 
smeli, ako so oboleli; to so bili tisti, katere je napadla kuga; 
morali so jih takoj oddati v lazaret. To je notranja avstrijska 
vlada izrecno velela s postavo, katero je izdala leta 1625. 
(Infectionsordnung"). V nji je učila, kako se je ravnati o 
kugi, katera je v malih prestankih razsajala po naših de- 
želah že nad petdeset let. Ukazovala je špitalskim oskrb- 
nikom, kjer koli se nahaja kak špital — torej ne samo v 
Ljubljani — da za kugo obolelega človeka nemudoma od- 
pravijo iz špitala ter ga oddajo v lazaret.^) — Celo tak torej, 
ki je v špitalu obolel, je moral iti v takem slučaju ven iz 
njega. 

Ali je treba še točnejšega dokaza za to, da špital ni 
bila bolnica? 

aj Stroški za zdravnike in zdravila. 

Komur je tega dokaza premalo, naj uvažuje, da v špi- 
talskih računih, katerih se nam je ohranilo precejšnje šte- 
vilo in iz različnih časov,^) ne nahajamo niti najmanjših 
potroškov za zdravila. Da bi bili špitalski oskrbniki pozabili 
nanje, niti misliti ni; v zaračunanju stroškov so bili pač 
skrajno natančni, veliko bolj, kakor v zabeleževanju do- 
hodkov. Ali pa hoče morebiti kdo zagovarjati bolnico, ki ni 
rabila zdravil? 

Seveda se nam vidi čudno in nam je skoro nedoumno, 
da za stare in betežne ljudi, kjer je bilo bolnikov vedno 
dosti, ne nahajamo nikakih stroškov za zdravila, posebno 
ko nam računi kažejo, da so imeli v špitalu stalnega zdrav- 
nika, časih celo še po dva, tako ha pr. L 1660. A nju za- 
služek je bil jako uboren, tudi za tedanje čase jako uboren. 

L. 1659., 1660. in 1661. je služil zdravnik Damijan Črne 
po 2 kroni na leto, za tri leta je potegnil 12 gld. 48 kr. 
plače. Padarja Adama Frohnerja pa so za vsak slučaj sproti 
plačevali. A mož ni imel sreče; zaslužil je v vseh treh letih 
samo 1 gld. 20 kr. ))\vegen Heilung eines armen Menschen«. 

Pozneje je imel špital po dva stalna zdravnika. A tudi 
nju plača je bila uborna, služila sta vsak samo po 7 gld. 
na leto. Najbrž pa moža v špitalu tudi nista imela mnogo 
opravila. Vsa njuna zdravniška umetnost je menda tičala v 
tom, da sta špitalski starini puščala in ji stavila rožičke. 

1) Radics. Geschichte des landschaftl. Civilspitals. 

^) Za vso nadaljnjo razpravo so mi ti računi „Spitalraitungen" 
in urbarij, „[Jrbarium des biirgerl. Spitals Jn Laibach" viri, — a jih ne 
bom navajal za vsako beležko sproti. Shranjeni so v ljubljanskem 
mestnem arhivu. 



50 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Kaj več najbrž umetnika tudi razumela nista. Zato tudi 
nista špitalu napravljala za zdravila nobenih stroškov — 
kar je bila najbrž sreča za oba, za špitalsko blagajnico, še 
večja pa za špitalarje same. 

b) Pog"rebni stroški. 

Toda neke vrste stroški bi nam skoraj lahko izpodbili 
našo trditev, da špital ni bila bolnica v današnjem pomenu 
besede. Na mislih so mi namreč pogrebni stroški. Spi- 
talski računi pripovedujejo, da se je na špitalske stroške 
pokopalo na pr. 

v letih 1659.— 1662. = 21 mrličev 
leta 1678. = 4 « 
)) 1679. = 32 )) 
» 1680. = 25 )) 

Te številke so nekatera leta jako visoke! Dvaintrideset 
mrličev tekom jednega leta samo v špitalu je pač tako 
veliko število, da dela na človeka skoraj vtis, kakor bi bila 
v špital sprejetim bolnikom ob enem že tudi smrt gotova. 
Toda stvar se pokaže čisto drugačna, ako ji stopimo neko- 
liko bliže. Imenovani mrliči namreč niso pomrli vsi v špi- 
talu, ravno narobe, umrlo jih je tu najmanj, 1. 1679. na pr. 
od 32 ne več kakor samo štirje, dva moška pa dva otroka. 
Vsi drugi so umrli zunaj špitala, na svojih domih, in sicer 
so med temi dvaintridesetimi tri ženske, ki so dobivale iz 
špitala neko malo podporo v novcih, 25 pa je bilo re- 
vežev, za katerih pokop bi se sicer ne bila zmenila živa 
duša, ako bi špital ne bil storil teg'a. Take od vseg-a sveta 
zapuščene ubožce so na špitalske stroške pokopavali tako 
zvani »Bettelrichtera.i) Xo niso bili poznejši »Bettelvogte«, 
ampak možje, katere je magistrat za vsako leto sproti iz- 
biral iz meščanov ter jim naročal skrbeti za to, da se v 
mesto ne pritepe preveč tujih beračev; dalje pa jim je na- 
lagal tudi skrb za one mestne ubožce, katerih iz enega ali 
drugega vzroka niso mogli sprejeti v špital. Skrbe naj zanje, 
kolikor bo v njih moči. Zakaj tudi v Ljubljani je bilo zraven 
velikega bogastva mnogo bede. Leta 1679. na pr. so dali 
»revni očetje« pokopati nekega moža, ki so ga mrtvega 
našli na cesti pred vicedomskimi vrati, »fiir Begriibniss 
eines armon bei dem Vicedomthor gelegenen Mannes«. 
O neki dragi priliki so našli mrtva neko beračico in nje 

•) Sicer se ,,Bettelnchter" in „Bettelvogt" najrajše sloveni z „be- 
raški strah". Dobra beseda, v vseh slučajih pa vendar ne pove prav 
tega, kar „Betteh-ichter", katerim ni bila samo naloga berače uganj at i, 
ampak jim tudi kolikor le mogoče pomagati v njih bedi. 



k 



Ivan Vrhovec: Meščanski gpital. 51 

otroka, in 1. 1680. se čita: »Von Martij bis September seindt 
auf den Giissen und Hausern 5 Armbe gestorben u. be- 
graben«. 

Sicer so računi špitalskih oskrbnikov jako redkobesedni, 
vendar pa vidimo iz njih popolnoma jasno, kateri na špi- 
talske stroške pokopani ubožci so bivali v špitalu ali preje- 
mali vsaj od njega tedenske in mesečne podpore, kateri 
pa ne. Za take siromake namreč, kateri so se s smrtjo 
srečali tako rekoč na cesti, za reve, za katere se ni brigala 
živa duša na svetu, tudi o priliki ne, ko so zatisnili svoje 
trudne oči za vselej, za take je moral magistrat kot odgo- 
vorna zdravstvena gosposka skrbeti, da jih spravi pod zemljo. 
Nalagal je ta posel špitalskemu oskrbništvu, ki je pri tem 
skopuharilo in štedilo do skrajne varčnosti. Ves pogreb 
takih ubožcev ni stal več kakor po 8 kr. za osebo; jaz ne 
vem, je li določil špitalskemu oskrbniku to svotico magistrat, 
ali pa je oskrbnik sam gledal na to, da je siromake poko- 
paval s kolikor mogoče majhnimi stroški. V špitalskih 
računih se nahaja na pr. za vso drugo polovico XVII. sto- 
letja že kar stalna oblika: »Von Begrabung eines Armen 
denen Petlrichtern von jedweden gegeben = 8 kr.« Človek 
res ne ve, kaj so plačali s temi osmimi krajcarji, ali grobo- 
kopa za jamo, ali može, ki so mrliča nesli na pokopališče 
k sv. Petru, ali se je plačala krsta ali kaj. Z nekakim no- 
tranjim zadoščenjem pa čita človek v špitalskih računih, da 
so privoščili takim revežem vsaj še krsto ter jih ob najskraj- 
nejši varčnosti ne zagrebli kakor neumno živino: »Bis 
16. Martij dits 1680 seint gestorben armbe Leuth 21, zu 
jeder Tottentrugen verbraucht 5 Pretter, also 105 Pretter 
{\ per 2 soldi = 2 fl. 48 kr.« 

Dostojneje pa so pokopavali one, ki so umrli v špitalu 
ali pa dobivali vsaj od njega podpore. Pri teh so bili po- 
grebni stroški mnogo višji, a ne za vse jednaki. L. 1660. je 
imel špital za neko Nežo Vipavko 44 kr. pogrebnih stroškov, 
toda ravno isto leto čitamo v računih: »Den 18. Aprilis ist 
zu der Mekozin Begriibniss aufgegangen in allem = 2 0. 
1 kr. ingleichenweis die Lisel Maurerin bestattet u. bezahlte 
Unkosten mit 2 fl. 17 kr.« L. 1679. je umrl v špitalu naj- 
denček po tri tedne trajajoči bolezni; njegov pogreb je stal 
24 kr., pogreb nekega druzega fantička pa, ki je ležal v 
špitalu '^i\ leta bolan, 37 kr. 2 vin. 

Iz tega je razvidno, da so se pri pokopih delali veliki, 

človek bi skoraj rekel, preveliki razločki. In niso li razločki 

v istini veliki? Pogreb Liže Maurerice na i)r. je stal 2 gld. 

17 kr., to se pravi toliko kakor 17 pogrebov tistih revežev, 

katere so mrtve pobirali po cestah. 

4* 



52 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Da v špitalu niso merili vseh siromakov z jednako 
mero, kaže tudi še neki drugi potrošek, o katerem se mi 
zdi le-to čudno, da ga nahajamo v računih tako redkokrat. 
L. 1679. je po nekem v špitalu umrlem revežu zaračunil 
špitalski oskrbnik 36 kr. za sveče ))\vegen des verstorbenen 
Matthias Vajka per Kerzen = 36 kr.« Da špitalski reveži 
za navadno potrebo niso žgali takrat primeroma zelo dragih 
sveč, ampak olje, je pač samo po sebi umljivo; marveč so 
te sveče gorele pri mrtvaškem odru. O tem govori popol- 
noma jasno račun iz 1. 1678: »fiir einen frembden Pilgramb 
(se. Pilger), welcher 3 AVochen im Spital krank gelegen und 
allda gestorben, gab ich (se. Spitalmeister) per Kerzen per 
Tag und Nacht =: 4 kr. 2 pf. Ta »per Tag und Nacht« 
dokazuje, da so gorele pri mrtvaškem odru. Čudno pa se 
vidi človeku prvi hip, da je za jednega siromaka zgorelo 
sveč za 4 kr. in 2 vin., za druzega pa za 36 kr., to je osem- 
krat toliko. Toda stvar se pojasni sama. Jeden je bil domač, 
špitalski ubožec, drugi pa »ein frembder Pilgramb« — tuj, 
popoten revež. 

Romarjev in popotnih revežev — oboje zaznamuje 
beseda Pilgramb • — so v špital sprejeli vsak čas katerega, 
kaj pa da, saj so bili špitali iz prva gostišča ter so se šele 
pozneje polagoma prestvarili v zavode za siromake. 

c)Na špitalske stroške preskrbljevani siromaki. 

Iz doslej navedenega sledi, da nam je razločevati več 
vrst siromakov, za katere je špital skrbel, in sicer so spadali: 

V prvo vrsto v špitalu bivajoči in stalno preskrblje- 
vani meščanski ubožci. O teh bomo govorili nazadnje. 

V drugo vrsto so spadali zunaj špitala bivajoči re- 
veži, ki so dobivali iz špitala le redne podpore v denarjih. 
V XVIII. stoletju se je napravil zanje izraz »Pfriindner«. 
Večinoma so bile to ženske, katerih, kakor vse kaže, vsaj 
v XVII. stoletju niso še sprejemali v špital, ampak jedino 
le moške. Dobivale so na pr. v drugi polovici XVII. stoletja 
po 20 kr. na teden podpore, nekatere tudi po 30 kr. Tudi 
s kako obleko ali obutalom so se časih usmilili katere, tako 
na pr. sta 1. 1670. dobili dve vsaka jeden par čevljev. (Stali 
so po 40 kr. par.) 

Tudi moškim so se delile podpore, ki pa po navadi 
niso bile stalne, ampak se jim je dala miloščina samo po 
enkrat, bila pa je zato tem večja ; časih je dobil kateri 
revež celo do pet goldinarjev miloščine. 

Tretje vrste siromaki so bili na Tranči zaprti greš- 
niki, zločinci, „Malefizpersonen" , ki so na ta ali oni način 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 53 

prišli s postavami navzkriž. Magistrat jih je dal zg-rabiti in 
jih je zaprl na Trančo. Sicer tega ni storil rad, zato ker so 
mu prizadevali mnogo stroškov in sitnosti, a je moral to 
storiti, zato ker je bil ob enem tudi sodnijska gosposka, 
katera je mogla obsojati celo k smrti. 8 to za meščane 
neprecenljivo pravico pa so bili združeni tudi jako obilni 
stroški, katere so provzročevale preiskave in do konca gnane 
obravnave; zato se je vsak čas culo, da jo je s Tranče po- 
pihal zdaj ta zdaj oni zločinec, ker so straže premalo ostro 
pazile nanje. Magistrat stražnikov zavoljo tega sicer res ni ravno 
pohvalil, slišal pa je vendar rad kaj takega, zakaj z ubeglim 
zločincem so zbežali tudi stroški, ki bi jih bilo mesto imelo 
sicer ž njim, ako bi bil dotičnik ostal še dalje v ječi, ali če 
bi ga bilo celo treba peljati na moriščei). 

Jetnikom na Tranči je moral hrano dajati kaj pak da 
magistrat. A to mu ni delalo mnogo preglavic, zakaj prejšnji 
časi so bili jetnikom nasproti mnogo bolj trdosrčni kakor 
današnji, ko oblastništva, skoraj bi človek rekel, postopajo 
s potepuhi, tatovi in cigani prerahločutno. V XVII. stoletju 
so imeli zločince zaprte ob samem kruhu in vodi, tudi če 
so mesece in mesece tičali v ječi. Sicer pak se po navadi 
to ni zgodilo, marveč so se dotične gosposke zločincev rade 
iznebile kakor mogoče hitro, že zavoljo tega, da jih vzdr- 
žavati ni bilo treba. 

Kruh za jetnike na Tranči, med katerimi so se 1. 1660. 
nahajali tudi ujeti Turki, ^j se je dajal iz meščanskega špitala. 
Da pa ravno iz špitala, je prihajalo najbrž odtod, ker so 
jetnike imenovali takrat ))arme Stinder« ter jih spričo tega 
nazivanja šteli med siromake. Torej jim je tudi hrana pri- 



1) Zavoljo takih razmer so nastale tiste še dandanes po vsej 
osrednji Evropi pripovedovane smešnice, kako so se v tem ali onem 
mestu branili tujih zločincev, kako so se skhcevali na to, da imajo 
vislice samo zase in svoje otroke, da imajo svojih zločincev dovolj in 
in da jim tujih ni treba itd. Dotičnik jih zasluži morebiti res in je 
zrel zanje, a svojih mu ne privoščijo, izbere naj si katere druge; nič 
ne bodo imeli proti temu, še veselilo jih bo, tudi če najdcj kake boljše. 
In da jim je šel prej s poti, dali so mu še kaj za popotnico. — To 
niso do cela prazne izrnišljave. Nekako blizu tako se je res zgodilo 
marsikje, le da je hudomušni humor pridejal in priteknil kaj, zato da 
se je smešnica lepše pripovedovala 

-') Spitalraitung von vier Jahren als von ao 1659, 1660, 1661 u. 1662 : 
„Anno 166(J den 17. October auf Befehl eines ehrs. Magistrats denen 
Gefangenen auf der Trantschen proth per 4 ti. 4 kr. In<;deichen fiir die 
Tiirken proth per 3 fl. 28 kr." Da se je v Ljubljani nahajalo vsak čas 
kaj ujetih Turkov, ni nič čudnega. Valvasor pripoveduje o njih, da so 
1. 1416. pomagali celo pri gradbi ljubljanskega fizidja; ne vem pa si 
razlagati, zakaj da je magistratu bilo naloženo, da jih je moral imeti 
v svoji ječi zaprte in jim dajati hrano. Sicer je bila to dolžnost de- 
želske gosposke (Landschaffc). 



54 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

stojala iz špitala, iz zavoda, katerega prva naloga je bila 
skrb za ubožce. In jedino le izrazu »arme Siinder« je 
menda tudi pripisovati, daje bila špitalu naloga, v posebnem, 
nalašč za to narejenem vozu odvažati zločince na morišče. ' 
Pod streho je stal ta voz v špitalski pristavi na Celovški 
cesti. L. 1635. ga je magistrat že imel, kar sledi iz jednega 
njegovih sklepov: »Der armen Siinder wegen ist beschlossen 
worden, einen solchen Wagen u. Kasten machen zu lassen, 
damit die Malefizpersonen und die Geistlichen sammt dem 
Nachrichter (to je bil rabelj) daraufsitzen und also zu der 
Richstatte gefiihrt werden sollen, als derselben Kasten soli 
so oft im Spital aufbehalten sein«.i) 

Četrte vrste ubožci so bili najdenčki (Findelkinder). 
Od kdaj je špital začel skrbeti tudi za te črvičke, ne vem. 
Do srede XVII. stoletja jih v računih ni najti, pač pa naha- 
jamo proti koncu tega stoletja zabeležene stroške zanje. Iz 
njih je posneti, da so nekatere hranili in izrejali v špitalu 
samem, nekatere pa so oddajali v rejo na kmete. L. 1680. 
na pr. je dal špitalski oskrbnik za dva od njih prenarediti 
obleko »fiir Ubermachung von zwei Kinderkleidern im 
Spital«. Od tistih, ki so jih oddajali na kmete, so plačevali 
njih dojkam po 8 do 12 gld. na leto.^) Ce bi bili računi 
špitalskih oskrbnikov X\H. stoletja natančni, kar pa niso 
nikakor in v nobenem oziru, rekli bi lahko, da je bilo število 
najdenčkov jako majhno. Natančnejši postajajo računi šele 
v drugi polovici XVIII. stoletja. O teh bomo govorili o drugi 
priliki. 

Najbolj pa pogrešamo natančnih računov o izdatkih za 
one, za katere je bil špital v prvi vrsti odmenjen, za stare, 
onemogle, za delo ne več sposobne meščane, za »špitalarje«. 
Zato se nam bo vsiljevalo marsikatero vprašanje, pri ka- 
terem nas bodo pustili špitalski računi popolnoma na cedilu. 
Seči bodemo morali zdaj pa zdaj po drugih virih. 

') Gerichtsprot. ao. 1635. Zločince so vozili na morišče špitalski 
konji zato, ker ga pač v vsem mestu ne bi bilo dobiti človeka, ki bi 
bil dal svojo živino za ta žalostni posel, če prav bi se mu bil obljubil 
še tako dober zaslužek, zakaj vse, kar je bilo z usmrčenjem zločincev 
v kakršnikoli dotiki, je bilo po nazorih tedanjega časa do skrajnosti 
razvpito in ..nepošteno". Rablja in njegovih hlapcev niso trpeli v no- 
beni „pošteni družbi'. Rabljeva hiša je stala na samem, daleč proč od 
stanovanj drugih ljudi, na Gradu, vrh Rebrj, blizu zdanjega „Sonn- 
wendhof-a'', nekdanjega stolpa za smodnik. Če Reber še dandanes ni 
na najboljšem glasu, je to prav gotovo še nekak ostanek iz prejšnjih 
časov. Stvari, ki so rablju in njegovim hlapcem služile za vsakdanjo 
rabo, bi se v ravno tisto svrho noben drug človek ne bil doteknil za 
nobeno ceno. 

-) So hat Herr Frohlich (se. Spitalmeister) fiir das Findelkind 
Marica, von einem Jahr der Spela Tomanin per die geraichten Priist 
oder per das Saugen bezahit zusammen 8 fl. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 55 

Spitalske ubožce so sprejemali v špital v popolni seji 
zbrani mestni očetje. Kaj pak da je bila pri tem špital- 
skega oskrbnika beseda najveljavnejša, ker je bil on ne le 
o špitalskih razmerah najbolje poučen, ampak je tudi naj- 
bolje vedel za imovinsko stanje dotičnega prosivca. 

V obče se je na stare svoje dni podpore potrebni me- 
ščan sprejel v špital za ves čas svojega življenja, vendar 
se je dostikrat prigodilo, da so koga iz špitala odslovili. 
Vzroki za to so bili različni; jednega smo se bili že mimo- 
grede doteknili. Rogoviležem in s špitalskimi odnošaji in 
razmerami nezadovoljnim revežem se v špitalu niso dolgo 
izogibali. Kdor je delal sitnosti, se pričkal in prepiral rad 
s svojimi ubožnimi tovariši ali še celo s špitalskim oskrb- 
nikom samim, potisnili so ga o prvi priliki čez špitalski 
prag na ulico; kaj takega se je prigodilo prav pogostokrat. 

Da ti meščanski ubožci niso bili vselej naj prijetnejši 
gostje pod špitalsko streho, kdo bi se čudil temu! Pomislimo 
le, da so bili to večinoma ljudje, katerim se je nekdaj go- 
dilo morebiti prav dobro, a so jih te in one nesreče spravile 
na beraško palico. Že spomini na nekdanje lepše dni so 
jih napravljali čemerne in same s seboj nezadovoljne. Temu 
se je pridružila še starost, bolehavost, betežnost in — kar 
jim je hodilo morebiti še najbolj navzkriž — ■ udajati so se 
morali hišnemu redu špitalskemu ter se pokoriti gospodu 
oskrbniku, ki jim je bil včasih morebiti že iz prejšnjih, 
boljših časov pristujena oseba. Vrhu tega pa se kaj pak da 
v špitalu ni delal med preskrbljevanimi ubožci niti naj- 
manjši razloček, in nikogar niso vprašali, kaj in kdo je bil 
poprej. Zdaj so si bili vsi jednaki. Kdor pak pozna človeško 
naravo količkaj, posebno pa še naravo starih, nekdaj recimo 
da imovitih ljudi, ta umeje pač lahko, da se je v špitalu 
vnel med starci vsak čas kak prepir. 

A tudi iz kakega drugega vzroka se je zdaj pa zdaj 
iz špitala umeknil kak preskrhljevanec ter napravil prostor 
svojemu nasledniku. Prigodilo se je včasih, da je kdo »špi- 
talarjev«, kakor so tudi skratka imenovali spitalske reveže, 
podedoval kaj po tem ali onenn svojih sorodnikov; takega 
so seveda odslovili iz špitala, če tega dotičnik ni sam storil, 
kar se je pač zgodilo najrajšo. 

Prostovoljno so špitalarji odhajali iz .š[)itala tudi iz 
drugih vzrokov, bodi si, da jih je bolehnost popustila in 
so se jim nekdanje moči zopet povrnile, bodi si, da se 
jim je ponudila kje kaka [n-ilika za lahek zaslužek itd. 

Po koliko špitalarjev pa so preskrbljevali v obče v. 
ši)italu? 



56 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Do početka XVIII. stoletja nam špitalski računi na to 
vprašanje ne dado zanesljiveQ:a odgovora, pač pa izvemo iz 
drugih virov, tako na pr. iz nekega vicedomskega poročila, | 
da so L 1638. preskrb Ijevali v špitalu po 22 — 27 oseb.^) S 
tem se ujema tudi, kar je o tej stvari poročal rimskemu 
papežu 1. 1633. ljubljanski škof Scarlichi, Hrenov naslednik, 
da so namreč o njegovem času preskrb Ijevali v cesarskem 
špitalu po kakih 24 revežev, v meščanskem pa vedno vsaj 
najmanj toliko, rajši pa še več.^) 

d) Cesarski spit al, »Hofspital«, »k aiserliches 

Spi t al«. 

Doslej sem se izogibal vpletati v zgodovino meščan- 
skega špitala tudi zgodovino cesarskega. Odslej pa hočem 9 
to storiti ob vsaki priliki, in sicer iz dveh vzrokov: prvič ^ 
je bil cesarski špital zasnovan do malega tako kakor me- 
ščanski; drugič pa se njega v zgodovini meščanskega špi- 
tala že zavoljo tega ne morem ogniti, ker se je pozneje, 
v drugi polovici XVIII. stoletja za nekaj časa združil še celo 
z meščanskim. Njegova meščanskemu špitalu do malega 
slična osnova nam bo v marsičem prav dobro služila. Slu- 
čajno so se namreč za cesarski špital ohranile listine, ka- 
kršnih za meščanski špital nimamo — pogubile so se. — 
Tako nam je z listinami cesarskega špitala na marsikaterem 
kraju mogoče popolniti zgodovino meščanskega. 

Cesarski špital je ustanovil cesar Ferdinand I. 1. 1553. 
za stare, onemogle idrijske rudokope; pozneje pa so spre- 
jemali vanj tudi doslužene, v bojih za cesarja in dom ohromele 
vojake. Za ta špital si je cesar Ferdinand I. izbral avgu- 
štinski samostan pri sv. Jakobu ter ga s takrat še jako 
skromno cerkvico vred kupil od njih. Tudi je prevzel od 
njih dohodke, ki so jih avgusti nci dobivali iz nekaterih 
jim podložnih kmetij, ter jih je odškodoval za to v Istri, 
v zdanji Opatiji (Abbazia), kamor so avguštinci odšli iz 
Ljubljane. 

Za vzdržavanje svojega špitala je cesar odmenil od avgu- 
štincev prevzeto gilto, ki je imela 33^ 2 podložnih kmetij, 
vrhu tega pa je tudi ukazal, da vicedomska gosposka v 
Ljubljani plačuj špitalu v priboljšek po 1000 gld. iz kame- 
ralnih dohodkov. 

A dolgo časa cesarski špital ni ostal pri sv. Jakobu. 
Umeknil se je že L 1597., še preden je torej minulo petdeset 
let — in sicer se je umeknil 00. jezuitom, katere je bil 

1) Viced. arh. I. 106 a. 

') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1854. p. 80. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 57 

poklical nadvojvoda Ferdinand, poznejši cesar Ferdinand II. 
(1619. — -1637.), takrat v Ljubljano. Najprej jim je odkazal 
opuščeni frančiškanski samostan na mestu zdanje višje 
gimnazije na Vodnikovem trg"u, iz katerega so bili med 
protestantskimi homatijami polagoma pobegli vsi franči- 
škani. A za jezuite je bil frančiškanski samostan premajhen. 
Bivali so le nekaj mesecev v njem, potem pa so se preselili 
v cesarski hospital pri sv. Jakobu. Seveda jim tudi ta ni 
zadostoval, saj je bil celo še manjši in bolj zanemarjen, 
nego frančiškanski samostan. A jezuiti tudi niso name- 
ravali bivati v takem, kakršen je bil. Podrli so ga s 
cerkvico vred do tal ter na njega mestu zgradili zdanjo 
prelepo šentjakobsko cerkev in celo vrsto poslopij, katerih 
pa dandanes ne stoji ne jedno več. 

Menjali so, sem dejal. Jezuiti so šli k sv. Jakobu, ce- 
sarski špital pa so premestili na nasprotni konec mesta, v 
zapuščeni frančiškanski samostan.^) 

A tudi cesarski špital ni ostal dolgo pri frančiškanih, 
še toliko časa ne kakor pri sv. Jakobu. Ko je bil namreč 
škof Hren pregnal iz Ljubljane in s Kranjske protestante, 
prizadel si je na vso moč, da privabi nazaj v Ljubljano zopet 
vse nekdanje meniške redove, ki so se bili umeknili prote- 
stantom. Ko so se frančiškani 1. 1612. res zopet vrnili, izro- 
čili so jim 15. februarja istega leta njih nekdanji samostan. 

Kam pak s cesarskim špitalom zdaj? Vlada je bila 
sklenila združiti ga z meščanskim špitalom. Zavoljo tega je 
nadvojvoda Ferdinand vicedomu že ukazal, naj se pogodi 
o tej stvari z ljubljanskim magistratom, da doslej v cesarskem 
špitalu preskrbljevane reveže sprejme v svoj špital. Zato pa 
naj se mu prepuste vse tedaj cesarskemu špitalu podložne 
kmetije, vsa desetina in špitalska pristava (Spitalmayerhof), 
in tudi od tistih 1000 gld., katere je cesarska blagajnica 
špitalu izplačevala še vsako leto, naj dobi magistrat, oziroma 
njegov meščanski špital po 400 gld. na leto. Cesarski špi- 
talski oskrbnik («Der kaiserliche Oberspitalmeister«) ostani 
pač še dalje v službi, a računov o dohodkih, ki jih bode 
nosila imovina cesarskega špitala, ne polagaj magistratu, 
ampak dolenje-avstrijski vladi na Dunaju. 

Toda magistratu ni godila ta namera kar do malega 
nič, in sicer iz več vzrokov. Zato je sklenil upreti se ji: 
»Es ist beschlossen worden, einen schriftlichen Bericht an 
don Landesfiirsten zu thun und die Ungelegenheit mit 
mehrerer Ausfuhrung in solchen Bericht einzuverleiben.-^) 

O Valvasor XI. 692. 

"") Gerichtsprot. ao. 1612. fol. 25. 



58 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Mag-istratovi ugovori so tudi res obveljali. Zato je po- 
iskala vlada za svoj špital drug primeren kraj ter je 
na zdanjem Vodnikovem trga, tedanjemu frančiškanskemu 
samostanu in frančiškanski cerkvi nasproti zgradila zanj 
novo poslopje. To je tista precej prostorna hiša, Vo- 
dnikov trg št. 5., v kateri se je še nedavno nahajal urad za 
tobak (k. k. Tabak-Administration), in v kateri ima zdaj 
C. kr. okrajno glavarstvo za okolico ljubljansko svoje pisarne. 

Rekel sem bil že, da je bil cesarski špital do cela tako 
uravnan kakor meščanski. Imel je isto tako svojega oskrbnika, 
le s tem razločkom, da seveda ni bil v mestni, ampak v 
cesarski službi ter za svoje gospodarstvo, kakor sem že tudi 
rekel, ni bil odgovoren magistratu, ampak cesarski vladi. 
Imel je isti hišni red, celo natanko isto število poslov ter 
je na isti način preskrbljeval priporočene mu ubožce. Le 
svoje kapele ni imel, ampak so morali cesarski špitalarji k 
službi božji hoditi v bližnjo, špitalu nasproti ležečo fran- 
čiškansko cerkvico. Hodili so tje vsak dan po dvakrat, zjutraj 
od 10. — -11. k sv. maši, popoludne pa med 4. in 5. uro k 
litanijam; pri obeh opravilih so bili zavezani moliti za 
habsburško rodovino. Za ta cerkvena opravila so od 1. 1613. 
dalje dobivali frančiškani od cesarja po 52 gld. na leto.^) 

e) Dohodki in imovina cesarskega š p i t a 1 a. 

Kakor meščanski je imel tudi cesarski špital, kakor 
smo že povedali, več podložnih kmetij, vrtov, njiv, travnikov, 
itd. Precej pa je imel tudi svojega posestva: razen špitalskega 
poslopja in pristave tudi še njivo in vrt zraven pristave, 
njivo pri sv. Krištofu »gegen das Hochgericht gelegen«, 
njivo zadaj za pristavo v Jami (v Šiški) in dva travnika, 
jed nega Pod Pečjo na močvirju, drugega pa v Mednem. 

Nekdanja avguštinska gilta je štela 33 Va podložnih 
kmetij, nekaj njiv, vrtov, travnikov, nekaj podložnih kajžarjev 
in jeden mlin, in sicer v naslednjih A^aseh: 



I 



\ 



Vasi 



kmetije vrtovi njive travniki kajžarji mlini 



Beričevo . 
Bizovik . 
Dravlje . 
Dvor . . 
Goričica . 
Iška vas. 



Odnos 



5V2 



') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1857. p. 14-16. 



Ivan Vrhovec : Meščanski špital. 



59 



Vasi 


kmetije 


vrtovi 


njive 


travniki 


kaj ž ar j i 


mlini 


Prenos . 


5 V. 


_ 


_ 


_ 


1 


_ 


Jama .... 


3V. 


— 


2 


— 


1 


— 


Jarše .... 


1/ 

/a 


— 


— 


— 


— 


— 


Kašelj .... 


I/ 


— 


— 


— 


— 


— 


Kot 


2 


— 


— 


— 


— 


— 


Medno . . . 


4 


— 


— 


1 


— 


— 


Pance .... 


2 V. 


— 


— 


— 


— 


1 


Pavlov vrh . 


1 


— 


— 


— 


— 


— 


Podgorica . . 


4 


— 


— 


— 


2 


— 


Savlje .... 


1 


— 


— 


— 


1 


— 


Strahomer . . 


3 


1 


— 


1 


— 


— 


Stuli (?) . . . 


1 


— 


— 


— 


— 


— 


Studenec (Ig) 


V, 


— 


— 


- 


— 


— 


Šiška .... 


1 


■ — 


1 


— 


— 


■ — 


Vase (?)... 


1 


— 


— 


— 


— 


— 


Vič 


2 


— 


— 


— 


— 


— 


Vižmarji . . 


i;^ 


— 


— 


— 


— 


— 


Skupaj . 


33'/., 


1 


3 


2 


5 


1 1 



Tudi je imel cesarski špital še svoj vinogTaci na Vi- 
pavskem, ki je povprečno nosil po 10 veder 10 bokalov 
vina na leto, in nekaj podložnih vinogradnikov na Vipavskem 
in Dolenjskem (pri Kostanjevici). Posebno mnogo pa ti vi- 
nogradi niso prinašali niti tu niti tam. Na Dolenjskem so 
računali o dobrih letinah k večjemu na 10 veder. Iz prijaz- 
nosti je to gorščino (Bergrecht) pobiral kostanjeviški opat ter 
jo pošiljal v Ljubljano; za to vožnjo mu je cesarski špital 
plačeval po 30 kr. od vedra.^) 

Tudi gospodarstvo je bilo v cesarskem špitalu v vsem 
uravnano prav tako kakor v meščanskem, a da ne bom že 
znanih stvari ponavljal, zato naj omenim le mimogrede ter 
dostavim le, da je bil na pr. Anže Vodnik iz Dravelj (morebiti 
kak prednik našega Vodnika) za svoje župonovanje prost vsega 
davka, tako kakor sta ga bila prosta in sta imela še druge 
priboljške ^tudi župana meščanskega špitala, Vidic v Tro- 
šinjah pa Žlebnik v Podgori (glej str. 18). 

A po tem precejšnjem ovinku se vrnimo zopet k me- 
ščanskemu špitalu. 

/; Kako seje v XVII. in XVIII. stoletju godilo 
ubožcem v špitalu. 

Rekel sem bil, da so računi meščanskega špitala do 
početka XVIII. stoletja jako nepopolni, površni in tako zme- 
deni, da jih dandanes človek ne moro več razbrati. Najbrž 

') Vicedomski arhiv. L 21. 



60 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

pa jih ni razumel niti magistrat, kateremu so jih špitalski 
oskrbniki polag-ali v pregled in odobrenje. Natančnega 
pogleda v špitalsko gospodarstvo za XVII. stoletje torej 
nimamo — zračunjeno je vse kar na debelo — ■ pač pa 
izvemo iz njih marsikaj zanimivega. 

V špitalu bivajoči ubožci so bili preskrbljeni z vsem, 
kar treba, ali bi vsaj morali biti: s stanovanjem, hrano in 
obleko. Toda iz prva, to se pravi brž potem, ko se je pro- 
testantom vzelo špitalsko gospodarstvo in so bili le-ti pre- 
gnani iz dežele, špital morebiti tega ni mogel vsega vzdrževati, 
ampak šele potem, ko se je s svojimi dohodki nekoliko 
opomogel. L. 1635. je prosil namreč neki Miklavž Klein, naj 
ga sprejmo v špital, toda dostavil je, ne samo v stanovanje, 
ampak v vso oskrbo.^) Iz tega sledi, da so iz prva jemali 
ubožce, ali vsaj nekatere med njimi, v špital samo pod 
streho, za hrano pa so morali skrbeti nekateri sami. Pozneje 
pa je to prenehalo, ter so bili v špitalu bivajoči preskrbljevani 
z vsem potrebnim. 

Vendar pa ne morem povedati, kaj se jim je nosilo 
na mizo. Meso so dobili vsako nedeljo in vsak praznik, 
to je pač gotovo. Praznikov pa je bilo takrat dokaj več 
nego dandanes. Razen zdanjih so bili v XVII. stoletju za- 
povedani prazniki tudi še: torek po veliki noči in binkoštni 
torek, sv. Janez Krstnik, sv. Marjeta, sv. Jakob, sv. Ana, 
sv. Lorenc, sv. Jernej, sv. Mihael, sv. Simon in sv. Juda, 
sv. Martin, sv. Elizabeta, sv. Katarina, sv. Andrej, sv. Miklavž, 
sv Tomaž, sv. Janez evangelist, dan nedolžnih otročičev, 
sv. Silvester, sv. Matija, sv. Filip in sv. Jakob, sv. Matevž, 
sv. Fabijan in sv. Sebastijan, sv. Pavla spreobrnjenje, sv. Jurij, 
sv. Fortunat in mestni patron sv. Ahacij.^) 

Ob delavnikih so špitalarji dobivali meso samo dvakrat 
na leto, pustni ponedeljek in pustni torek, ta dan pa celo 
še zvečer. Toda koliko mesa jim je pristojalo vselej, ne vem. 
Špitalski oskrbnik je na pr. v svojih računih za 1. 1679. le 
zabeležil, da je kupil za špital tekom štirih let za 174 gld. 
36 kr. mesa, vsako leto povprek torej za 43 gld. 39 kr. A 
razen tega so porabili tudi mnogo mesa doma prirejene 
živine, doma pobitih volov, krav in doma zaklanih prašičev. 
Špitalski oskrbnik Josip Bosio je dal 1. 1661. pobiti jednega 
vola in zaklati šest prašičev, 1. 1663. pa 3 vole in 7 prašičev, 
toda koliko je to meso tehtalo, v njegovih računih ni po- 



*) Gerichtsprot. ao. 1635. „Niclas Klein bittet ihm niclit nur die 
Herberge, sondern auch die gebiihrliche Nothdurft verschaffen zu lassen." 
2) Spitalraitung ao. 1707. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 61 



vedano. Njegovi nasledniki pa v svojih računih niti toliko 
ne povedo. Ko ne bi bili slučajno zabeleženi mesarski za- 
služki in zabeleženo vino, ki so ga pri klanju popijali, bi 
sploh ne vedeli, da so v špitalu imeli navado, pobiti in za- 
klati vsako leto nekaj doma prirejene živine. Ravno tako 
ni niti v jedncm obilo nam ohranjenih računov ne duha 
ne sluha o tistem lepem številu desetinskih jajc, kokoši, 
rac in kopunov, kozličkov itd., ki so jih prinašale špitalu 
podložne kmetije, in katerih smo bili o priliki, ko smo go- 
vorili o špitalskih dohodkih, našteli na stotine. Kam je 
izginila ta perutnina? Da ji niso špitalarji pozavili vratov, 
menda ne bo nihče dvomil. Sploh so špitalski računi druge 
polovice XVII. stoletja zagaljeni v neko mistično temo, in 
zastonj poizvedujemo iz njih, koliko se je te ali one jestvine 
kupilo, koliko se je doma pridelalo, koliko se je porabilo in 
kako. Jaz špitalskih oskrbnikov kar nikakor nočem sumiti, 
toda sodba o njih zavoljo tega ne postane dosti manj ostra. 
Gospodje so menda kar brez vsakega zapisovanja sprejemali, 
kolikor in kar se jim je prinašalo, in najbrž ravno tako so 
tudi brez zapisovanja jemali in porabljali žito iz predalov, 
mast in meso iz shramb, vino iz kleti itd., dokler je bilo 
kaj. Ko pa je zmanjkalo takih reči, so jih pa menda kupo- 
vali zopet ravno tako tudi brez vsakega zapisovanja. 

Čuditi se je le magistratu, da je kaj takega trpel ter 
take in jednake, do cela nedostatne račune odobraval. 

Že nekoliko več nego iz srede XVII. stoletja nam 
poročajo špitalski računi iz konca tega stoletja, tako na pr. 
računi Anžeta Frolicha, kije oskrboval špital od 1.1678. — 1681., 
torej tri leta. Mimogrede naj omenim, da se možu niti 
vredno ni zdelo sestaviti račune o triletnem svojem oskrbo- 
vanju špitala. Sestavili so ga (najbrž vsled magistratovega 
pritiska) šele njegovi pravni dediči. Frolichovi računi, pravim, 
so pač nekoliko popolnejši, toda o mesu ne izvemo tudi iz 
njih še nič natančnejšega, k večjemu to, da je 1. 1679. plačal 
mesarju za meso 79 gld. 24 kr., leta 1680. 82 gld. 15 kr., 
leta 1681. pa 99 gld. 6 kr.; dalje, da se je v špitalski 
kuhinji porabil tisti cent masti, katero je nosila kamniška 
desetina, da pa je vrhu tega prikupil še 115 funtov zabele 
in da je dal špitalarjem dvakrat v letu tele speči, pustni 
torek in torek po veliki noči. A koliko je dal doma prirejene 
živine pobiti in zaklati ali koliko je tehtalo nje meso, nam 
tudi njegovi računi ne povedo. 

Pač pa izvemo vsaj to, da se jo v špitalu jedel sam 
ajdov, z ržjo mešan kruh, za katerega so popek li vsak teden 
po 11 mernikov ajde, vse leto pa 14^5 starjcv ali 572 mer- 



62 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



nikov ajde (1 star so bili štirje merniki), rži pa 52 starjev. 
Zgance so kuhali sicer tudi iz ajdove, toda luskove moke; 
pokuhali so jo po jeden mernik na teden. 

Ob nedeljah in praznikih so imeli špitalarji vkuhant) 
juho pa morebiti še kako močnato jed, zakaj porabili so 
5 mernikov pšenične moke »per die Suppen und Nudi«, o 
velikiht reh praznikih, o božiču, o veliki noči in o binkoštih, 
pa so vriiu tega popekli in pokuhali še vsak pot po 8 mer- 
nikov pšenice. Tudi v postu se jim je hrana nekaj priboljšala. 
Bosio jim je dal ta sveti čas 9 mernikov j)šenice »per die 
Strukl, Platlein und Nudeln«. 

Žito so pridelali deloma doma, deloma pa so ga pri- 
našale podložne kmetije kot davek ali pa kot desetino. 
Doma so pridelali največ ajde, za ajdo pa rži in pšenice, 
te pa primeroma vendar le malo. Tudi druzega žita se ni 
dosti sejalo. Naslednja tabela nas pouči o tej stvari natančneje: 



Pridelali so 
mernikov 



]. 1679. 



1. 1680. 



1.1681 



posejali pa 



1. 1679. 



1. 1680. 



, 1681 



ajde . . 

rži . . 

pšenice 

ječmena 

prosa . 

boba. . 

leče . . 

čičerke 

cizare ali 
Italija 
graha 





432 


872 


480 




104 


56 


120 




96 


38 


88 




20 


18 


12 




32 


48 


40 




— 


14 


10 






10 


14 


i 


— 


6 


2% 


sk. 


— 


12 


V. 



ajde . . 

rži . . 

pšenice 

ječmena 

prosa . 

boba . 

leče . . 

čičerke 

cizare ali 
italijansk 
graha . . 



74 
26 
20 



IV. 



59 
34 

18 
4 

4V2 

3V. 



1 



69 
40 
22 



Skupaj . I 684 j 674 767 



Skupaj . 121 '/2 124 132 



Sicer nikakor nočem trditi, da so te številke matema- 
tično natančne, za pridelke brez dvoma niso previsoke, 
rajše prenizke, zato ker smemo biti prepričani, da špitalski 
oskrbnik pač ni v svojo škodo zaračunjal več žita, nego ga 
je v istini pridelal. Navzlic temu pa moramo reči, da je 
bilo špitalsko kmetijsko gospodarstvo veliko gospodarstvo, 
zakaj kjer posejejo okoli 130 mernikov raznega semena ter 
namlatijo do sedemsto mernikov žita, časih še celo več, tam 
imajo pač veliko razvlako, precej zemljišč pa veliko živine 
in veliko poslov, da vzmorejo vse to delo. 

No, kar se tiče živine in poslov, teh v špitalu niso 
imeli mnogo, živine za delo ne več kakor samo dva konja, 
od katerih pa je bil vedno kateri »tebich«, to se pravi: 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 63 

nadušljiv,^) poslov pa ne veo kakor: valpeta (der Ambt- 
mann), hlapca, cerkovnika, kravarja, svinjarja, 
kuharico in deklo, ki ji je pomagala v kuhinji. 2) A ti 
posli niso bili za delo na polju, ampak so imeli, kakor 
kažejo že njih imena, dovolj opravil pri živini v špitalski 
pristavi in v špitalski kuhinji; s čim pak se je pečal 
cerkovnik, pove že njegovo ime. Da so redili vole, krave in 
prašiče, vemo pač, a koliko vsake te živine, nam zmedeni 
računi ne izdado. V cesarskem špitalu so na pr. istočasno 
imeli 2 konja, 7 krav, 4 telice, 1 bika, 6 velikih in 12 malih 
prašičev. Najbrž nekako toliko, rajši pa še nekaj več so 
redili živine tudi v meščanskem špitalu. L. 1680. so priredili 
na pr. devet telet. Od teh je štiri kupil špitalski oskrbnik 
sam za svojo domačo porabo, in sicer si jih je zaračunil 
po jeden goldinar komad, zato ker je kožo pustil špitalu 
ter jo dal v stroj, pet pa jih je dal za špital zaklati in jih 
bolnim špitalarjem speči, jedno o sv. Mihelu, jedno o božiču, 
jedno o predpustnih treh dneh (pustno nedeljo, pustni pon- 
deljek in pustni torek), jedno o veliki noči, jedno pa o 
binkoštih. To je bila gotovo domača prireja, zakaj v Froli- 
chovem računu teh telet ne nahajamo med kupljenimi 
rečmi, torej je bila to brez dvoma domača prireja, k več- 
jemu da se je morebiti to ali ono prevzelo od kakega 
podložnega kmeta namesto davka v denarjih, kar pak v 
i-ačunih ni zabeleženo, ali pa je oskrbnik jedno ali drugo 
tele kupil s kravo vred. 

Z domačo živino in z domačimi posli torej obilega 
špitalskega polja niso mogli obdelati. Bilo pa je skrbljeno 
za to s tlako, in sicer je bilo določenih za to 32 podložnih 
kmetij v najbližji okolici ljubljanski. Ravno iz tega vzroka 
se ti kmetje, kakor smo že prej rekli, tudi niso mogli odku- 
piti od tako silno jim pristujene tlake, kakor so to lahko 
storili po vaseh, ki so bile od Ljubljane nekaj bolj od- 
daljene. 

Razen doma pridelanega žita in sočivja je te dve vrste 
pridelke špital prevzemal tudi od kmetov namesto davka 
v denarjih, nekaj pa ga je dobival kot desetino, kar je 
prinašalo povprečno tudi po 150 do 200 mernikov na leto. 

') Plače so dobivali ti posli deloma v denarjih, deloma v blagu; 
v denarjih sta služila valpet in hlapec po 12 gld. na leto, kravar, cer- 
kovnik, kuharica in dekla po 6, svinjar pa po 4 gld. Več pa nego 
plačilo je bilo seveda vredno to, kar je bilo vsakemu posebej izgovor- 
jeno v blagu: toliko in toliko parov novih in podelanih čevljev na 
leto, tolikr) vatlov sukna za delavno in praznično obleko, toliko in 
toliko lahti platna za srajce, pražnjega in hodnika itd. 

-) Urbarij 1. 1701. 



64 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Navzlic tej obilici zrna Frolich s temi pridelki ni mogel 
izhajati ter je na pr. 1. 1681. prikupil še 144 mernikov ajde. 
56 prosa in 36 pšenice. 

Človek bi menil, da se je ubogim špitalarjem godilo 
kakor angelcem v nebesih, zakaj Frolichovi pravni nasledniki 
so bili zračunili, da se je ona tri leta, ko je on gospodaril 
v špitalu, porabilo za špitalarje in špitalske posle vsako leto ■ 
po 990 mernikov raznega žita, ki se ni, kakor že vemo, 
popeklo samo za kruh, ampak se je porabilo tudi »per die 
Suppen, die Strukhel, Platlein und Nudlein«. 

In kako prikuho so dobivali špitalarji k mesu? Tudi 
tega iz računov ne moremo izvedeti, razen da so narezali 
vsake leto po nekaj kadi kislega zelja. Vsekako pa so špi- 
talarji uživali tudi salato, bodisi že kakršnokoli, zakaj 
1. 1679. je Frolich kupil 115, 1. 1680. 48, L 1681. pa 43 bo- 
kalov jesiha in 68, 63 in 8IV2 U laškega olja. In da se o 
dobrem življenju špitalarjev še bolje prepričamo, dodajmo 
še Frolichove račune za vino. L. 1679. je nakupil 853 bo- 
kalov, 1. 1680. = 663 Vo, \. 1681. pa 811 bokalov dobrega, 
starega dolenjskega vina. Toda po kolikokrat na teden se 
je špitalarjem dajalo in koliko meric vselej, Frolichovi računi 
ne kažejo. Zato tudi ne moremo reči, so ga li použili špi- 
talarji, ali pa jim je morebiti pri tem tudi kdo drugi pomagal. 

Ko je Frolich 1. 1861. odstopil, prepustil je svojemu 
nasledniku 203 mernike raznega žita, 8\ , mernikov boba, pro- 
sene in ječmenove kaše 128 funtov (? Zenderlein) prekajenega 
mesa, 88 klobas, 5 celih bohov slanme in 95 '/2 h^hti platna. 

Od sile zmedeni in nepopolni računi delajo na človeka 
vtis, kakor da bi ta zmeda ne bi bila slučajna, ampak na- 
pravljena nalašč in z namenom, in res čuditi se je, kako je 
mogla mestna gosposka predložene ji take račune odobravati. 
Tako pa se tiste čase ni godilo samo v špitalskih računih, 
ampak v vseh, posebno v najimenitnejših, v računih mestnih 
blagajn ičarjev (Oberstadtkammerer). 

Kako je bilo vendar to mogoče? Ali pregledovavci 
teh računov niso kar precej na prvi pogled videli nedostatkov, 
ki celo nas, ki živimo vendar toliko pozneje, ko so nam 
tedanje mestne razmere znane le površno, prav čutno zba- 
dajo v oči? 

Ce bi hotel na to vprašanje temeljito odgovoriti, moral 
bi se spustiti v obširno razpravo o sestavi in organizaciji 
tedanjega mestnega zbora. Ker se mi pa to na tem kraju 
ne zdi umestno, zato odgovarjam le z znanima prislovicama, 
da »roka roko umiva« in da »vrana vrani ne izkljuje oči«. 

Da se pa bomo vendarle lože umeli, dotekniti se hočem 
sestave ljubljanskega mestnega zbora konec XVII. stoletja 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



65 



vsaj mimogTede. Skušal bom s podobo kolikor mogočo 
kratko izreči to, za kar bi moral potratiti sicer mnogo besedi; 
pri tem je opozoriti še na to, kar se je reklo o mestnem 
zboru na str. 24. in 25. 



V. Boj med ljubljanskim patricijatom in demokratsko 
(ljudsko) stranko. 

Mislimo si v mestnem domu slovesno sejo, pri kateri 
je zbran ves mestni zbor, sestavljen iz treh delov, skoraj bi 
človek rekel iz treh (med seboj jako različnih) korporacij: 
1.) iz notranjega sveta (der innere Rath), 2.) iz zunanjega 
sveta (der iiufiere Rath) in 3.) iz meščanskega odbora ali 
občine (die Gemein). 

a) Veljaki notranjega, sveta ali „dvanajščal(i". Glava vsemu 
zboru je bil župan. Posadimo ga na pristujoče mu odlično 
mesto a. Na njega levi in desni sta sedela mestni sodnik in 




Podoba 2. 

špitalski oskrbnik, h in c, nasproti pa notranji svetovavci »dva- 
najščaki«, »die llerren Zwolfera.') To so bili veljavni gospodje, 
cvet meščanstva, sami trgovci (Kauf und Handolsherren), 
meščanski bogataši in mogotci, ki so imeli vse mesto v svoji 
oblasti. ))Wohledle, ehrenfeste, filrnembe, ehrsame, fursichtige 
und \vohl\veise meine lieben Freunde«, nazivljale in ogo- 

') Trinajst sedežev šteješ v notranjem svetu zato, ker so se 
župan, sodnik in špitalski oskrbnik po preteku svoje službe vrnili 
zopet na svoje sedeže. Med tem so bili nezasedeni. 

5 



66 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

varjale so jih višje gosposke v doposlanih jim uradnih pismih, 
in celo deželni knezi so jih odlikovali z ogovorom: »Ehr- 
same, Weise, Getreue, Liebe !« Kaj pak šele someščani o 
prilikah, ko so se obračali s prošnjami do njih! Kako so jim 
kadili šele ti! 

Celo mestni pisar, ki je bil vendar tudi sam člen no- 
tranjega sveta, torej notranjih svetovavcev tovariš, zabele- 
ževal je v mestne zapisnike njih sklepe v jako spoštljivi 
obliki: »Meine hochmogenden, gebietenden Herren haben 
beschlossen, dass etc« Seveda je bil mož zadnji med njimi, 
zato ker je bil za svoje delo plačevan, vsi drugi pa so 
služili samo za čast. Valvasor pripoveduje, da so se ljub- 
ljanski mestni očetje še ne dolgo pred njegovim časom 
oblačili v škrlat, kakor tačasni mogočni benečanski ple- 
menitaši.i) 

V rokah in oblasti teh mož so bile vse le količkaj 
vplivne in veljavne mestne službe. V vseh mestnih stvareh 
so oni imeli jedino odločilno besedo ter so skoraj z neomejeno 
oblastjo gospodovali vsej Ljubljani. Bili so pravi pravcati 
patricijat ljubljanski, z vsemi onimi dobrimi pa tudi z vsemi 
onimi slabimi lastnostmi, katere so bile znak meščanskega 
patricijata tudi drugod po svetu. Seveda je marsikateri teh 
mogotcev priromal v Ljubljano s praznim žepom, a srcem 
polnim nad. Priromal je kot trgovski ali rokodelski pomočnik. 
Popotna palica in skromna torbica na plečih sta bili vse 
njegovo imetje. A kdor je imel srečo, si je v tedanji, v 
trgovskem pogledu nenavadno živahni Ljubljani pridobil v 
kratkem času tako imetje, da so po njegovih hčerah popra- 
ševali in jih snubili celo ošabni plemenitaši. Da, marsikaterega 
— ne vsakega, vendar pa večino njih — je gnal napuh celo 
tako daleč, da so se odpovedali meščanskemu stanu, ki je 
bil vendar vir njih sreče, ter se vkupili med plemenitaše,-) 
ali pa če tega niso storili, so se vsaj radi pajdašili ž njimi 



») Valv. XL p. 699. 

-) Za našo kulturno zgodovino je to silno velikega pomena. Za- 
voljo tega nimamo bogatega srednjega stanu. Obogatelega meščana je 
skoraj vsakega potegnilo plemstvo nase ter ga odtujilo težnjam me- 
ščanskega stanu V narodnem oziru velika izguba! Oplemeničeni me- 
ščani so svoja imena prelagali na nemški jezik ter te prestave privzemali 
kot plemenitaške predikate. Prof. A. Miillner navaja v ,,Argo'' za 
1. 1897. p. 48 celo vrsto takih slučajev. Oplemeničeni Bolničar se je 
zval v. Thalnitscher, Vlah — v. Flach, Nemec — v. Nemitzhoften, Bu- 
kovec — v. Buchbaum, Vertič — v. Werthenfeld, Kačnik — v. Schlangen- 
berg, Germek — v. Ehrenleben, Papež — v. Pappelberg, Naglost — 
v. Nagelheim, Počivavnik — v. Rastern. Zaje — v. Saitzenberg, Salogar 
— v. Sallenstein, Rakovec — v. Reigersfeld, Kovačič — v. Schmidthofen, 
Oblak — v. WolJ\;ensperg, Skrinar — v. Triigler, Gladič — v. Degenfeld, 
Voglar — v. VVie.senesfg. Jelovšek — v. Fichtenau itd. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 67 

ter si v čast šteli, če so plemenitaši prihajali k njim v vas 
in goste.i) 

Sicer pa so ustrezali svoji častiljubnosti in svoji slavo- 
hlepnosti tudi z upravljanjem imenitnih mestnih služeb, 
katere so s časoma dobili vse v svojo oblast. Da si jih 
zagotovo za vselej, sklepale so se rodbine notranjih sve- 
tovavcev tesno druga z drugo, možili in ženili so se le v 
teh rodbinah ter odrivali od mestnih služeb vse, ki niso 
bili njih vrste. Tesno med seboj zvezani so delali nekak 
krog, katerega ni bilo moči lahko prodreti. Le-ta jo postajal 
tem trdnejši, čim bolj so se tekom XVII. stoletja vsled 
tridesetletne vojske, posebno pa vsled turških bojev začele 
trgovinske in socijalne razmere obračati v Ljubljani vedno 
bolj na slabše. Ze Valvasor je čutil, da je v trgovskem 
pogledu poprej tako cvetoča Ljubljana jela v njegovem 
času po malem pešati. O priliki, ko pripoveduje, da so se 



*) Naštel bi lahko kar celo dolgo vrsto takih srečnih ljudi, toda 
imenovati hočem le najbolj znana imena. V prvi polovici XVI. stoletja 
je zaslovel zaradi svojega v Ljubljani pridobljenega bogastva Vit 
Khisel, katerega so njegovi someščani posadili zavoljo tega tudi 
devetkrat na županski stol; ta si je od deželske gosposke (L andschaft) 
kupil plemstvo. Umrl je kot župan 1. 1546 Njegov sin Anže Khisel se 
je či.slan in negovan od kranjskih plemenitašev pospenjal že od jedne 
imenitne službe do druge ; postal je deželnega glavarja namestnik 
(Landesvervireser), naposled pa celo predsednik cesarske komore (Hof- 
kammerpraesident* ter je bil zavoljo svojih zaslug povzdignjen v ba- 
ronski stan. Jeden njegovih potomcev je pridobil Khislovi rodovini celo 
grofovsko plemstvo. 

Skoro potem se je do največje veljave v Ljubljani pospela rodovina 
Hrenova. Lenart Hren in njegov starejši sin Andrej sta bila 
več let župana ljubljanska, mlajši sin Tomaž, sloveči škof ljubljanski, 
pa je postal celo knez. 

S Hreni je istočasno tekmoval glasoviti Anže Sonce, ki si je 
bil nakupil na Kranjskem več grajščin ter si kajpakda tudi kupil plemstvo. 

Iz skromnih početkov sta se povzdignili tudi rodbini Schonloi.)lova 
(tako se je prvotno pisala) in Delničarjeva (poplemeničena Thal- 
nitscher v. Thalberg), 

Oče Friderika Hillerja, tistega, ki je 1. 1632. ustanovil na 
mestu zdanje vojaške oskrbovalnice (Verpflegsmagazin) in vojaške 
bolnice bogati klarisinski samostan, je bil preprost bukvovez. „Hanns 
Hiller, seiner Profession ein Buchbinder, hernach der vornehmste 
Kaufmann und Wechsler, behielt aber in der Gemein (to se pravi med 
preprostimi someščani) allezeit den Namen des Buchbinders" („Annales 
das hillerischen Jungfreulichen Closters za Laybach" — v Rudolfinu). 

S praznimi rokami in praznim žepom je okoli 1. 1650. kot 
201etni mladenič iz Beljaka v Ljubljano priromal Gabrijel Eder, 
pozneje poplemeničen pl. Edinburg. L. 1653. se je poročil tu z bogato 
Ljubljančanko Lukrecijo Horner (Gerichtsprot. ao. 1653. fol. 65.) ter v 
kratkem času silno obogatel. Bil je sedemkrat inestni sodnik in devet- 
krat župan ljubljanski. Njegov spomin je vidno ohranjen do današnjega 
dne v stolpu florijanske cerkve, katerega je dal sezidati na svoje 
stroške, kar oznanja vanj vdelana spominska plošča. 

5* 



68 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

v poprejšnjih časih košatili ljubljanski notranji svetovavci v 
škrlatastih oblekah in so bili »die Laybachischen Ratsherrn 
noch in grossem Ansehen«, zatrjuje že ob enem tudi. da 
ob njegovem času ni bilo več tako. ))Warum aber dieser 
Habit unterlassen worden, kann man nicht wissen, ver- 
muthlich ist derselbe mit dem Ansehen der Stadt dahin- 
gefallen«.!) 

Pač hvali Valvasor in slavi še ljubljansko trgovino 
svojega časa na vso moč, vendar pa mu uhajajo tudi že 
tožbe o vidnem pešanju. Velika škoda se je po njegovem 
prepričanju zgodila Ljubljani, ko je Turek zmogel Kandijo, I 
kamor so ljubljanski trgovci dotlej trgovali jako živahno, 
posebno klobučarji, ki so z ljubljanskimi pokrivali preskrb- 
Ijevali ves otok, »als \velche mit Hiiten, Barethen, Kappen 
und dergleichen fast das ganze Konigreich haben versehen.«2) 

Se hujši udarec za Ljubljano pa je bila izguba Kaniže 
na Ogrskem. »So hat auch der rauberische Tiirk durch 
Bezwingung Canischa der Laybachischen Handelsschaft nach 
Ungarn einen ungemeinen Schaden zugefugt«.^) 

O žalostnih posledicah, ki so jih rodile te neprilike, 
govorili bomo takoj. 

b) Zunanji svet ali „štiriinclvaisetal(i". Drugi del mestnega 
sveta se je sestavljal iz takozvanega zunanjega sveta (der 
aufiere Rath), ki je štel 24 mož. Imenovali so jih zavoljo 
tega tudi »die Herren Vierundzwanziger«, štiriindvajsetaki. 
Tu so bili zastopani večinoma rokodelci in obrtniki. Seveda 
je sedel med njimi marsikateri mladi trgovec, toda ne dolgo. 
Bil je samo na preži. O prvi priliki, ko se je izpraznil kak 
stol notranjega sveta, poklicali so ga njegovi prijatelji in 
tovariši, gospodje dvanajščaki, v svojo sredo in ga posadili 
na izpraznjeno mesto, zapuščeni njegov sedež pa so štiri- 
indvajsetaki nadomestili z možem, ki so ga poklicali iz 
tretje korporacije mestnega zbora, iz meščanskega 
odbora ali občine (die G e me in de). 



Še večjo srečo je imel istočasno znani Schell pl. Schellen- 
burg, ustanovitelj uršulinskega samostana in zgraditelj prelepe cerkve 
zraven njega. Brez krajcarja v žepu je iz Tirol priromal v Ljubljano, 
kjer je umrl kot večkratni milijonai*. 

Trgovina z denarjem je povzdignila iz Italije s praznimi rokami 
semkaj došlega bankirja Codelli-ja v baronovski stan s pridevkom 
pl. Fahnenfeld. 

In k sklepu naj še omenim najodličnejšo, najbogatejšo in za 
zgodovino kranjske dežele najimenitnejšo rodbino, namreč rodovino 
Zois-ov, ki so istotako kakor dragi pred njimi pridobili v Ljubljani s 
trgovino z železom na Italijansko ogromno imetje. 

O Valv. XI. 699. 

■') Valv. XI. 706. 

3) ibid. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 69 



Dasi tudi je bilo gospodov zunanjih svetovavcev še 
jedenkrat toliko kakor notranjih, so bili vendar skoraj brez 
vse veljave in brez vsega vpliva. Imenitnih mestnih služeb 
se jim ni poverila niti jedna, k večjemu, da sta bila po dva 
od njih kakor nekaka pristava prideljena najimenitnejšima 
poslovnikoma v notranjem svetu, jeden špitalskemu oskrbniku, 
drugi pa blagajničarju. Zato sta se tudi imenovala jeden 
»der Unterspitalmeister«, drugi »der Unterstadtkammer«. A 
bila sta le senci mogočnih svojih predstojnikov. Manj ko 
sta se vtikala v njiju delokrog in manj ko sta jima gledala 
na prste, tem pametneje sta ravnala, sicer sta se podala v 
nevarnost, da se zamerita njima, s tem pa tudi vsem drugim 
mogotcem v notranjem svetu. Ce se je to zgodilo, čakala 
sta lahko leta in leta, preden so ju dvanajščaki poklicali 
medse, čeprav se je v tem času izpraznilo še toliko sedežev 
v notranjem svetu. 

Spitalski oskrbnik in blagajničar sta svojima prista- 
voma prepuščala samo neprijetne in take posle, katerih 
sama nista marala opravljati. Isto tako so se tudi drugim 
štiriindvajsetakom nalagale same sitnosti, na pr. izterjevanje 
davkov, nadzorovanje odredeb in naprav glede na varnost 
proti ognju in mnogo drugih takih opravkov, s katerimi se 
je človek, če je bil natančen, jako lahko zameril svojim 
someščanom. Zato se je vsak zunanji svetovavec potrudil, 
da se je kar najhitreje takim neprilikam umeknil ter skušal 
priti v notranji svet. 

c) Občina. Tretja korporacija mestnega zbora, občina 
»Die Gemeinde«, »die Gemein«, je štela 64 mož. V nji iz- 
praznjena mesta so se popolnjevala na ta način, da so štiri- 
indvajsetaki iz števila vseh meščanov predlagali gospodom 
notranjega sveta za izpraznjeno mesto v »gmajni« po dva 
kandidata, od katerih so le-ti jednega od nju izbrali ter ga 
uvrstili v občino. Iz občine so se potem, kakor smo že 
rekli, jemali zunanji svetovavci, iz zunanjih pa notranji. 

»Občina« je bila nekaj takega, kar v starem Rimu 
»plebs«, masa meščanstva, kije v svoji ničevnosti s strastnim 
sovraštvom zavidala srečnejšim svojim someščanom vso njih 
srečo, čast in bogastvo. Cim bolj oholo so se ljubljanski 
mogotci vedli, čim bolj so nosili glave po koncu, tem bolj 
jih je mrzila »uniajna«.i) Z bogastvom združena mogočnost 
ljubljanskih patricijev in njih odločevanje v vseh količkaj 
važnih mestnih stvareh, odrivanje vseh onih, ki. niso bili 
njih stanu in njih vrste, od častnih mestnih služeb in 
druge take reči so napojile »občino« s strastnim sovraštvom 

') Od tod je tudi izraz v sldvenski i)csmi kmetiških upornikov: 
„Le vkup, le vkup, uboga gmajna". 



70 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

do patricijev, s sovraštvom, ki se sicer še ni upalo z vso 
svojo elementarno silo na dan, a je bilo vedno na preži, 
kdaj se ponudi ta ugodna prilika. Takrat pa izbruhne ter 
da svoji togoti duška, kakor hudournik po zeleni rebri. 

Občina je imela več pravic, s katerimi se pa tu ne 
moremo pečati, pač pa naj omenimo jedno, ki je z našo 
razpravo v najtesnejši zvezi. Notranji svet je bil stalen. 
Kdor se je pririnil do sedeža v notranjem svetu, je ostal 
na njem ves čas svojega življenja, ali pa dokler se mu je 
ljubilo. Druga pa je bila z zunanjim svetom. Tu je moralo 
vsako leto biti po osem svetovavcev pripravljenih, da se 
umaknejo s svojih sedežev, toda ne po kakšnem stalnem 
redu, ampak je zadelo to lahko vsakega od njih. Do 1. 1692. 
je imela namreč občina čudno pravico, da je smela vsako 
leto iz zunanjega sveta potegniti nase po osem svetovavcev, 
in sicer prav tako, kakor se je nji ljubilo. To pravico je 
občina cenila više, nego vse druge, kar jih je imela. Pač 
nič čuda, zakaj z njo je pritiskala na štiriindvajsetake, da 
so ji bili poslužni v vseh njenih zadevah ter jo podpirali v 
bojih proti mogotcem v notranjem zboru. Takih bojev pa 
se ni zmanjkalo nikoli. Gorje štiriindvajsetaku, ako ni vlekel 
ž njo, ampak jo je v teh bojih puščal na cedilu. Občina ga 
je potegnila o prvi priliki nase ter mu vzela s tem upanje, 
da dospe tisto leto v notranji svet. Zato se je kajpakda 
vsak štiriindvajsetak trudil na vso moč, da se občini prikupi 
in da ga ta osodepolni volitveni dan ne premakne z nje- 
govega sedeža. Iz tega vzroka se je vsako leto že več tednov 
pred volitvijo gostovalo in popivalo po domih štiriindvajse- 
takov, da so se mize šibile in je vino v potokih teklo od 
njih. Kdor ni hotel v ta namen nič šteti, omajal seje njegov 
sedež jako hitro. 

L. 1692. pa seje občini prigodilo nekaj nepričakovanega. 
Tedanji mestni pisar je namreč že dalj časa nabiral podatke 
za opis takih gostovanj in popivanj ter nabrano gradivo 
naposled poslal kar naravnost cesarski vladi na Dunaj, češ, 
da naj napravi tej silno škodljivi in nemoralni razvadi konec. 
Pričele so se dolgotrajne preiskave, katerih izid je bil ta, 
da se je občini vzela starodavna in tako čislana pravica. 

Zavoljo tega je nastala med rokodelci in obrtniki silna 
razburjenost. Občina je poskusila vse, kar se ji je zdelo 
pripravno za to, da si pridobi zopet odvzeto ji dragoceno 
pravico. Toda zastonj — • izgubljena je bila za vselej. 

Ko je videla, da ne opravi nič, prevzela jo je silna 
ogorčenost. Sklenila je hudo povrniti s hudim ter je pričela 
proti notranjemu in tudi zunanjemu svetu več let trajajoč 
boj, ki je imel za ljubljanske mogotce grozne posledice. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 71 

Ze prej se je občina večkrat spodtikala nad samovoljnim 
gospodarstvom mogotcev v notranjem svetu. Izvedela je, da 
se pri mestnem gospodarstvu marsikaj ne godi, kakor bi se 
moral<3 goditi, in da notranji mogotci nimajo več tistili 
čistih rok, kakor so jih imeli njih predniki v prejšnjih, 
boljših časih. Velikim škodam, ki so jih povzročile nesrečne 
turške vojske, izguba Kaniže in polagoma ji sledeči propad 
ljubljanske trgovine na Ogrsko, so se pridružile še vedno 
večje žrtve, ki jih je od meščanstva zahtevala domovina, 
posebno pa še država. Zaslužki so se vedno bolj krčili, 
davki pa od leta do leta naraščali. Ne dolgo, pa so se jele 
kazati prav žalostne posledice teh razmer. Ljubljanski mo- 
gotci se za mestne službe sčasoma niso poganjali več samo 
zato, da so ustrezali ž njimi svoji častihlepnosti, marveč 
so se jeli vedno očitneje mešati vmes tudi manj čisti nagoni. 
Mestne službe naj bi jim bile ob enem tudi studenci njih 
vedno bolj pojemajočih dohodkov. In res! Mestni računi so 
prihajali od dne do dne bolj nepopolni in zmedeni, naposled 
jih že nihče več umel ni. Mestni dolgovi so se pri deželni 
gosposki množili od leta do leta, zakaj mestni blagajničarji 
in špitalski oskrbniki so davke pač pobirali, a jih ne oddajali, 
kamor bi jih morali. Niti računov niso pokladali več, ali 
pa tako zmedene, da joj! Dostikrat je kak mestni oče svojo 
službo kot blagajničar ali špitalski oskrbnik ali kak drug 
poslovnik že davno odložil, a še leta in leta potem je občina 
zastonj drezala vanj, naj predloži svoje račune, a največkrat 
brez uspeha. Tako se je prigodilo, da je marsikdo umrl, ne 
da bi bil sestavil svoje račune. Dostikrat so jih predložili 
šele njegovi otroci in pravni nasledniki, kakor smo videli 
to pri Antonu Frolichu. Tovariši teh poslovnikov, mogotci 
v notranjem svetu, zvezani ž njimi po sorodstvu, svaščini 
in jednakosti interesov, so bili za drezanja in opomine 
meščanskega odbora ali občine popolnoma gluhi. Ce se pa 
naposled občine že nikakor več niso mogli odkrižati in ji 
ne zamašiti ust, določili so dva ali tri mestne očete kot pre- 
gledovavce predloženih računov. A po navadi se je med 
njimi nahajal tudi mestni pisar, ki je dotičnikom največkrat 
— ■ seveda proti plačilu — sam spisal in sestavil račune. 

Do 1. 1692. se je občina s svojimi zahtevami glede na 
[)redlaganje računov dala še odrivati, ko pa so ji je to leto 
vzela ona starodavna pravica, je kakor zbesnela. Popolnoma 
uverjena, da ji je cesarska vlada vzela to pravico le po 
prizadevanju mogotcev v notranjem zboru, zbirala je grehe 
svojih sovražnikov ter jiii na dolino in široko opisane po- 
šiljala najpoprej vicedomu v Ljubljani, potem pa kar narav- 
nost cesarski vladi na Dunaj. Odjenjala ni poprej, dokler ji 



72 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

niso 1. 1697. poslali z Dunaja komisije, ki je razdrapano 
mestno gospodarstvo preiskala temeljito. Preiskava je trajala 
več let. Vodila sta jo z Dunaja poslani grof Filip Inzaghi 
in Makso Žiga grof Herberstein, katerima je vlada pridružila 
še tedanjega vicedoma grofa Blagaja in njegovega namestnika 
barona Btroblhofa. Spravila je gorostasne nedostatke v vseh 
strokah mestnega gospodarstva na dan. Ker nas zanimajo 
samo razmere v meščanskem špitalu, zato pustimo vse druge 
nedostatke na strani ter se pečajmo le s tem, kar se je 
razkrilo glede na gospodarstvo v špitalu. 

Komisija je na pr. izvedela, da je marsikateri špitalski 
oskrbnik porabljal špitalske dododke zase. Neki Musak 
na pr. je ostal špitalu 209 gld. na dolgu, česar tudi ni tajil, 
toda ni mu prihajalo niti od daleč na misel, da bi jih vrnil. 
Ko so ga vsled pritiska občine poklicali naposled vendarle 
v mestno svetovalnico na odgovor, se mu ni zdelo vredno 
priti tjekaj.^) 

Če je kdo dejal, da naj se dene tak človek pod ključ, 
reklo se mu je, da bi bila to največja sramota za mesto. 
Spitalskega oskrbnika, tako imenitnega gospoda, pa zapreti! 

Neki mestni blagajničar je ostal mestni blagajnici 
6000 gld. na dolgu, a ni bilo najmanjšega upanja, da dobi 
mesto kdaj le jeden krajcar od njega. 

Preiskovalna komisija je izvedela, da se je nedavno 
prodala neka špitalska hiša, in sicer jako ugodno. Za iztrženi 
denar so se kupile obligacije ter se izročile špitalskemu 
oskrbniku Jakobu Herndlerju, da jih shrani. A ta jih je 
zastavil. Naposled jih je moral špital rešiti sam s svojim 
denarjem, in vendar so ne dolgo za tem izvolili ravno tega 
Herndlerja za župana.^) 

Kako se je godilo v početku XVIII. stoletja ubožcem 

v špitalu. 

Preiskovalna komisija pa se je zanimala tudi za to, 
kako se je godilo v špitalu bivajočim ubožcem in kako so 
bili preskrbljevani. 

Toda škoda, da se nam dotični preiskovalni zapisniki 
niso ohranili; pač pa so se nam ohranili taki zapiski o ne- 
dostatkiii v cesarskem špitalu, ki je bil, kakor že vemo, 
osnovan na isti podlagi kakor meščanski, in kjer se je 
gospodarilo na ravno isti nečuveni način. 

Komisija je poklicala k izjavi ne le v špitalu živeče 
preskrbovance, ampak tudi vse podložne kmete in vse špi- 

1) Viced. arh. L 105. 
■') ibid. 



Ivan Vrhovec: Meščanski §pital. 73 

talske posle. Izvedela je, da je cesarski špital povprečno 
preskrbljeval po 10 — 12 ubožcev, torej toliko, kakor tiste 
čase meščanski. Ubožci so se po vrsti pritoževali, da se 
jim daje mesa in kruha mnogo manj, nego ga jim pristaje 
in ga imajo pisanega. Kruha so dobivali poprej vsak po 
14 funtov na teden, nekaj časa sem pa ga dobivajo komaj 
po 8 do 10 funtov, pa še ta je največkrat plesniv, zato ker 
se peče le po jedenkrat na teden. Mesa dobe le malokdaj, 
pa še takrat po navadi samo priklado, kaka jetra, pljuča, 
noge itd. Jeden je izpovedal, da je dobil tekom jednega 
leta samo dvakrat mesa. Juha že skoraj ne vedo, kakšna 
je — tako redko se jim prinaša na mizo. Kuha se zanje 
skupno s posli, kateri pa dobe kosilo vedno poprej nego 
špitalarji, ki morajo torej zadovoleti tako rekoč z ostanki. 
Zvečer nimajo drugega kakor čisti sok, če prav jim je tudi 
kruh pisan, da ga podrobe vanj. 

Tudi vino jim pristuje, a že več let ne dobivajo polnih 
meric. O izrednih slučajih, o velikih praznikih pristajajo- 
čega vina ne dobivajo sploh nič več. Ce se kdo zavoljo 
tega kdaj pritoži, obeta se mu šiba. 

Ruhe se dostikrat po več ko pol leta ne opero. Kdor 
hoče ležati na snažnem, si jih mora naposled oprati sam. 

Jeden je tožil, da že več let celo postelje nima, ne 
odeje, ne ruh razen tistih, ki jih je sam prinesel s seboj 
v špital. Dvakrat mu je špitalski oskrbnik za kazen odtegnil 
kruh za cel teden. 

Za to, kako se v špitalu kuha, se oskrbnik ne meni 
do malega nič. 

Pritoževali so se, da jih oskrbnik sili k delu, celo gnoj 
morajo kidati. 

V špitalu živi že štiri leta blazen fantič, ki nima ne 
postelje ne obleke. 

Ob vstopu v špital mora vsakdo špitalskemu oskrbniku 
odšteti 6 goldinarjev, sicer je v nevarnosti, da ga potisne 
pod to ali ono pretvezo ven iz špitala. Temu nasproti pa 
je neki drug špitalar izpovedal, da se od njega ni zahtevalo 
nič, a pobil ga je z njegovo trditvijo tretji, ki je dejal, da 
je dobil pač dovoljenje za vstop v špital, da pa ga je 
oskrbnik sprejel šele potem vanj, ko mu je plačal tistih 
6 gld. 

Ugodneje za oskrbnika so se izražali špitalski posli. 
Tako na pr. je bil valpet z vsem zadovoljen. Poprej je do- 
važal osem let drva v špital, ko pa je ohromel, sprejeli so 
ga vanj kot špitalarja. Le to mu ni bilo po godu, da ni imel 
špitalske suknje z rumenimi našivi kakor drugi in nobe- 
nega plačila. Le če nese kakemu kmetu kako pisanje, dobi 



74 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

vselej po 7 kr. Izjavil je, da se tudi nad tem ne spodtika, 
da obeduje s špitalarji vred. Kadar nadzoruje tlačane pri 
njih delu, prinaša se mu kosilo ven na polje ali travnik. 

Isto tako so bili z vsem zadovoljni tudi drugi špitalski 
posli, hlapec, kravar, svinjar in obe dekli. 

Toda celo hudo so pri izpraševanju napadali oskrbnika 
podložni kmetje. Na tlaki jim je pristajala pri nekaterih 
delih, posebno o košnji in mlačvi vsa hrana. Toda mesa 
že več let niso videli, k večjemu se jim pošlje na travnik 
kaka klobasa (von Fleisch aufier einer Bratvvurst nichtsl; 
kruha, katerei^a 2:re vsakemu koscu po jeden funt na dan, 
se jim daje toliko, kakor bi vrabiče pitali, vina pa celo 
skromna merica. 

Nekaj let sem mora vsaka kmetija napresti po 12 funtov 
preje. Tudi les morajo kmetje v špital dovažati, česar vseg"a 
poprej ni bilo. 

Ko se je neki kmet branil priti na tlako, zato ker se 
je bil odkupil od nje in je redno plačeval robotovino, dal 
ga. je oskrbnik vkleniti ter zapreti v ječo, kjer je tičal osem 
dni; ko je bil izpuščen, moral je plačati osem <i:oldinarjev 
kazni. Vrhu teg-a mu je pa še po krivem pridržal konja, 
ki ga je tlačan kupil za 4 gdd. 

Špitalski župan se je pritoževal, da v urbariju še zdaj 
ni zabeležen kot župan; plačevati je moral vedno še vse 
davke kakor poprej, čeprav je županoval že več let in je 
takrat, ko ga je oskrbnik napravil za župana, plačal dva- 
najst goldinarjev za to. 

Zopet drugi so se pritoževali, da se desetina od žita 
pobira z zvrhano mero, po pravici pa bi se imela jemati 
le podrzana. 

Pritoževali so se dalje, da morajo kuretino pošiljati 
oskrbniku ne o dogovorjenem in v pismih natanko dolo- 
čenem času, ampak takrat, kadar se oskrbniku poljubi. 
Seveda, kaj pak naj mož počne s kokošmi, piščanci, racami 
in kopuni, če se mu prineso ti kljuni vsi na jedenkrat! 

Celo hudo so se kmetje v oskrbnika zaganjali zavoljo 
pretiranih raznovrstnih pristojbin, ki jih je zahteval od njih 
pri premembi posestva ali pri odkupovanju od špitalske 
podloščine. Tako na pr. je neki kmet moral plačati za svo- 
jega sina, da ga je oskrbnik izpustil iz podloščine, celih 
24 gld., ogromno svoto, dvakrat več, kakor je od svoje 
kmetije plačeval vsega davka, cesarskega, deželskega, zem- 
ljiškega in robotovine. Bili pa so tudi taki, ki so za odkup 
iz podloščine morali plačati celo po 30 gld.') 

O Viced. arh. I 24. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Tako se je f^odilo v cesarskem špitalu, v meščanskem 
pa rajše še huje, o čemer se brž uverimo. 

Podobne nedostatke je preiskovalna komisija dog:nala 
v vsem mestnem gospodarstvu ter razkrila vse grehe ljub- 
ljanskih mogotcev, katerih veljava je bila zavoljo tega odslej 
tako omajana, da se od teh udarcev niso opomogli nikoli 
več. V boju s patricijatom je demokratizem sijajno zmagal 
na vsej črti. Občina je poskakovala od veselja. Znosila se 
je nad mogotci grozovito. 

Začasno je preiskovalna komisija odredila, kar se ji 
je zdelo za mestno gospodarstvo najnujnejše in neobhodno 
potrebno, ob enem pa je magistratu naročila tudi, naj iz- 
dela za vse mestne poslovnike natančne instrukcije ter jih 
predloži vladi v potrjenje. Po teh instrukcijah se bo po- 
slovnikom odslej ravnati najvestneje. 

A birokratski stroj tedanjega časa je deloval jako po- 
časno. Ce prav je občina na dan sodnikove volitve leto za 
letom pritiskala na to, da se naj že vendar sestavijo zahte- 
vane instrukcije, odrivali so jih mestni očetje vendarle od 
leta do leta. Se najpoprej so izšle one za župana in sodnika 
(1. 1703.), one za mestnega pisarja in mestnega blagajničarja 
pa šele 1. 1714., a še takrat najbrž proti volji ljubljanskih 
patricijev, katerim kar nikakor ni prijalo, ravnati se pri 
svojem poslovanju po strogih predpisih. Instrukcije jim je 
najbrž vsilila vlada sama, videč, da se ljubljanski gospodje 
te reči nikakor nočejo lotiti. 



Preustrojeno špitalsko gfospodarstvo 1. 1718. 

Zadnja instrukcija se je izdelala za špitalskega oskrb- 
nika (Ober-Spitalmeister) in njegovega pristava (Unter-Spital- 
meister)^) dosti pozno, šele leta 1718. S to instrukcijo šele 
se nam odpre jasen posided v gospodarstvo v meščanskem 
špitalu, ob enem pa se oglašajo iz nje dosti umevno tudi 
še spomini na nekdanje kričeče nedostatke. 

Najimenitnejše nje določbe so: 

Cerkve)ie reči. V špitalu bivaj vedno po j eden bene- 
licijat, ki navajaj špitalarje k pobožnemu življenju, tako da 
bodo vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sv. maši in 
pridigi. K spovedi in k sv. obhajilu naj hodijo po večkrat 

O Za kulturno zgodovino zanimive te instrukcije se naliajajo v 
ljubljanskem mestnem arhivu fasc. 102 in fasc. 234, le onih za špital- 
skega oskrbnika ni med njimi, pač pa se nahaja jeden izvod v Rudolfinu 
v vicedomskem arhivu fasc. T. 106. „Amtsinstruction des burgerlichen 
Spitals allda". 



76 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

v letu, posebno pa o veliki noči. Zato naj se od njih pridno 
zahtevajo spovedni listki. 

Ob nedeljah in praznikih se mora opustiti vsako poljsko 
in drug-o nepotrebno delo. 

Velikonočni torek — to je bila obletnica onega zna- 
menitega dogodka, ko je škof Hren več kot sto let poprej 
iz nova posvetil špitalsko cerkev — so pripravili godcem, 
ki so svirali pri tem sv. opravilu, v špitalu vselej obed. Iz 
štedljivosti bi bila preiskovalna komisija to spominsko slo- 
vesnost pač rada odpravila, a se je vendar premislila, pač 
pa je omejila potroške za godčevski obed na 12 gld. Ce 
izda oskrbnik več, šlo bo to na njegov račun. 

Gospodarske reci, tičoče se špitalske pristave in domačih 
zemljišč. 

Spitalski oskrbnik in njega pristav sta zavezana vzdr- 
žati špitalsko pristavo, hleve in druga špitalska poslopja v 
dobrem stanju, toda brez magistratove vednosti jima je 
prepovedano vsako popravilo. Vsak potrošek čez goldinar 
mora podpisati tudi oskrbnikov pristav. Oskrbnik je odgo- 
voren za vsako škodo, ki se pripeti vsled ognja; zavoljo 
tega mu je skrbeti, da se dimniki pridno ometajo. 

Oskrbnik in njega pristav naj skrbita za to, da so 
špitalske njive in spitalski travniki vedno v najboljšem 
stanu, da se pridno in pravočasno obdelujejo, da se o 
pravem času izorje praha ter se o pravem času poseje žito, 
in sicer tiste vrste, ki uspeva najbolje itd. Ob setvi in 
žetvi naj zdaj ta zdaj drugi nadzoruje ljudi pri delu ter se 
ne zanaša preveč na valpta. 

Na spitalski pristavi naj se redi kar največ živine: 
junci, telice in molzne krave. Stare krave, ki nimajo več 
mleka, naj spečata dobro v denar, ali pa jih dasta pobiti 
ter jih z najboljšim pridom porabita za špitalske potrebe. 
Z mlekom naj varčujeta na vso moč, posebno pa naj pazita 
na to, da posli ne izmaknejo kaj masla, niti ko je živina 
doma, niti ko je v gorah na paši ())wenn sie sich auf der 
Alpen befindet«). 

Poslom je treba pazno na prste gledati, kaj počenjajo, 
gledati na to, da krav ne pomolzejo samo na pol, pozneje 
pa zadržano mleko na skrivnem porabljajo zase in v svoj 
prid. Posebno ostro je pri tem paziti na hlapce. 

Sadni vrt naj se drži v dobrem stanju, sadje naj se 
pridno pobira in po mernikih zaračunja. 

Posebno je gledati na to, da špital zavoljo malomar- 
nosti ne izgubi kakega zemljišča ali kaj svojih pravic, na- 
sprotno pa je oskrbniku ravno tako prepovedano, izvijati 
pravde iz trte. 



Ivan Vrhovec. Meščanski špital. 77 

Mnogo je do tega, kako se spravlja seno in otava pod 
streho. Pri tem je gledati na to, da se ne razstilja. Preden 
se začne veliko delo na polju, morajo tlačani travnike otre- 
biti in krtine pograbiti. 

Žito naj se proda, kadar je najdražje; o tem pa se 
mora poprej magistrat obvestiti. Ta tudi vselej določi ceno. 
Ce pa se primeri, da med tem cena poskoči, zaračunjaj 
oskrbnik ta dobiček špitalu, a nikakor ga ne sme spravljati 
v svoj mošnjiček (sic!). 

Desetina na Goričici pri Kamniku, pri sv. Petru pri 
Komendi, na Igu, v Kladah in v Dolah pri Moravčah so je 
bila iz sebičnosti oskrbnikov dajala skoraj zastonj v zakup 
— • v veliko škodo za špital. Zakupna doba poteče o sv. Ju- 
riju. Tedaj se oddaj sicer zopet v najem, toda le z vednostjo 
magistratovo in onemu, kdor obljubi največjo zakupnino. 
Konec novembra plačaj oskrbnik deželni blagajnici (General- 
einnehmer-Amt) kontribucijo, konec marcija pa deželski 
davek, zato, da ubožnemu špitalu ne bo treba plačevati 
desetodstotne zamude, sicer se bo magistrat zaradi škode 
držal oskrbnika samega. 

Odredbe o podložnih kmetih. Špital ima zdaj 100 podložnih 
kmetij in jeden mlin (Kaufrechtsmiihle). 

S sosedi špitalskih kmetov izhajaj oskrbnik kolikor 
mogoče brez prepirov. 

S kmeti ravnaj dobro, varuj jih pred nasilstvi tujih 
gosposk ter brani njih stare pravice in dobre navade. Drži 
pa jih tudi v pokorščini, kakor to mora biti. 

Kmete zaslišavata lahko oba, oskrbnik in pristav njegov, 
to pa naj delata natančno ter ne kratita pravic niti tožniku 
niti tožencu. Kmetje so preprosti in slaboumni ljudje, po- 
slušati jih je treba z največjo potrpežljivostjo. V vsakem le 
količkaj važnem slučaju prisotstvuj tudi mestni pisar,i) ki 
mora vse prepire v civilnih stvareh beležiti v poseben za- 
pisnik. Prepire je poravnati, če le mogoče, zlepa in brez 
stroškov za kmete, važne dogodke pa mora oskrbnik vselej 
naznaniti magistratu, sicer bo trpel škodo s pristavom vred. 

Tlačanom nasproti bodi oskrbnik pravičen ter tlako 
določuj jednakomerno vsem. Kdor na tlako ne pride, ko 
je na vrsti, ga oskrbnik kaznuj z ječo, če bi se pa to po- 
navljalo, sme oskrbnik premožnejše kmete obsoditi celo 
tudi v denarno kazen. — Denarna kazen se je torej tiste 
čase videla hujša kakor ječa! 

Oskrbnik ne sme brez magistratove vednosti izpustiti 
iz špitalskc podloščine nikogar, ampak ga pošlji k magi- 
stratu, da se tam odkupi. 

») Mestni pisar je moral biti jurist. 



78 Ivan Vrhovec: MešSanski špital. 

Podložnike je vsako leto jedenkrat razgledali in pre- 
iskati. Ce se pri tem vidi, da so njih hiše in strehe popra- 
vila potrebne, se jim to zaukaži. Gleda naj se tudi na to, 
da zasajajo kmetje raznovrstno sadno drevje, če drag'ače 
nočejo, silijo naj se k temu s kaznimi. 

Ob času žetve skrbi oskrbnik za to, da se žito spravi 
o pravem času pod streho. Pri mlačvi bodi valpet vedno 
navzoč ter glej na to, da se žito omlati do čistega. Omla- 
čeno žito se zmeri vsak dan sproti, in sicer ob navzočnosti 
oskrbnikovega pristava; potem pa se spravi v veliko kaščo, 
ki bodi vedno skrbno zaprta. Nje ključe shranjuj zmeraj 
oskrbnik sam. O namlačenem žitu imejta oba, oskrbnik in 
pristav, vsak svoje zapiske v posebni knjižici. ^led mlačvijo 
dobivaj valpet vsak dan polič vina in pol funta mesa. 

Žito, ki so ga kmetje špitalu dolžni (Zinsgetreide), mo- 
rajo pripeljati v špital o pravem času; imeti mora pravo 
mero, biti čisto in lepega zrna in v lepem vremenu pri- 
peljano. Nekateri kmetje so dolžni oddajati to žito z zvrhano 
mero, a doslej so imeli oskrbniki navado zaračunjati ga 
špitalu s podrzano mero, kar odslej ni več dovoljeno. Pre- 
bitka magistrat odslej nobenkrat več ne pripozna. 

Ko prevzame novi oskrbnik upravo meščanskega špi- 
tala, zahtevaj od svojega prednika, da izterja od kmetov 
vse zaostale davke, sicer se bo zaostanek zahteval od njega. ^) 
Kmetje naj plačujejo o pravem času; robotovino in malo 
desetino (Kleinrechten) o sv. Juriju, kontribucijo o sv. Mihelu, 
deželski davek (»štibro«) pa o sv. Martinu. Mečkavim plač- 
nikom sme oskrbnik zarubiti živino, žito in tudi druge reči, 
a pri tem ne odiraj kmetov. Kmetje naj imajo vsak svoje 
bukvice v rokah, iz katerih bodo videli, koliko so že pla- 
čali, koliko pa so še na dolgu. 

Zapuščinske obravnave naj se razpravljajo po stari 
navadi. Pri spremembah v posestvu oskrlDnik nima pravice 
zahtevati od kmetov kaj za vino (likof, Leihkauf). 

Sicer pa nikakor ni mogoče dejati pod paragrafe vsega, 
kar se pri špitalu lahko vsak dan prigodi, zato se oskrbniku 
priporoča v prvi vrsti poštenje. 

Odredbe o pre-ikrhljevanju špitalskih ljudi. V špitalu je 
brez najdenčkov in sirot preskrbljevati zdaj 17 oseb, 12 špi- 
talarjev in 5 poslov: valpet, hlapec, cerkovnik, kuharica 
pa dekla. 

1) Da so kmetje zaostajali na dolgu, je bilo v prejšnjih časih pač 
skoraj samo po sebi umljivo. Špitalskemu oskrbniku Josipu Bosio je 
v štirih letih njegovega oskrbovanja ostalo 73 kmetov 602 gid 23 kr. 
za davke na dolgu. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 79 

Brez mag-istratove vednosti oskrbnik ne sme v špital 
sprejeti nikogar; niti pod streho ga ne sme vzeti. 

Glede na preskrbljevanje špitalarjev in špitalskih poslov 
se je oskrbniku držati točno tehle predpisov: 

Hrana je za vse jednaka, za špitalarje in posle ista. 
Ob nedeljah in praznikih dobi vsak špitalar opoludne juho, 
pol funta mesa, za prikuho pa zelja ali rope po sprevidnosti 
in vesti oskrbnikovi, sploh pa toliko, kolikor človek potre- 
buje. Zabele se naj za 17 oseb vzame vselej in vsak dan, 
bodi si delavnik ali praznik, po pol funta.*) Kruha, črnega 
(ajdovega, mešanega z ržjo), gre vsakemu špitalarju po 8 
funtov na teden, vsako nedeljo in vsak praznik pa še jeden 
funt belega, soržičnega po vrhu. Tudi dobi take dni vsaka 
oseba maseljc vina, katerega pa oskrbnik kupuj na debelo, 
a ne pri branjevcih, najmanj jeden polovnjak na jedenkrat. 
Vinske račune mora zavoljo cene podpisovati tudi špitalski 
pristav. Zvečer se naj skuha za vsako osebo soka iz poliča 
soržične moke, zabeli pa se s pol funta masti. 

Za druge dni velja pravilo: 

V ponedeljek opoludne je hrana taka kakor v ne- 
deljo, le da se v ponedeljek ne daje ne belega kruha ne 
vina. Za večerjo se v ponedeljek skuha za vsako osebo 
pol maseljca kaše, mešane s pol funtom moke. 

V torek opoludne se kuha tako kakor v ponedeljek, 
zvečer pa sok kakor v nedeljo. 

V sredo opoludne naj se skuha za vsako osebo ma- 
seljc sočivja (to se pravi boba, tižola, graha, leče, čičerke 
in cizaro) zelja ali repe po sprevidnosti, zvečer pa tako 
kakor v torek. 

V četrtek opoludne se kuha kakor v ponedeljek, 
zvečer pa za vsako osebo maseljc kaše, a brez moke. 

V petek opoludne naj se skuha za vsacega jeden 
maseljc sočivja, poldrugi maseljc ajdove moke za žgance, 
zabeli pa se s 3^/4 ^ masla. Ob petkih dobi vsaka oseba 
tudi po jeden maseljc vina; zvečer naj se kuha sok iz pol 
maseljca moke za vsako osebo, zabele pa naj se za vse 
vzame '/4 funta. 

V soboto opoludne se skuha za vsacega maseljc 
sočivja in maseljc pšenične moke za bel močnik (Waitzen- 
koch oder Muss). zvečer pa tako kakor v ponedeljek zvečer. 
Ge se da katerikrat suho sadje, krhlji ali suhe hruške, 
tedaj se pa sok prihrani. 

O postu se v špitalu tudi v nedeljo ali praznik ni 
kuhalo meso niti za špitalarje niti za posle, ampak so dobi- 
vali samo štruklje iz bele moke — teh i)a veliko. Za vsako 

') „Zam Vervveissen"' (zaljela!) ,,das Verhackt" (zaseka!) 



80 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

osebo je bilo odmerjenih pet maseljcev moke! Vina pa jim 
tudi o pustu niso odtegnili niti v nedeljo niti na praznik 
niti v petek. 

O velikih praznikih je bila že prej navada, da so da- 
jali špitalskim ljudem nekaj priboljšano hrano. Instrukcije 
so oskrbniku priporočale, naj špitalske ljudi oveseli take 
dni z doma prirejenim, prekajenim mesom, in sicer po svoji 
sprevidnosti. Ce utegne prekajene svinjine preostajati, naj 
jo daje namesto govedine. Binkoštno nedeljo, sveti dan, 
sv. Martina in sv. Elizabete dan mora vsak špitalar dobiti 
pečenko — pol funta teleti ne — ■ ravno tako tudi 
novega leta dan, o sv. treh kraljih in pustni torek, ta dan 
pa na vse po vrhu tudi še vsak najmanj pol funta prekajene 
svinjine in zelja, repe pa ječmenove kaše. 

O vseh svetih so dobivali špitalarji po stari navadi 
stručice {die altgebrauchlichen Heiligenstriitzel) iz dveh 
funtov bele moke. 

Hrana je bila v špitalu torej obila, dobra in zdrava. 

Končno se je rešilo tudi še vprašanje, kakšno plačilo 
in odškodovanje dobi špitalski oskrbnik za svoj — kakor 
kaže posnetek njegove instrukcije — res ne mali trud. 
Dotlej so upravljali oskrbniki to imenitno službo brezplačno; 
bila je častna služba. A preiskovalna komisija je bila vendar 
toliko razumna, da je upoznala, češ, iz častilakomnosti stori 
človek in si naloži na svoje rame pač marsikaj, a kar 
so imeli oskrbniki truda, skrbi in sitnosti do tedaj, se pak 
od človeka vendar ne more zahtevati zastonj. Nič čuda, da 
so se zavoljo tega odškodovali sami ter bili tako rekoč 
prisiljeni, da so si mazali roke. Zavoljo tega so določile 
instrukcije za oskrbnika stalno letno plačo po sto goldi- 
narjev, dva starja (osem mernikov) pšenice, ravno toliko 
rži in ajde pa jeden star prosa. Ce pa bo hotel kak oskrbnik, 
kakor se je to godilo doslej, revežem na ljubo v špitalu 
gospodariti zastonj, ustreženo bo seveda še tem bolj. 

Te obširne instrukcije so zvezale špitalskemu oskrb- 
niku roke kar do dobra; seveda pa moramo dostaviti, da 
le v tem slučaju, če se je magistrat res brigal za to, kaj 
oskrbniki počenjajo. Ako magistrat tega ni hotel, so oskrb- 
niki vsem instrukcijam navzlic gospodarili tudi še odslej 
dalje lahko tako kakor poprej. Za nas pa so te instrukcije 
vsekako podučne, zato ker nam šele one prvikrat odtegnejo 
zastor, ki nam je zakrival življenje špitalarjev in gospo- 
darstvene razmere v špitalu. 

Ali navzlic njih obširnosti pogrešamo v teh instrukcijah 
vendarle še marsikaj. Prvič ne izvemo iz njih, so li dobi- 
vali od špitala kako podporo tudi taki reveži, ki niso bivali 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 81 

v špitalu ; a najbrž je bilo tako. Dalje tudi ne izvemo 
ničesar o najdenčkih in sirotah v špitalu, pač pa nam po- 
ročajo o tem driig-i viri ter pripovedujejo, da so oddajali 
najdenčke na kmete v rejo. Zastonj poprašujemo dalje tudi, 
kdo je špitalarjem dajal obleko. V prejšnjih časih so špi- 
talsko obleko oskrbniki dajali delati vso iz domačega blaga 
pri raznih ljubljanskih rokodelcih. Toda ker so ubožci v 
cesarskem špitalu dobivali tisti čas, 1. 1718., obleko iz špi- 
tala, smemo menda sklepati, da se je godilo tako tudi v 
jednako osnovanem meščanskem špitalu. 

Tako je dobil špital 1. 1718. novo uredbo in zdravo 
novo podlago. 

Cesarska vlada ga je priporočila magistratovemu nad- 
zorovanju ter zabičila že v instrukcijah, ki so se bile izdale 
1. 1703. za ljubljanske župane, da se mora špital vsako leto 
najmanj štirikrat pregledati (vizitirati)i); leta 1718. se je ta 
ukaz ponovil. Na jedni takih vizitacij so bili 1. 1721. navzoči: 
knezoškof Viljem grof de Leslie in njegov generalni vikar 
Ivan Jakob iSchilling, župan Florijan Grafhaiden, mestni 
sodnik Matija Kristan, mestni blagajničar Franc Anton 
Obreza, špitalski oskrbnik Matija Warnus, njegov pristav 
Andrej Kozel in mestni pisar Ludwig pl. Raditsch. Ob tej 
priliki so se vsled želje škofove tudi dogovorili, da naj 
odslej dobivajo generalni vikar in njegova levita za cerkveno 
opravilo na velikonočni torek tri goldinarje odškodnine, da 
jih pa zato ni treba več vabiti na obed. Tudi mestnim 
godcem naj se plačuje rajše po 3 gld. za njih sviranje.^) 



VI. Nadaljnja zgodovina meščanskega špitala in 
naprav za ubožce sploh. 

Z XVIII. stoletjem stopimo glede naprav za ubožce v 
novo dobo. Za ubožce so se dotlej brigali le po trgih in 
mestih, pa še tukaj samo za svoje reveže, tuje pa so ko- 
likor mogoče pridno odganjali. Imeli so za to posebne be- 
raške strahove, »Bettelrichter«, katerim so delali tuji berači 
prav mnogo sitnosti. Zato je na pr. 1. 1601. ljubljanski 
mestni blagajničar v svojih računih prav, veselega srca 
vzkliknil: »Ausgaben auf die armen Leut: Dieses Jahr 
seind keine Bettler ge\vesen, Gottlob«.^) 



') f. 264. mestni arhiv. 

^) Urbarium de anno 1721. 

8) .,Ernpfang und Ansgahenbuch der Stadt Laibach ao. IGOl.", 
mestni arhiv. 

G 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Sicer je bilo vratarjem pri mestnih vratih zabičeno, 
naj ostro pazijo na to, da se ne bodo pritepali tuji berači 
v mesto, toda vratarji so to svojo dolžnost radi zane- 
marjali; morali so yl magistratovih ust zato požreti mar- 
sikatero grenko. Časih je magistrat celo odstavil katerega 
zavoljo tega. — A dostikrat je bilo berače težko ločiti od 
kmetov, katerim je bil vedno dovoljen vstop v mesto, zato 
ker so prinašali svoje pridelke na trg. 

Domačim beračem beračenje po mestu ni bilo zabra- 
njeno, vendar jih je v XVII. stoletju imel magistrat v nekaki 
razvidnosti ter je na pr. 1. 1651. sklenil: ))Morgen soli eine 
Visitation und Musterung der Bettler vorgenommen und 
ihnen blecherne Zeichen gegeben werden((.i) 

Kako pa je bilo beračem na kmetih? 

Ce se niso kmetje zanje menili, prepuščeni so bili ti 
reveži svoji usodi. Gospoda je bila prevzvišena in pretrdo- 
srčna, da bi videla dostikrat res veliko bedo svojih pod- 
ložnikov. 

S početkom XVIII. stoletja pa se je to obrnilo zelo na 
bolje. Vsled cesarskega povelja z dne 19. julija 1727. leta se 
je tudi na Kranjskem, kakor po drugih deželah, osnovala 
posebna komisija za ubožce, »Armencommission« ali pa 
tudi »Landsicherheitscommission« zvana. Sestavljala se je 
iz devetih členov najimenitnejše deželske gosposke; tudi 
škof in AHcedom sta sedela v nji Predsednik ji je bil de- 
želni glavar. 

a) Komisija za reveže. 

Že precej prvo leto svojega delovanja je ta komisija 
sklenila mnogo dobrih ukrepov. Nameravala je sezidati po 
vsej deželi ubožne hiše. Vedela pa je, da jo čakajo pri tem 
velike težave, zavoljo tega si tudi ni domišljala, da ji bo 
kar z jediiim mahom mogoče odpraviti vse uboštvo iz 
dežele. Zato je izjavila: »O slabih letinah, če pridelki po- 
zebejo, ali če pobije toča, če je mnogo požarov in drugih 
takih nesreč, obubožajo ljudje pač, a zato jih še ne kaže 
sprejemati v ubožne zavode«. Tudi beračenja kapucinov in 
frančiškanov ji ni hodilo na mar odpraviti, posebno če so 
se ti menihi mogli izkazati s kakim pisanjem svoje du- 
hovske gosposke, da jih je res ta poslala na bero. 

Za res podpore potrebne reveže, priporočala je ubožna 
komisija, naj skrbe fare; posebno se to lahko godi v Ljub- 
ljani, kjer se daje največ miloščine »\vo das meiste Almosen 
einfallt«. A tisti ubožci, ki morejo še delati, naj se ne pu- 
ščajo brez posla; odkaži se jim le njih močem primerno delo. 

*) Gerichtsprot. ao. 1651. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 83 



Seveda je bilo najimenitnejše vprašanje to, kje dobiti 
potrebni denar. Komisija je pričakovala, da ga dobi po teh-le 
potih: 

1.) Vsak mesec se bo pobiralo po vseh farab od hiše 
do hiše. Župniki bodo denar sprejemali od nabiravcev, ka- 
tere pooblasti za nabiranje ubožna komisija, ter g"a bodo 
konec meseca pošiljali glavni iibožni blagajni v Ljubljani. 
Ta bo zaprta s tremi ključi; jednega bo imel deželni glavar, 
drugega škof, tretjega pa vicedom. 

2.) Po cerkvah se bodo porazobesile železne pušice z 
napisom: »Za reveže«. 

3.) V ubožno blagajno naj se bo deval rajši tudi tisti 
denar, ki so ga umrli rajniki zapustili, da se pri pogrebih, 
ob osmini, ali kadar se bero zanje bile, razdeljuje med 
ubožce. 

4.) Odslej naj se v svoji oporoki spomni vsakdo revežev 
ter daruje kak majhen dar ubožni blagajni. Ce bi tega ne 
storil, imeli bi imenovani trije gospodje določiti, koliko 
ji gre. 

5.) Vsak, kdor uživa o postu meso, naj bi dajal v 
ubožno blagajno po jeden krajcar od funta. 

6.) Ker so začeli rokodelci in obrtniki živeti vedno bolj 
potratno, kazalo bi obdavčiti jih za njih kočije in nepo- 
trebno drago obleko. 

Da pa bodo ljudje rajši dajali, spodbuja naj jih duhov- 
ščina z leče in v spovednici. 

Komisija se je posvetovala tudi o ubožni hiši ter 
sklenila cesarja naprositi, da združi oba špitala, cesarskega 
in meščanskega, ter veli uvesti v njih boljše gospodarstvo. 
Tako bi bilo v Ljubljani. Ubožne hiše pa bi se zgradile 
polagoma lahko tudi po kmetih, če tudi iz prva samo lesene 
— v vsaki fari vsaj jedna. Predno pa bi se to zgodilo, od- 
dajale naj bi grajščinske gosposke ubožce po vrsti v kme- 
liške hiše. Ubožci bi bili seveda zavezani, kmetom poma- 
gati pri njih delu vsak po svoji moči. 

Ko bi bilo žito omlačeno, bi se po kmetih napravila v 
vsakem kraju lahko bera. Ključe do ubožne blagajne naj 
bi tu imela: jednega župnik, drugega ta ali ona grajščinska 
uosposka, tretjega pa cerkveni ključar. 

Blagajne po kmetih, mestih in deželna blagajna v 
Ljubljani naj bi bile med seboj v najtesnejši zvezi. Ce bi 
jodni primanjkovalo, priskočila l)i ji na pomoč tista, kateri 
bi preostajalo. 

Duliovščino in grajščake bi bilo pozvati, da svojim 
podložnikom prigovarjajo, naj speljejo skupaj, kar je gradiva 
treba za ubožno hišo, ubožci pa bi morali vsak za svojo 

6* 



84 Ivan Vrhovec: Meščanski Špital. 

faro predivo presti, platno tkati, črevlje delati itd. Romarje 
in drug-e popotne ljudi, ki beračijo daleč proč od svoje poti, 
je prijeti in na njih pot zavrniti. Župniki pa tudi ne smejo 
dati nikomur pravice, da bi beračil pred cerkvami kod 
drugod, nego v svoji fari. 

Končno je komisija še izrekla: Kadar dobe ti sklepi 
postavno veljavo, se bo kaznoval vsak, ki bo kakemu be- 
raču kaj dal.^) 

Kdaj so dobili ti sklepi res postavno veljavo in so jo 
li dobili vsi, ne vem. Nekateri pa so jo dobili, tako na pr. 
je moral res vsak, kdor je plačal beračem kak dar, plačati 
jeden goldinar globe; tudi se je po vseh avstrijskih deželah 
za postni čas obdavčil vsak funt mesa s tremi vinarji. Leta 
1785. na pr. so dobili od tega daviva ljubljanski ubožni za- 
vodi 1359 gld.2) 

Leta 1736. je prevzela ubožna komisija tudi nadzor- 
stvo in vizitacije obeh ljubljanskih špitalov, meščanskega 
in cesarskega. 

S tem je bil storjen prvi korak na tisti poti, po ka- 
teri hodeč je vlada vzela naposled magistratu meščanski 
špital popolnoma iz rok. Toda iz prva se komisija v gospo- 
darstvo meščanskega špitala ni vtikala dosti več, kakor da 
je časih prišla ter pogledala, kako ravnajo gospodje in če 
se res drže predpisov iz 1. 1718. Tem bolj pa se je zanimala 
za cesarski špital ter se trudila napraviti iz njega pravi 
vzor ubožnega zavoda. Najvažnejši pojav tega prizadevanja 
je bil 1. 1743. do krajcarja natančno sestavljeni račun, koliko 
stane na leto vsak cesarski špitalar in kaj mu gre v jedi, 
pijači in obleki. ^j Pri tem je ostalo do 1. 1771., ko je cesa- 
rica Marija Terezija izdala dne 6. aprila t. 1. za zgodovino 
vseh ubožnih zavodov, ustanov in naprav velevažen ukaz, 
da se morajo združiti v jeden sam zavod. 

1) Viced. arhiv. I. 24. 

-) Kreisamtsacten f. FV., mestni arhiv. 

3) Viced. arh. I. 24. Komisija je zračunila, da stane hrana za vsako 
osebo 48 gld. 16 kr. 2'/j vinarja na leto. Vrhu tega pa dobi vsak špitalar 
še vsako leto par nogovic (51 kr.), par vojaških črevljev (1 gld. 18 kr.), 
dve srajci iz hodnega platna (S?'/^ kr. za blago, 14 kr. delo), na vsaka 
tri leta pa novo obleko iz sivega sukna z rumenimi našivi. Sukna se 
je porabilo zanjo po pet (a 1 gld. 15 kr.), podšiva pa po šest vatlov 
(a 36 kr.). S klobukom (a 51 kr.j je moral špitalar izhajati celih šest 
let. Dalje se mu je na vsaka tri leta napravila nova postelja: slamnica, 
blazina, dva para ruh in jedna odeja. Da špitalarji niso hodili raztrgani 
okoli, dajalo se jim je po 3 kr. na mesec za krpanje, kar so morali 
pak seveda sami storiti. Po povprečnem računu je stala vsa obleka s 
posteljo vred 9 gld. 53 kr. S';^ vin. na leto; torej so znašali stroški za 
vsakega špitalarja s hrano vred 58 gld. 10 kr. 2 vin. na leto. S tem je 
bil špitalar z vsem potrebnim preskrbljen. 



Ivan Vrhovec: Meščanski §pital. 85 

Koliko ubožnih zavodov pa je bilo takrat že na 
Kranjskem? 

h) Ubožni zavodi v drug-i polovici XVIII. stoletja. 

Teh je bilo v Ljubljani tisti čas več. Nekateri so bili 
spravljeni v svojih lastnih hišah, kakor na pr. cesarski in 
meščanski špital, drugi pa so le iz dohodkov naloženih 
kapitalov preskrbljevali dotične reveže, kakor na pr. ubožni 
zaklad (Armenfonds), ubožni zavod (Armeninstitut), ubožna 
hiša (Armenhaus), Lambergova ustanova. Sicer je tudi zgo- 
dovina teh naprav zanimiva, toda jaz se ne bom spuščal 
vanjo več nego samo toliko, kolikor je v zvezi z meščanskim 
špitalom. 

1.) Cesarski špital pred šolami, kjer so v pritličju 
in v prvem nadstropju bivali špitalarji, v drugem pa otroci 
sirote. Razen poslopja samega, ki so ga sezidali okoli srede 
XVIII. stoletja, je imel ta zavod tudi 15.532 gld. gotovine, 
ki se je iztržila 1. 1747. za prodane podložne špitalske kme- 
tije. 14.000 gld. je prevzela Marija Terezija proti 4 "/o obli- 
gacijam, ostalih 1532 gld. pa se je plodonosno naložilo pri 
deželni vladi. ^) Tudi je ta špital dobival še vedno tistih 
1000 gld. podpore iz cesarske blagajne. 2) 

2.) Zavod za sirote »Waise nhausf o nd s«. 

Najstarejše poročilo o preskrbljevanju sirot otrok, ka- 
terim sta odmrla oče in mati, sega v prav prve čase ljub- 
ljanske zgodovine. Prvo sirotiščnioo je po Valvasorjevem 
poročilu^) dal v Ljubljani zidati 1. 1041. bogati trgovec Peter 
Berlach (Berlog?). Ker je bil brez otrok, posvetil je vse 
svoje veliko imetje tej dobrosrčni napravi. Ko so tu vzgo- 
jevani otroci toliko odrasli, da so bili godni za poduk, učili 
so jih kakega rokodelstva, kakršno je ravno otroka veselilo. 

A pozneje se ta sirotiščnica ne omenja več. Kako in 
kam je izginila, ni znano. Za sirote in najdenčke je v sred- 
njem in v novem veku skrbel, kakor vemo, v Ljubljani 
magistrat, bodi si da jih je jemal v meščanski špital, bodi 
si da jih je oddajal na kmete v rejo. 

L. 1702. pa je zapustil neki Josip Mugerle 1000 gld. 
kot prvi donesek za ustanovo sirotiščnice. To zapuščino so 
prevzele nune klarisinke. Iz obresti so na pr. 1. 1752. pre- 
skrbljevale štiri deklice z obleko, posteljnim perilom in 
drugimi potrebščinami. 

O Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1857, p. 14—16 

■') ibid. 

3) Valvasor XI 709. 



86 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Dne 27. avo-usta 1761. leta so sestavili pravila za siro- 
tiščnico po graškem vzgledu. Po teh pravilih so sprejemali 
sirote od 6. do 16. leta ter jih učili tkanja in drugih ročnih 
del. Da bi se dohodki pomnožili, ukazala je vlada dve leti 
pozneje (1.1763.), da naj se skozi deset let po štirikrat na 
leto pobirajo po vseh cerkvah prostovoljni darovi. A ta 
ukaz se je v kratkem pozabil tako do dobra, da ga je mo- 
rala vlada 1. 1768. ponoviti ter žugati o tej priliki celo s 
kaznimi. 

Vsled različnih, nalašč za sirotinski zavod uvedenih 
davkov in pristojbin, bogatih zapuščin in drugih darov je 
do 1. 1788. narasla imovina sirotniškega zavoda na 64.000 gld.') 
A svojega poslopja zavod še ni imel. Zato so preskrbljevali 
sirotinske otroke v drugem nadstropju cesarskega špitala. 

3.) Hiša za reveže, Armenhaus, v kateri je 1. 1767. 
bivalo 25 žensk. 2) 

4.) Četrta ubožna naprava je bila ustanova grofa 
Lamberga pri šenklavški cerkvi. Imela je 20.000 gld. 
gotovine in pa 7500 gld. raznih drugih manjših ustanov. 
Pravico, iz obresti tega zaklada deliti podpore, je imela 
grofovska rodovina Lambergov. 

5.) Nekaj revežev je podpiral tudi nemški red z 
obrestmi od 2000 gld. 

6.) Med ubožne zavode so šteli tudi predilnico in 
posilno delavnico (Spinn- und Arbeitshaus) v Hrenovih 
ulicah, pa menda ne po pravici, posebno iz prva ne, ko res 
ni bila druzega nego kaznilnica — ne ravno za velike greš- 
nike, ampak za več ali manj zanikarne moške potepuhe in 
lene, popačene ženske.^) 

To posilno delavnico je ustanovil ljubljanski magistrat 
1. 1754. Vzdrževal jo je z različnimi majhnimi pristojbinami 
od gledaliških predstav, koncertov, od biljardov po kavarnah, 
od kegljišč po gostilniških vrtih itd. Nekaj malega so pri- 
spevali tudi razni, skozi Ljubljano prihajajoči glumači, ki 
so se skazovali s svojimi raznovrstnimi »umetnostmi«. Tudi 
je dal magistrat za posilno delavnico pobirati po dvakrat 
na teden miloščino po hišah ter je pošiljal vrhu tega še 
vsak dan po dva kaznjenca, da sta prinašala hrano svojim 
vrstnikom danes iz tega, jutri iz onega samostana, katerih 
je bilo v Ljubljani takrat veliko. 

A vsi ti dohodki niso zadostovali. Zato so osnovali 
1. 1765. v posilni delavnici na Zabjaku predilnico. Uravnal 



>) Mittheil. 1864. p. 88. 
") ibid. 1865. p. 111. 

2) Natančneje o njej glej v moji knjigi: „Die wohl!obl Hauptstadt 
Laibach" p. 41—45. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



87 



jo je boii^ati suknar Desselbriinnor, ki je imel na Selu, 
»na Fabriki« (kjer bivajo dandanes karmelitke), veliko suk- 
narno Pod vodstvom in nadzorstvom Desselbrunnerjevega 
poslovodja (špinnmeister) so se s prejo ukvarjali deloma 
kaznjenci, deloma berači, katere so vsled cesarskeg-a ukaza 
pošiljali iz vse dežele semkaj. A tudi revni ljubljanski otroci 
so zaslužili lahko nekaj malega, toda res le nekaj maleo:a, 
plačevali so jih po 2 kr. na dan. No, s teg-a stališča se pre- 
dilnica in posilna delavnica pač more šteti tudi med na- 
prave za preskrbljevanje ubožcev. 

Ko so se 1. 1771. vsi ubožni zavodi združili v jednega 
sameg'a, se je predilnica in posilna delavnica na Zabjaku 
izdatno povečala, i) in sicer potem, ko jo je od magistrata 
prevzela vlada v svojo oskrbo. 




Podoba 3. 
1 meščanski špital, 2 škofrja, 3 mestni dom (rotovž), 4 Spitalska ulica in špitalski most. 

7.) Največji in najimenitnejši zavod med vsemi pa je 
bil meščanski špital. Kako je poslopje polagoma na- 
raščalo in se vekšalo, o tem sicer nimamo točnih poročil, a 
že iz samega črteža se vidi popolnoma jasno, kako se je po- 
slopje razširjalo. (Glej pod. 3.) Cerkvica je stala v Špitalski ulici, 

O Mestni arhiv, fasc. 208-109. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



proti severu ji je bil prizidan špital, ki se je nahajal deloma 
v Spitalski ulici, s svojo širšo stranjo pa ob Ljubljanici. Tu 
je bilo njegovo lice, fasada. Do 1. 1786. so se njegovega ogla 
tiščala grda špitalska vrata, močna, dve nadstropji visoka 
zgradba, ki je s stolpi in okopi dobro utrjena branila z 
mostu dohod v ozko in temno, zavoljo tega vedno vlažno 
in blatno Spitalsko ulico. Sredi XVIII. stoletja pa so bile te 
utrdbe že tako zanemarjene in v tako slabem stanu, da 
bi se bile same podrle, da ni magistrat 1. 1786. tega sam 
storil vsled višjega povelja. Zidovje v špitalskih vratih je 
na nekaterih krajih zijalo tako, da si lahko pest skozi 
pomolil. 

Od teh vrat se je ob Ljubljanici doli vštric z meščan- 
skim poslopjem razširjal mestni zid, čez katerega se je iz 
špitala videlo čez Ljubljanico v šentpetrsko predmestje k 
večjemu z II. nadstropja. Vrhu tega se je pa še med zidom 
in špitalom nahajala že v srednjem veku (pa do 1. 1806.) cela 
dolga vrsta mesnic, pravih mesnic ali klalnic, v katerih niso 
samo prodajali mesa, ampak so tudi živino klali in pobijali. 
Zato je bilo tukaj vedno dosti nesnage in smradu, o tržnih 
dneh pa še gneče in vpitja ravno pod špitalskimi okni. Za 
stare bolehave ljudi je bil špital pač dosti malo ugoden kraj. 

Tekom časa se je skromno prvotno spitalsko poslopje 
polagoma razširjalo in vekšalo ob Ljubljanici doli proti 
škofiji. Hiše, iz katerih je špital naraščal ter že do srede 
XVIII. stoletja dorastel do tiste velikosti, v kateri smo ga 
videli pred potresom, so bile večinoma darovane hiše, jedno 
ali drugo pa je prikupil tudi še magistrat s špitalskim de- 
narjem, zadnjo menda leta 1757. ■ — Nepotreben se mi vidi 
dostavek, da so bile te hiše »patidenki«. To so bile razen 
Hrenovih in Ptožnih ulic vse hiše. 

Ker je bilo v obilih teh hišah dovolj prostora tudi 
za otroke in ubožce cesarskega špitala, velela je leta 1771. 
cesarica Marija Terezija, da se ubožci in otroci o prvi 
priliki, ko bo to kazalo, iz cesarskega špitala preselijo 
v meščanskega, cesarski špital sam pa se prodaj na javni 
dražbi. Dražba se je razpisala sicer trikrat: v prvič dne 
30. avgusta 1. 1771., v drugič dne 7., 8. in 9. januarja 1. 1772., 
v tretjič pa avgusta meseca 1. 1774., toda prikazal se ni niti 
jeden kupec, če prav je bilo poslopje novo, zidano šele 
nekaj let poprej; dobilo je najbrž že tedaj tisto obliko, ka- 
tero kaže še dandanes. 

V meščanski špital so se reveži in otroci sirote pre- 
selili dne 1. majnika 1773. leta. Kar precej 1. 1771. se niso 
mogli, zato ker je bilo treba meščanski špital poprej še 
prezidati in za nove namene pripraviti. Denarja za to je 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 89 

bilo dovolj na razpolaganje, zakaj leta 1771. so prodali me- 
ščanskemu špitalu podložne kmetije in tudi vsa zemljišča, 
ki mu niso bila samo podložna, ampak res njegova prava 
lastnina, s špitalsko pristavo na Celovški cesti vred — vse 
skupaj za 51.250 gld.; 44.000 se je plodonosno naložilo, 
7250 gdd. pa so odbrali ter plačali ž njimi špitalske dolgove. 
Prezidave je bil meščanski špital zelo potreben, zato ker 
med obilico hiš, iz katerih se je sestavljal, ni bilo prav 
nobene zveze, celo pa zunanja stran ni kazala prav nič, daje 
ves ta skupek hiš lastnina jednega samega zavoda. Stroški 
za prezidanje in regulacijo meščanskega špitala so znašali 
19.479 gld. 13 kr., h katerim je cesarica Marija Terezija iz 
svojega prispevala 2000 gld.^) Končana so bila ta dela 1. 1773. 

Ob tej priliki so prezidali tudi staro špitalsko cerkev, 
toda posebno v živo se to prezidanje ni zvršilo. Zidovja v 
cerkvi niso podrli nobenega. Najbrž so jo le od znotraj 
dostojno očedili in prebelili. S tem delom so se bavili do 
1. 1778., kakor dokazuje to neka beležka v »Mittheil. d. hist. 
Ver. f. Kr.« 1848. p. 87.: »1776. Ist das Pillichgrazische Haus 
zum Spital erkauft^) mit samt dem Spital und St. Elisabetha- 
Kirche neu aufgebaut worden«. Blagoslovil je novo pre- 
zidano cerkev in špital škof Herberstein belo nedeljo 1. 1778. 

Da pa cesarski špital, za katerega se na treh dražbah 
ni moglo dobiti kupca, ni ostal prazen, prepustili so ga za 
dve leti, od 1. majnika 1773 do 1. 1775., škofu Herbersteinu 
v najem. Ta je napravil v njem nekako šolo za cerkveno 
petje ter dal podučevati tu jeden del špitalskih otrok sirot. 

Ker se za cesarski špital tudi pozneje kar nikakor ni 
hotel oglasiti noben kupec, prevzel ga je naposled 1. 1775. 
C. kr. tobačni urad (k. k. Tabak - Gefalls- Administration) za 
8500 gld. 3) Ta urad je ostal tu, kakor se vsi še dobro spomi- 
njamo, prav do zadnjih časov, ko se je umeknil c. kr. finanč- 
nemu ravnateljstvu. 

Tako so se vsi gori našteti zavodi za ubožce (razen 
predilnice in posilne delavnice) spravili na ta način v me- 

*) Klun Diplomatarium p. 16. 

-) Sicer pa se je ta hiša prikupila k špitalu že poprej, že 1. 1757., 
le da se je šele ob tej priliki sklenila in združila z vsem drugim 
poslopjem. Prof. Miillner trdi („Argo" 1897. p. 51.) ,,Um das gedachte 
Jahr (se 1787) \vurde das Gebaude (n. meščanski špital) zu kaufmjin- 
nischen Zwecken umgebaut, Ijei \velcher Gelegenheit auch die 
Kapelle in den Umbau einbezogen und ihres kirchlichen 
Characters entkleidet wurde", kar pa ni res. To se je zgodilo 
še le leta 1831. — sicer pak prof. Miillner sam to trdi, ko pravi na 
str. 99.; „So viel steht somit fest, dass die Lutheraner die Capelle 
schon so vorfanden, wie sie bis zum Umbau im Jahi'e 1831 noch be- 
stand.'' Prof. Miillner je na str. 99 pozabil, kaj je na str. 51 pisal. 

3) Mittheil. 1857. p. 16. 



90 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

ščanskem špitalu pod jedno streho. A njih imovina se je 
upravljala in oskrbovala vendarle vsaka za-se in posebej, 
ter se je v ta namen osnovala posebna špitalska admini- 
stracija, katero je višja gosposka izročila nekemu Josipu 
Piju Kralju. Zadnji špitalski oskrbnik po starem kopitu in 
instrukcijah, izdelanih leta 1718., je bil mestni svetovavec 
Anton Andrej Skrinar, ki je dal zadnji svoj račun iz roke 
28. februarija 1772. leta. Iz njega se vidi, da se je v me- 
ščanskem špitalu celo do tega časa gospodarilo natanko 
tako, kakor v nekdanjih boljših časih, ko ni bilo še tistega 
nesrečnega boja med ljubljanskim patricijatom in demo- 
kratskim življem in ne še uradnih instrukcij za posamezne 
mestne poslovnike. Kakor nekdaj opravljali so tudi 1. 1771. 
še menihi vseh ljubljanskih samostanov v meščanskem špi- 
talu razna cerkvena opravila ter dobivali še vedno svojo 
plačo in na tura. Tudi šenklavški učitelj je še vedno 
orglal pri špitalski službi božji, le godci se v računih ne 
prikažejo več. In tudi za hrano špitalarjev se je skrbelo 
na drugačen način. Dajal jim jo je traktor Tomaž Junker, 
ki je bival v meščanskem špitalu. Plačali so ga vsako četrt 
leta, in sicer je potegnil za revežem dajano hrano 1. 1771. 
za prvo četrtletje 228 gld., za drugo 280 gld. 32 kr., za 
tretje 232 gld. 16 kr., za četrto pa 2^33 gld. 4 kr.J) 

Meščanski špital je tudi še skrbel za najdenčke, in 
sicer jih je oddajal na kmete ter plačeval za vsacega po 
12 gld. na leto. Leta 1771. so ga stali — bilo jih je 29 — 
323 gld. 

Ko je višja gosposka izročila združeno gospodarstvo 
vseh ubožnih zavodov prej omenjenemu Jos. Kralju, pre- 
drugačilo se je v špitalu marsikaj. 

Najimenitnejša izprememba je bila ta, da odslej dalje 
magistrat ni imel pri meščanskem špitalu nobene besede 
več, če prav je bil stoletja in stoletja njegova prva in jedino 
prava gosposka. Ziniti ni smel besede. Ubožce je po nasvetu 
administratorja Kralja sprejemal odslej okrožni urad, kresija 
(Kreisamt). Celo cerkovnika ni smel več magistrat nameščati, 
kar ga je zelo peklo. Ko je 1. 1786. oddal to službo nekemu 
J. Mačku, oporekal je špitalski administrator Kralj ter samo- 
oblastno sprejel v službo nekega druzega človeka. Ob tej 
priliki pak magistrat vendarle ni mogel molčati, češ, da 
mu pač ne morejo vzeti že stoletja starih pravic kar meni 
nič tebi nič. Cerkovnika, in sicer vedno le od magistrata 
v službo vzetega, je imela špitalska cerkev, odkar stoji. 
Plačevala ga je ubogim špitalarjem v prid. In zakaj naj bi 
ne ostal od magistrata sprejeti cerkovnik v službi, ali ni 

*) Spitalraitung de anno 1771. v mestnem arhivu. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 91 

ubog- in vrhu teg'a še bolan, ali ne uživa špitalske miloščine 
(Spitalportion)? Torej spada pač med špitalarje! Iii res je 
moral administrator Kralj odjenjati. Magistrat je prodrl s 
svojimi pravicami. 

Spitalskega kaplana pa magistrat sploh ni več spre- 
jemal v službo, zato ker so to službo odpravili 1. 1771., ko 
so se združili vsi ubožni zavodi. Službo božjo so v špitalski, 
1. 1776. prczidani cerkvi opravljali oo. frančiškani. H krščan- 
skemu nauku, ki so ga frančiškani učili v slovenskem je- 
ziku, so razen špitalarjev prihajali do 1. 1787. tudi otroci 
sirote, ki so se 1. 1773. preselili iz cesarskega špitala semkaj. 
Z njimi se je preselil tudi njih varih (Waisenvater), Jožo 
Vehovec, star, čmerikov človek, ki se je na svojem novem 
mestu, v meščanskem špitalu, v jednomer bodel z admini- 
stratorjem Kraljem; poprej je bil več let vodja v posilni 
predilnici (Spinnmeister). 

V slovenskem jeziku so krščanski nauk oo. frančiškani 
učili dobrih deset let, do 1. 1787. To leto pa jim je, kajpakda 
ustrezajoč željam in poveljem cesarja Jožefa II., škof ller- 
bei-stein ukazal, da naj hodijo otroci odslej k nemškemu 
krščanskemu nauku, in sicer v stolno cerkev, ki niti 100 ko- 
rakov ni od špitala oddaljena. Oo. frančiškani se škofu niso 
uprli, uprl pa se mu je starina Vehovec, in sicer popolnoma 
odločno. »Otroci ostanejo v špitalu in bodo zahajali, kakor 
doslej že deset let, v š p i t a 1 s k o cerkev in k slovenskemu 
krščanskemu nauku« — - odločil je oče Vehovec. Zato ga je 
pozval škof po jednem svojih duhovnikov še jedenkrat, naj 
pripelje otroke v šenklavško cerkev. Vehovec je zdaj ven- 
darle vprašal administratorja, kaj mu je storiti. Ta mu je 
svetoval, naj izpolni gospodu škofu željo ter naj vsaj večje 
in zdrave otroke vodi v Senklavž, mali in bolehni pa naj 
ostajajo doma ter hodijo v špitalsko cerkev k slovenskemu 
krščanskemu nauku. Toda resolutni Vehovec je odgovoril: 
»Kjer so mali in bolehni, tam naj bodo tudi večji in zdravi. 
Doma je za učenje več prilike,« modroval je stari mož, 
»zakaj z večkratnim vpraševanjem in večkratno vajo se 
nauči človek naj več!« Ob enem pa se je pritožil tudi pri 
kresiji, ji naznanil vso stvar ter prosil pomoči (8. marcija 
1787J. 1) 

c) Ustanovitev „g'lavneg"a ubožnega zaklada". 

Preden pa se je ta stvar rešila, izšel je nov, imeniten 
ukaz, o katerem po vsej pravici lahko rečemo, da pomeiija 
konec meščanskega špitala. 

*) Kreisamtsacten fasc. IV. v mestnem arhivu. 



92 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Kakor so 1. 1771. spravili vse ubožne zavode pod jedno 
streho, tako je velela vlada dne 31. marcija 1787, da se 
združi ves za podporo revežev kakorkoli in kjerkoli si bodi 
naloženi denar — torej ne samo v Ljubljani, ampak po vsej 
deželi — v jedno samo, veliko blagajnico, »gl a vn i ubožni 
zaklad« (Hauptarmenfonds^ zvano. Iz tega zaklada se bodo 
odslej delile vse podpore. Zato pa prenehaj doslej navadno 
preskrbljevanje ubožcev po špitalih, in sicer ne samo v Ijub- 
Ijariskem, ampak tudi v drugih po deželi. Svoje špitale so 
imeli razen Ljubljane tudi še Kranj, Metlika in Novo mesto. 
Namesto tega naj bodo ubožci dobivali odslej podpore v de- 
narjih, tako zvane »Handportionen«. 

To preustrojitev v oskrbi revežev so pripravljale višje 
gosposke že dalj časa. Že dve leti poprej se je dalo namreč 
špitalarjem na voljo, če hočejo izstopiti iz špitala; v tem 
slučaju dobe stalno podporo v denarjih, tako zvane »špi- 
talske porcije«. Če ohole, sprejmo se zopet nazaj v špital. 
Ker pa je bila obljubljena podpora jako majhna, po 4 — 6 kr. 
na dan, jih je leta 1785. izstopilo samo osem, a tudi ti šele 
potem, ko so jim primeknili še 1 ali 2 krajcarja miloščine 
na dan. Drugi so ostali rajši v špitalu. 

Ob tej priliki je višja gosposka tudi vprašala, koliko 
ubožcev vzdržujejo posamezni, zdaj v »glavni ubožni*zaklad« 
združeni ubožni zavodi, in koliko bi jih utegnili vzdržavati 
še. Izvedela je, da je vzdrževal s svojimi dohodki 

1.) cesarski špital 81 revežev, in sicer jih je živelo 
od teh 19 v špitalu (meščanskem), 12 pa zunaj špitala; več 
pa jih ta ustanova ne more vzdrževati, dostavil je poroče- 
vavec, administrator Kralj. Oddana so vsa mesta. Prednost 
za sprejem imajo v prvi vrsti onemogli idrijski rudokopi, 
za njimi pa taki, ki so se pohabili in izželi svoje moči 
pri železarskem delu, bodi si kjerkoli že, ali v Bohinjski 
Bistrici, na Starih Fužinah, v Kropi, Kamni gorici itd. Le če 
teh prosivcev ni, se sme podeliti izpraznjeno mesto v ubož- 
nici kakemu drugemu siromaku, kar pa se ne zgodi nikoli. 

2.) Lambergova ustanova. Ustanovil je to ubožno 
napravo grof Lamberg za 15 siromakov, a zdaj preskrbuje 
ta ustanova 56 ubožcev, in sicer 43 v špitalu, 13 pa zunaj 
špitala ter ima take dohodke, da podpira lahko še 2 ali 3. 

3.1 Sirotiščnica (Waisenhaus), ustanovljena za 24 
otrok, jih hrani 43. Dokler se bo naklanjala temu zavodu 
»naklada za reveže« (Armenleutaufschlag), iz katere so 
dobili 1. 1785. ljubljanski ubožni zavodi 1350 gld.,M hranilo 
se bo lahko po 50 otrok: zdaj se jih sprejme lahko še sedem. 

O To je bila tista že omenjena naklada na meso o postu. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 93 

4.) Meščanski špital, ki ni bil ustanovljen za do- 
ločeno število ubožcev, vzdržuje zdaj 17 siromakov, ki bi- 
vajo vsi v špitalu, in 17 najdenčkov. Ti pa so vsi na kmetih 
v reji. 

Vsled ukaza z dne 21. marcija 1. 1787. je morala 
oskrba v špitalu prenehati. Zato se je revežem določil 
prav kratek čas, do kdaj se jim je izseliti iz špitala. Dne 
1. avgusta 1787. leta ne sme biti nobeneg-a več v njem; 
namesto dozdanje popolne oskrbe bodo dobivali odslej po 
6 in 7 kr. na dan. 

Seveda so siromaki ugovarjali, da jim s tem ne bo 
mogoče živeti. Kaj naj pa počno s 6 ali 7 kr. na dan, dočim 
so bili doslej v špitalu preskrbljeni z vsem potrebnim? Toda 
če že res drugače ne more biti, primakne naj se jim vsaj 
še jeden krajcar. Toda višja gosposka jim je odgovorila, da 
tega ne more nikakor. Ravno nasprotno! Nekaterim, in 
sicer tistim, katerim se je 1. 1785. vsled prošnje dovolilo 
8 kr., nameravajo miloščino celo še pristriči, katerim se pa 
dokaže, da si, če tudi s težka, a vendarle še utegnejo služiti 
sami svoj kruhek, jo ustavijo celo popolnoma. Zakaj name- 
rava se število ubožnih podpor pomnožiti vsaj še za 30. — ■ 
In res so tekom leta ustavili miloščino 14 ubožcem ter ob 
enem odredili, naj se prevzame tistih 150 kranjskih naj- 
denčkov, za katere je, seveda na stroške kranjskega ubož- 
nega zaklada, skrbela takrat tržaška najdeniščnica. 

Kaj pak naj se zgodi z onimi 43 otroki sirotami, ki 
so jih hranili takrat iz dohodkov sirotničnega zaklada (Wai- 
senhaus) in so bivali še v špitalu? Tudi ti so se morali 
umekniti iz njega. Oddali so jih tako kakor najdenčke proti 
določenemu plačilu na kmete v rejo, »kajti špital, s katerim 
imajo zdaj čisto drugačne namene nego doslej, se mora iz- 
prazniti vsekako«. 

Zato so z ukazom dne 14. marcija 1787 odpovedali 
službo vsem, ki so se v špitalu pečali dotlej z rejo in vzgojo 
otrok sirot, torej so odpustili vse posle in tudi otročjega variha, 
63 let starega, čmerikavega Jožeta Vehovca in njegovo ženo. 

Dne 1. avgusta res ni bilo nobenega ubožca več v 
špitalu. Poteknili so se s svojo skromno odmerjeno miloščino, 
kamor se je kdo mogel. 

Teže pa je bilo iznebiti se otrok sirot, in sicer iz dveh 
vzrokov: prvič je primanjkovalo za njih oskrbo zunaj špitala 
denarnih sredstev, drugič pa je oviral izvršitev tudi po- 
mislek, kaže li doslej po mestno vzgojevane otroke (mnogo 
jih je bilo že nad 10 let starih) dati kmetom v oskrbo? Ker 
pa tedanji absolutizem ni poznal nobenih ugovorov, preko- 
bacali so so v nekaterih mesecih tudi čez te dve težavi. 



94 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



Konec meseca marcija 1. 1788. so odpravili zadnjega otroka 
iz špitala.i) 

8 tem je zo;odovina meščanskega špital a 
končana. Ustanovljen in sezidan zato, da pre- 
ž i v e v n j e m o n e m o g- 1 i , u b o g' i ljubljanski meščani 
vsaj z najpotrebnejšim preskrbljeni zadnje dni 
svojega bridkega življenja brez skrbi in brez 
strahu pred lakoto in revo, odtujen je bil špital 
z zadnjimi temi ukrepi prvotnemu svojemu na- 
menu. 

Kar nam preostaja še povedati, to moremo k večjemu 
imenovati »zgodovino špitalske imovine«. 2) 



VIL Imovina meščanskega špitala. 

Zgodovina meščanskega špitala je končana z onim 
dnem, ko so odslovili zadnjega špitalarja in zadnjega otroka 
siroto iz njega. 

Kakšne namene pa je imela višja gosposka z meščan- 
skim špitalom, da ga je tako hitela prazniti? 

Tega menda sama ni vedela. Najprž je bila o razmerah 
preslabo poučena. 

a) Reševanje vprašan/a, kaj se zgodi zdaj z meščanskim špitalom. 

Višja gosposka za Kranjsko, c. k r. n o tr a nj e- a vstr ij- 
s k i g u b e r n i j za Štajersko, Koroško in Kranjsko, 
je imela namreč tisti čas svoj sedež ne v Ljubljani, ampak 
v Gradcu. Zato so bili gospodje pri guberniju o kranjskih 
razmerah v največ slučajih prav slabo podučeni, največkrat 
so jim bile te popolnoma neznane. Zavoljo tega so zahtevali 
za vsak slučaj sproti, preden so se odločili za kako stvar, 
natančnih poročil od podrejenega okrožnega urada, Kreisamt, 
ki ga je ljudstvo zvalo »kresija«. 

Ce se je stvar tikala mestnih stvari, poslala je kresija 
podoben tak ukaz za natančno poročilo o dotični stvari ma- 
gistratu. 

Do skrajnosti poslužen je ta napenjal vse žile, da je 
ustrezal svoji ostri in dostikrat kaj na kratko navezani go- 

1) Kreisamtsacten f. XXVI. 

'■*) Mimogrede naj opomnim, da se imovina meščanskega špitala 
(der Burgerspitaifonds) po navadi in zavoljo kratkoče menda imenuje 
„meščanska imovina", kar pa ni pravilno. , Meščanske imovine" Ljub- 
ljana nima in je ni imela nikoli, kakor jo ima na pr. Kamnik v svojih 
meščanskih gozdih. Do „imovine meščanskega špitala'' imajo pravico 
samo ubogi ljubljanski meščani, do ,,meščanske imovine'' pa bi ta 
pravica pristojala vsem ljubljanskim meščanom jjrez razločka, bogatim 
in revnim. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 95 

sposki. Navzlic temu pa mu je kresija ob vsaki priliki do- 
poslala kak ukor ter mu obesila kak »nos«. 

Takim načinom so naslednja tri ali štiri leta razprav- 
ljali gubernij, kresija in magistrat vprašanje: kaj se zgodi 
z meščanskim špitalom? Ko ga je gubernij dal 1. 1787. iz- 
prazniti, mu to vprašanje menda ni hodilo še do malega 
nič na pamet — človek vsaj iz vsega njegovega ravnanja 
ne more dobiti, drugačnega vtisa in prepričanja. Magistrat — 
poročaj! Z nasveti ta ni bil v zadregi. Nasvetoval je, naj 
se osnuje v prostornem in ravnokar na novo predelanem 
l)()slopju prostovoljna delavnica (freiwilliges Arbeitshaus), 
p o r od n i š č n i C a (Gebarhaus), n aj d e n i š č n i c a (Findelhaus 
in hiralnica (Siechenhaus). 

Za napravo prostovoljne delavnice je bil ma- 
gistrat celo že nekaj storil. To naj bi bila nekaka fabrika, 
v kateri bi si reveži s predenjem in tkanjem prosto- 
voljno služili svoj vsakdanji kruhek. Dogovoril se je bil 
že s suknarjem Desselbrunnerjem, da bo dajal proti plačilu 
volno presti, ter je določil že tudi ž njim, koliko bo Dessel- 
brunner plačeval od funta. Toda graški gubernij tega pred- 
loga ni sprejel, najbrž zato ne, ker za graški in celovški 
špital ni predlagal nihče kaj takega. 

Ravno tako je zavrnil predlog glede hiralnice, in 
sicer zavoljo tega, ker so snovali takrat veliko hiralnico v 
flradcu za vse tri dežele, za Štajersko, Koroško in Kranjsko. 
Dovolil je le, da se v ljubljanski meščanski špital samo v 
največji sili sprejmi ta ali oni hirajoči bolnik. Kadar bo 
občna hiralnica dozidana, naj se pošljejo te reve vanjo. 

No. in kaj je bila posledica tega? — To, da so se v 
ravnokar izpraznjeni špital jeli polagoma vračati zopet 
ubožci, iz prva samo hirajoči, sčasoma pa tudi drugi, ki pa 
so morali od svojih skromnih »dnevnih porcij« plačevati po 
2 kr. za stanovanje na dan. Hraniti so se morali sami. 

Tretjega predloga, naprave por o d n iščn ice in n aj- 
deniščnice, pa graški gubernij ni zavrgel kar a limine. 
Osnujeta naj se pač, toda ne v meščanskem špitalu. Poišče 
naj se za ta dva zavoda rajši kak drug pripraven prostor, 
pač blizu civilne bolnice na Dunajski cesti, ki se je ravno 
takrat prirejala z velikim naporom.') A priličnega prostora 

■) P. v. Raclics. Gesch. des landschaftl. Civilspitals in Laibach. 
Civilna bolnica, katero je tudi porušil zadnji potres, je bila poprej sa- 
mostan. Do 14. aprila 1786. leta so l)ivali v njem bosopeti oo. avgu- 
štinci, diskalceati, katere je cesar Jožef 11. izgnal, njih samostan pa 
odmenil za civilnt) t)olnico; prevzeti so jo imeli iz Trsta semkaj 
poklicani usmiljeni bratje. Dne 7. decembra 1. 1786. so se bili le-ti že 
preselili vanjo. 



96 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



za porodniščnico in najdeniščnico ni bilo lahko dobiti, ker 
ni bilo sredstev za to. Tako je minulo 1. 1788., ne da bi se 
bili odločili vsaj toliko, ali naj se za porodniščnico in naj- 
deniščnico kaka hiša najame, ali naj se kupi, ali pa naj se 
zida kar z nova. 

Naposled je graški ij,'ubernij po nasvetu magistratovem, 
kateremu je pritrdil tudi protomedicus dr. Ivan Novak, v 
početku 1. 1789. odredil, naj se porodniščnica (za štiri ženske) 
in najdeniščnica (za 6 otrok) osnujeta vendarle v meščan- 
skem špitalu. 

Tako se je porodniščnica otvorila dne 16. februarija 
1789. leta ter sta se v službo vzeli babica Uršula Layerica 
in nje strežnica Alenka Lukan; prvi se je razen prostega 
stanovanja, proste kurjave in svečave obljubilo 100 gld., 
drugi pa 50 gld. letne plače. Za zdravnika sta bila imeno- 
vana dr. l*'ancll pa ranocelnik Makovec. Iz prva so name- 
ravali vzeti v službo tudi dve dojki in jedno pestunjo, ker pa 
se do 17. avgusta 1. 1789. ni oglasilo več otročnic nego 
samo pet, se je to opustilo; zato so se premislili tudi glede 
najdeniščnico. Oddajali so najdenčke zopet na kmete, kakor 
v prejšnjih časih, ko se v špitalske stvari ni še vtikala kre- 
sijska in gubernijska modrost. 

Kresija pa s to naredbo ni bila zadovoljna, ampak je 
nasvetovala — a ne vem, jo je li gubernij pozval k temu 
ali ne — naj se meščanski špital proda, dasiravno je ma- 
gistrat izjavil, da sta porodniščnica in najdeniščnica prav 
dobro spravljeni; želeti bi le bilo, da se iz drugega nad- 
stropja preselita v prvo in se sprejemajo tudi plačujoče 
otročnice; kar pak preostaja še sicer prostora v špitalu, naj se 
razen vratarjevega in administratorjevega stanovanja da v 
najem. 

Toda kresija je odgovorila: Boljše je, če se špital proda, 
kar bo glavnemu ubožnemu zakladu — torej tudi ubožcem 
v veliko korist. Navedla je zato več vzrokov. Prvič je špital 
nepotreben. Odkar se je oskrba revežev »in natura« od- 
pravila, je špital že itak izgubil svoj prvotni namen. Drugič 
je ubožnemu zakladu v škodo, da se zavoljo štirih otročnic 
in malega števila najdenčkov, ki se itak oddajajo na kmete 
v rejo, vzdržuje tako veliko poslopje, v katerega največjem 
in najlepšem delu biva jedino le špitalski administrator Josip 
Kralj. Nadalje je poslopje v najbolj obljudeni in najživah- 
nejši ulici, med mesnicami in škofijo; torej je premalo osam- 
ljeno, da bi se dala združiti ž njim tista previdnost, katere 
je treba pri otročnicah in najdenčkih. Slednjič bi se oboj- 
nemu zakladu v korist poslopje brez skrbi lahko izpe- 
čalo za najmanj 10—12.000 gld., za porodniščnico 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 97 

pa bi se s polovico teg-a denarja prav lahko kupila dosti 
velika hiša v kakem bolj samotnem kraju. 

V Gradcu pa tega nasveta niso sprejeli. Pečali so se 
namreč že zopet z nekim novim projektom: v meščanskem 
špitalu naj se osnuje tudi še blazni ca. 

Za svet vprašani cesarski inženir SchemerI je izjavil, 
da špital za kaj takega ni do malega nič ugoden. Kateri 
prostori pa naj se odkažejo blaznikom? Pritlični, proti Ljub- 
ljanici ležeči nikakor ne. Tu so mesnice in je vedna gneča, 
ker se v tržnih dneh kmetiškega ljudstva le kar tare. Tu 
bi bilo vedno dosti zijalov pri oknih, manjših oken pa ni- 
kakor ne kaže napravljati, ker bi se blaznikom s tem zaprl 
prosti dohod zraka. \^rhu tega je pritličje tudi jako vlažno. 
— V drugo nadstropje nastaniti jih tudi ne kaže, zato ker 
se nahaja tu porodniščnica in so blazniki po navadi tudi 
nesnažni ljudje. Vrhu tega imata v tem nadstropju, in sicer 
v njega najlepšem delu tudi špitalski administrator Kralj 
in njegov kontrolor Polak svoji stanovanji. V prvem nad- 
stropju pa ni nobenega prostora več za blaznike; v treh 
sobah bivajo hirajoči bolniki in nekaj onemoglih revežev, 
druge pa so se dale večinoma že vse v najem; nosile so 
takrat 217 gld. stanarine.') 

V Gradcu pak so vsekako želeli, spraviti blaznike v 
meščanskem špitalu pod streho. Zavoljo tega so Schemerlu 
naročili, naj le navzlic temu napravi načrt, po katerem bi se 
štirje veliki prostori v pritličju dali z lesenimi stenami pre- 
deliti v 12 predalov ali kamric, za vsakega blaznika jedno. 
Tudi bi se dobilo tu prostora za čuvaja blaznikom. 

SchemerI je to storil. K sreči za bolnike pa je tedanji 
protomedicus dr. Haymon zaradi le prevelike vlažnosti teh 
prostorov odsvetoval to napravo z največjo odločnostjo. Po- 
čaka naj se malo! Saj se pripravlja že v Skoiji loki hiralnica 
in blaznica za nesrečnike te vrste iz vse dežele. Dotlej naj 
se izbero za blaznike rajši kaki pripravni prostori v civilni 
bolnici. 2) 

L. 1792. se je dotedanja uprava meščanskega špitala 
izpremenila zopet z nova. Odpravila se je dotedanja »admi- 

*) V pritličju na oglu Špitalske ulice in Šolskega drevoreda, tam 
kjer je bila naposled Mayerjeva menjalnica, je stanoval takrat hišni 
vratar, in sicer brezplačno. V I. nadstropju je imel prejšnji špitakski 
traktor Martin Krobat 3 sobe, od katerih je plačeval 60 gld. na leto. 
Druga stanovanja so bili oddali tako-le : 2 sobi in jedno shrambo (Kammer) 
za 50 gld.; 1 sobo (najel jo je tiskar Ignacij pl. Kleinmayr) za 20 gld.; 

1 sobo za 15 in jedno drugo za 12 gld ; 5 sob pa ni bilo še oddanih, 
spravljeno je bilo v njih nekaj stare ropotije. V II. nadstropju sta bili 

2 sobi oddani za 25 gld., jedna soba in jedcn kabinet pa (profesorju 
Wildc-ju) tudi za 25 gld. 

'-) Kreisamtsacten f. XXVI. 

V 



98 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

nistracija« ter se nadomestila z »ravnateljstvom« 
(Spitals-Direction), katero se je z odlokom dne 26. septembra 
1792. poverilo kresijskemu glavarju; ob enem se je preselila 
v meščanski špital tudi kresija.') Od te^a časa je ljudstvo 
jelo tudi nekdanje špitalsko poslopje nazivati »kresija«. Staro 
ime, meščanski špital, se je v jako kratkem času pozabilo 
do dobra. Nič čudnega, saj je bil špital svojemu prvotnemu 
namenu odtujen že davno. Ime se je pri ljudstvu tako 
ukoreninilo, da je zvalo to poslopje kresijo, ko tega urada 
že davno več ni bilo v njem. Celo zdanjo novo zgradbo 
čujem kmete še zdaj imenovati »kresija«, katero ime pa se 
kajpakda izgubi zdaj v kratkem. 

Po odpravljenem špitalu se je kranjskim gosposkam, 
posebno pa ubožcem tožilo še dolgo časa potem. In res so 
se precej po smrti cesarja Jožefa II. oglasili oboji, gosposke 
in siromaki, naj se uvede v meščanskem špitalu zopet nek- 
danji red. Najprej so to storili deželni stanovi, kateri so 
bili uverjeni, da so se jim z naredbami umrlega cesarja 
Jožefa II. delale velike krivice. Ze pol leta po njegovi smrti *; 
so sestavili deželni stanovi na poziv Leopolda II. v jako 
obširni spomenici svoje pritožbe. ^j Med neštevilnimi drugimi 
neprilikami so grajali tudi vse nove ubožne naprave, i.) S 
tem, da se je oskrba v špitalih izpremenila v tako zvane 
»dnevne porcije«, so se ubožci zelo zelo oškodovali, ker s 
4 — 8 kr. na dan ne morejo živeti. Zato je beračev od dne 
več. 2.) Otroke so izgnali iz sirotiščnice, jih z nezadostnimi 
sredstvi (liandstipendien) prepustili svoji usodi ter jih od- 
tegnili javnemu nadzorovanju. Zato rastejo zdaj brez vzgoje 
ter bodo državi najbrž še kdaj v kvar. 3.) Ubožna naprava 
(Armeninstitut) se ni obnesla in ne zasluži svojega imena, 
zato ker manjka zavoda, v katerem bi se ljudem dajalo 
dela in bi se kaznovali hudomušni berači. 

Nekaj mesecev pozneje (dne 3. novembra 1790. 1.) so 
prosili tudi ljubljanski siromaki sami, naj se oživi zopet J 
poprejšnji meščanski špital. Toda uspeha niso imele ne ta ' 
prošnja, ne pritožbe deželnih stanov. 

Dve leti pozneje (29. oktobra 1. 1793.) se je za obno- 
vitev meščanskega špitala zavzel celo meščanski odbor ter 
je prav za gotovo pričakoval ugodne rešitve svoje prošnje. 
Kazal je na Gradec, kjer so bili ondotni meščanski špital 
zopet obnovili in siromake preskrbljevali zopet »in natura« 
kakor v prejšnjih časih, ko ni bilo še »glavnega ubožnega 
zaklada«. »Zakaj bi se to ne zgodilo v Ljubljani?« vprašal 
je meščanski odbor. 

1) Fasc. 93—95. stare registrature v mestnem arhivu. 
■') Mittheil. d. h. V. f. Kr. 1859. p. 29 etc. 



Ivan Vrhovec. Meščanski špital. 99 

Toda g-ubernij je odg-ovoril, da so v Gradcu razmere 
celo drugačne nego v Ljubljani. Ko se je osnoval 1. 1778. 
glavni ubožni zaklad in so se združile vse ubožne naprave, 
se je grašUi mestni špital res popolnoma izpraznil, zato ker 
je v Gradcu imel vsak združenih zavodov res svoje poslopje, 
kamor so se dotični preskrbovanci oddali. V Ljubljani pa 
to ni tako. Meščanski špital se ni izpraznil popolnoma, 
ampak bivajo v njem hirajoči bolniki in tudi ne malo drugih 
ubožcev s svojimi dnevnimi porcijami. Meščanski odbor naj 
se le pomiri ter bodi prepričan, da je tudi guberniju blagor 
revežev tako zelo na mari, kakor njemu samemu. Če bo 
le količkaj mogoče, se število podpor izdatno povekša. 

Ob enem je dal gubernij meščanskemu odboru tudi 
pravico, da se sme prepričavati, kako se porabljajo do- 
hodki »špitalske imovine«; iz tega vzroka odbor lahko za- 
hteva, da se mu pokažejo dotični računi.') 

Ker pak so kmalu potem nastali s francoskim prevratom 
burni vojskni časi, ki so obrnili pozornost vseh oblastev 
na čisto druge strani, ostalo je v meščanskem špitalu do 
1. 181 L vse pri starem. To leto pa so premestili tudi po- 
rodniščnico, najdeniščnico in hiralnico iz meščanskega špi- 
tala v civilno bolnico na Dunajski cesti. 2) 

Izpraznjene prostore v meščanskem špitalu so dali 
Francozi potem v najem. 

Po njih odhodu je dala avstrijska vlada meščanski 
špital nekoliko prezidati ter je napravila iz prostorov, v ka- 
terih so se nahajale poprej porodniščnica, najdeniščnica in 
hiralnica, več novih stanovanj, pritlične prostore pa je velela 
prirediti za prodajalnice. 

Oddajanje stanovanj in prodajalnic, razdeljevanje iz 
najema pritekajočih dohodkov med reveže, vzdrževanje po- 
slopja in skrb za potrebne poprave — to je vsebina vse 
zgodovine meščanskega špitala v naslednjih letih, od fran- 
coskih časov do današnjega dne. 

b) Oddajanje stanovanj. Oddajanje stanovanj sicer strogo 
vzeto res ne spada v zgodovino meščanskega špitala, a 
skoraj si ne morem kaj, da se ne bi doteknil tudi te stvari, 
ker je prezanimiva in ker kaže, kako silno so se tekom 
tega stoletja v Ljubljani stanovanja podražila. 

Prva stanovanja so v meščanskem špitalu oddali 1. 1792., 
torej tri leta potem, ko ga je višja gosposka dala izprazniti. 

Prvi gostač je bil, če ne štejemo vratarja, ki je bil 
zdaj ob enem tudi cerkovnik, Martin Krobat, poprejšnji špi- 
talski trakter. Ko so bivali še siromaki v šj)italu, preskrb- 

') Kreisamtsacten f. XXVI. 
-) RadicR 1. C. p. 59. 

7* 



100 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Ijeval jim je proti določeni letni plači hrano. A možje imel 
nesrečo. Ravno oni čas, ko je prevzel kuho, nastala je za- 
voljo slabih letin velika draginja, ki je trajala čez tri leta, 
a baš je ponehala, in mož bi si bil morebiti opomogel, ko 
so reveže izpodili iz špitala. Z ozirom na te njegove ne- 
prilike mu je gosposka one prostore, ki jih je užival dotlej 
brezplačno, prepustila v najem za 60 gld. na leto. Bili sta 
to dve pritlični sobi in kuhinja na desni strani glavnega 
vhoda, pa še jedna soba v I. nadstropju. V pritličju je imel 
Krobat odslej gostilno, v I. nadstropju je pa stanoval. 

L. 1792. je višja gosposka sklenila, da se oddado na 
javni dražbi v najem tudi še drugi prostori, kar jih je bilo 
takrat še neporabljenih. 

Spečala jih je tako-le : 

a) v p r it ličj u : 

1.) Martin Krobat je prevzel po dražbi svoje dozdanje 
štiri prostore za 62 gld., a moral je gostilno opustiti. 

Dalje so oddali : 

2.) 1 sobo in 1 kuhinjo na levi strani glavnega vhoda 
za 50 gld. 20 kr. 

8.) 1 sobo na vodo za 20 gld. 

4.) 2 sobi - )) » 28 » 

5.) 1 sobo » « « 24 gld. 40 kr. 

h) V I. n ad s t r o p j u : 

1.) 3 sobe s kuhinjo, kletjo in drvarnico za 60 gld. 

Najel jih je trgovec Alborghetti, a ponudil je 155 gld., 
ako mu postavijo peč tudi v tretjo sobo zraven cerkve ter 
mu dado tudi še jedno sobo na hodniku. 

2.) 2 sobi za 57 gld. 

3.) 1 sobo na oglu za 25 gld. 

Te tri sobe je najel tiskar Ignacij pl. Kleinmayer. 

4.) 1 sobo (prof. Tretter) za 31 gld. 

Ce mu napravijo iz tamošnje preddvorane tudi sobo, 
obljubil je plačevati po 40 gld. 

5.) 6 sob z vsemi pritiklinami in 1 hlevom je najel 
grof Guicciardi za 252 gld., zahteval pa je, da mu jedno steno 
prebijejo ter dotično sobo zvežejo s cerkvenim korom. 

6.) 1 sobo za vodo za 16 gld. je prevzel Ign. pl. Klein- 
mayr, ki je vrhu tega ponudil še 15 gld. za hlev, če 
mu ga prirede iz kakega pritličnega prostora. Sicer pa je 
pl. Kleinmriyr nameraval nastaniti se v meščanskem špitalu 
za stalno ter napraviti tukaj tiskarno. Zavoljo tega je po 
končani dražbi ponudil za vse prostore v I. nadstropju 473 gld. 

Toda gosposka ni sprejela ne njegove ne Guicciardi- 
jeve ponudbe, te zato ne, ker bi se bila tem potem cerkev 
spačila in bi se drugim gostačem v špitalu zaprla pot na 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 101 

cerkveni kor, za pl. Kleinmaverja pak bi bilo le preveč pre- 
zidav treba. 

V II. nadstropju se ni moglo nič oddati, ker je bila tu 
porodniščnica in so bivali birajoči in drug-i ubožci tu. 

Oddal se je v najem tudi travnik na Ilovici na barju; 
to jedino zemljišče je špital takrat še imel. — A kako da 
ga 1. 1771. niso prodali ob enem z gilto, z drugimi špital- 
skimi zemljišči vred? — Zato, ker ga špital takrat še ni 
imel; dobil ga je šele nekaj let pozneje, menda 1. 1783., o 
priliki, ko so razdelili dotični del barja. Travnik je meril 
okoli polpeto oral; dali so ga v najem za 21V'2 gld. 

Z uspehom dražbe je bila višja gosposka jako zado- 
voljna; izpečala je vsak prostorček mnogo boljše, nego je 
pričakovala. Zato je sklenila prirediti še tudi druge prostore, 
bodisi za stanovanja, bodisi za magazine in prodajalnice. 

To je bil vzrok, da se je moral hišni vratar preseliti. 
Doslej je bival v prostorih, za katere so se trgovci v enomer 
oglašali s prav ugodnimi ponudbami; zakaj vratarjevo sta- 
novanje se je nahajalo na oglu pritličja, tam kjer je imel 
do potresa J. C. ]Mayer svojo menjčilnico. A prvega ponudnika 
je gosposka navzlic njegovi ugodni ponudbi odklonila, češ, 
da taka hiša, kakor je meščanski špital, ne more biti brez 
vratarja, a o tem se kresijski gospodi ni nič zabliskalo, da 
stanuje vratar lahko tudi kje drugje, ne pa v najdražjih 
prostorih. A ko so videli ugodni uspeh licitacije, so jeli 
pak vendarle pomišljevati, mora li vratar bivati res ravno 
tik vrat, cerkovnik ravno tik cerkve. Iz tega pomiselka so 
mu naslednje (^1793.) leto odkazali dve drugi (seveda kot 
špitalskemu poslovniku) brezplačni sobi, a v najzadnjem 
koncu velike zgradbe, v Lingerjevi ulici. Toda mož se je 
bil prejšnjega svojega stanovanja tako privadil, da je na 
javni dražbi posekal s svojimi ponudbami vse druge. 

Ker svojega najbrž slabejšega, vsekako pa bolj nepri- 
ličnega naturalnega stanovanja zdaj ni več potreboval, oddal 
ga jo v najem nekemu sodskemu sluiii Kuterniku za 30 gld. 
Ko je špitalsko ravnateljstvo to izvedelo, spogledalo se je 
prav resno ž njim ter ga je vprašalo, odkod si je vzel to 
pravico. Za kazen za to ga je prisililo, da je moral menjati 
s Kuternikom. 

Kako so se v meščanskem špitalu oddajala stanovanja 
naslednja leta, ne vemo. A brž po odhodu Francozov se 
nam stanarinski zapiski odpro z nova, že 1. 1814. Špital je 
bil takrat ves prazen, zakaj 1. 1811. se je bila izselila v de- 
želno bolnico tudi porodniščnica, najdeniščnica in hiralnica. 
Izpraznjene prostore je francoska vlada dajala za tem v 
najem, in tako je storila zdaj tudi avstrijska. Nekaj tednov 



102 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



pred sv. Jurijem 1. 1814. je pooblastila tedanjega upravitelja 
Frančiška Poliacka, naslednika Piju Kralju, da naj sklene 
s takrat in že med francosko okupacijo v špitalu stanujočimi 
gostači nove stanarinske pogodbe, ker le-ti tako žele, toda 
ne za dalj nego za jedno leto. Bilo jč sedem takih strank, med 
njimi tudj kanonik Jakob Učan, ki je imel že ob času Fran- 
cozov v Spitalski ulici v najemu menda največje stanovanje 
v I. nadstropju; sestavljalo se je iz šestih sob, kuhinje, 
shrambe za jestvine, dveh kleti in še male kamrice pod 
streho. Ponudil je zanje 150 gld.; upravitelj PoUack je to 
ponudbo priporočal, kar se je gosposki (intendanci) prav čudno 
zdelo, češ, kako more biti za tako ponudbo, ko so vendar 
zapriseženi in nepristranski cenilni možje cenili to stano- 
vanje na 250 gld. in je vojaški erar za svoje častnike tudi 
res toliko plačeval. 

Ker je kanonik Učan čutih da za ponujano stanarino 
morebiti stanovanja vendarle ne utegne dobiti, obljubil je 
prostovoljno, da bo opravljal v spitalski cerkvi brezplačno 
tudi še vsak dan po jedno sv. mašo ter da bo celo stroške za 
hostije, vino in masno perilo trpel sam. Dokler se je v spitalski 
cerkvi opravljala služba božja še na špitalske stroške, je 
bilo za te reči preračunjenih 46 gld. 14 kr. Z ozirom na to 
je intendanca upravitelja pooblastila, da naj torej le sklene z 
Učanom pogodbo, glasečo se na 200 gld. Ravno tako naj sklene 
pogodbe tudi z ostalimi šestimi ponudniki, druga stanovanja 
pa se oddado na javni dražbi, kar se je v početku meseca 
aprila 1. 1814. tudi res zgodilo. Oddali so jih tako-le : 







o 














o 


o. C 






■Ko 








fc r. 




C 


°"S 






v 


s 

2 


2.2. 


•s 


rt 
> 


o h 


> 


T3 




















^ 




^ 


TJ 




J2 





Stanovanje v I. nadstr. v bpitalski ulici 
» »1» »na vodo 

» » » » proti škofiji 



r- » na hodniku 
n. » v Spitalski ulici 



na vodo 
proti škofiji 



6 


1 


1 


2 


1 


1 





200 


2 


— 


— 


— • 


1 


— 


— 


30 


2 


1 


1 


1 


— 


■ — 


— 


49 


2 


I 


— 


1 


— 


— 


— 


77 


2 


^ 


— 


— 


— 




— 


37 


3 


1 


1 


1 


— 


— 


— 


88 


1 


— 


1 


— 


— 


— 


— 


59 


9 


1 


1 


2 


1 


1 


1 


200 




— 


— 


— 


— 


— 


— 


22 




— 


— 


— 




— 


— 


22 




— 


— 


— 


— 


— 


— 


22 




1 


1 


— 


— 


— 


— 


33 




1 


— 


1 


1 


— 


— 


66 


1 


— 


— 


— 


— 


— 


— 


22 


3 


1 


1 


1 


— 


— 


— 


82 


1 


— 


— 


1 


— 


— 


— 


20 



Sku paj 



40 8 7 10 4 2 1 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 1U3 



Iztržili bi bili morebiti za stanovanja icaj več, ko bi 
jih bila intendanca hotela dati za dalj časa neg'o samo za 
jed no leto v najem, do česar pa je ni bilo pripraviti. Pač pa 
je morala to storiti z ma<:>'azini in prodajalnicami v pritličju. 
B temi najemniki, ki so imeli svoje prodajalnicc že 1. 1812., 
so sklenili pogodbo do 1. 1820. Da vidimo, kako silno je 
do danes poskočila tudi najemnina za prodajalnice, nave- 
di mo še te. 

V špitalski ulici so imeli prodajalnice, oziroma ma- 
gazine ti-le trgovci : 

1.) Martin Kamenič za 70 gld. 3 kr. 2.) Frančišek Galle 
za 98 gld. 3.) Anton Primic za ^129 gld. 44 kr. Ta je imel 
to prodajalnico celo že leta 1800. v najemu. 

Na vodo so se nahajale tudi samo tri prodajalnice. Od 
jed ne je neki Marini plačeval 56 gld. 30 kr., od druge neki 
Ivan Bučar 70 gld. 30 kr., od tretje pa isti Anton Primic 
tudi 70 gld. 

Proti škofiji takrat še ni bilo nobene prodajalnice, 
ampak le majhno stanovanje (1 soba, 1 kuhinja, 1 shramba 
za jestvine in 1 klet), katero se je neki Heleni Pakesch pre- 
pustilo za 27 gid. 1 kr. Ce je bila ta Helena Pakesch so- 
rodnica poznejšega Pakiža, trgovca »s suho robo«, tedaj je 
bila ta firma najstarejši trgovski najemnik v meščanskem 
špitalu. 

Se večji nedostatek nego prekratka najemna doba je 
bil ta, da je bilo mnogo stanovanj brez vseh pritiklin. Po- 
sebno so se pogrešale kuhinje in drvarnice. Ker je moralo 
zavoljo tega po več gostačev kuhati v jedni kuhinji, nastali 
so prepiri; celo pretepali so se, poročal je upravitelj Pollack. 

Zavoljo tega so tekom leta mnogo stanovanj prezidali, 
dodali jim potrebne pritikline ter jih spomladi 1. 1815. od- 
dajali zopet na javni dražbi v najem; le s kanonikom Uča- 
nom se je napravila nadaljnja pogodba še pred dražbo. 

A posebno trgali se na dražbi za stanovanja niso; 
najbrž so oplašili ljudi minulo leto nastali prepiri. Za veliko 
stanovanje z devetimi sobami in vsemi potrebnimi pritik- 
linami se še nihče oglasil ni, najbrž zato, ker so ga izklicali 
za 20 gld. draže, nego je bilo doslej. Tedanjega najemnika 
1)1. Kallichberga so šele po končani dražbi pregovorili, da 
je primeknil še tistih 20 gld., toda izgovoril si je, da se vse 
poprave izvrše na stroške špitalske imovine. 

Izid dražbe ni bil posebno povoljen, vendar so se sta- 
novanja oddala za nekaj goldinarjev draže (za 1091 gld. 
40 kr.) nego leto poprej.') Tudi pozneje je stanarina silila 
sicer polagoma, a vendar dosledno kvišku. 

') Kreisamtsacten fasc. IV. 



104 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Toda ljubljanski ubožci niso imeli od tega dosti koristi. 
Velik del špitalskih dohodkov se je porabljal za namene, 
za katere bi se ne bil smel. Spitalske miloščine oddajati je 
smel sicer jedino le magistrat, toda za to pravico se pri 
g-uberniju niso menili. Razpolagali so s špitalskimi dohodki 
prav po svoji poljubnosti. 

Ljubljanskim siromakom je bilo posebno na kvar to, 
da so se cesarskim uradom oddajali prostori v pisarniške 
namene za prenizke cene. Tako je na pr. plačevala kresija 
za 3 sobe, če prav tam zadaj na hodniku, samo 59 gld. 
Seveda! Saj drugače skoraj biti ni moglo. Kdo pak je bil 
špitalski ravnatelj? Kresijski glavar sam, ki je za svoj urad 
nastavil kolikor mogoče nizke cene, da se prikupi s tem 
svoji višji gosposki. 

Se največji nedostatek pa je bil, da so ostajali ravno 
najemniki najdražjih stanovanj stanarino za več let na dolgu, 
tako na pr. 1. 1834. kresijski glavar Fluck pl. Leidenkron 
sam 480 gld. Celo cesarski uradi so bili mečkavi plačniki. 
Kaj pak da se po tem takem zasebnim najem.nikom s pla- 
čevanjem še celo ni nič mudilo. Magistrat se je zavoljo 
tega bridko pritoževal ter za 1. 1835. na pr. zračunil 2105 gld. 
16 kr. take zaostaline. 

Pritoževal se je tudi zavoljo preobilih in predragih 
poprav v špitalu. katere je špitalsko ravnateljstvo velevalo 
brez magistratove vednosti. Posebno veliko se je za po- 
pravo in prezidavo potrošilo 1. 1831., ko so dve nadstropji 
visoko špitalsko cerkev izpremenili v pritličju v prodajalnico. 
v I. in II. nadstropju pa v stanovanja. V prezidano prodajalnico 
se je 1. 1834. preselil trgovec J. C. Mayer, ki je ostal tu do 
potresa ter ima tudi v novi zdanji zgradbi največ prostorov 
v najemu. Zavoljo obilih zaostankov v najemninah in dragih 
poprav in prezidav ni preostajalo za meščanske reveže na- 
posled kar nič. 

Zato je 1. 1835. tedanji ljubljanski župan Ivan Hradeckv 
odločno zahteval, da se magistratu vrni pravica, ki mu gre 
pri špitalskem gospodarstvu. Število ubožcev se v Ljubljani 
množi od leta do leta, dohodkov pa je magistratu za njih 
oskrbo vedno manj na razpolago. 

Koliko so Hradeckvjeve zahteve izdale, ne vem. Te- 
meljitih prememb pa do 1. 1849. vsekako nobenih ni opaziti, 
feele to leto se je zgodilo, kar je magistrat že toliko časa 
želel; z odlokom dne 4. marcija 1849. je z nova dobil špi- 
talsko gospodarstvo v svojo oblast. 

V tem so se stanarinske razmere v Ljubljani zelo iz- 
premenile. Posebno ugodna je bila za dohodke meščanskega 
špitala zgradba kamenitega špitalskega mostu 1. 1842. Vred- 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



105 



nost špitalskeg-a poslopja in stanovanj, posebno pa proda- 
jalnic v njem je močno poskočila ter rastla potem od leta 
do leta jako hitro. Prodajalnice za vodo so se 1. 1818. od- 
dajale povprečno po 70 gld. na leto, 40 let pozneje (1. 1858.) 
sta za jedno ravno teh prodajalnic plačevala trgovca Komatz 
& Sonz 250 gld. najemnine, 1862. 1. 28B gld. 30 kr., in ko sta 
ta. dva opustila trgovino, ponudil je trgovec Wetsch 320 gld. 
L 1821. je kresija plačevala od osmih sob v I. nadstropju 
460 gld. stanarine. Ko so 1. 1849. kresijo razpustili, je ravno 
te prostore najel finančni erar ter nastanil v njih davčne 
urade L. 1865. se je glavni davčni urad (Hauptsteueramt) 
preselil na Breg v Zois-ovo hišo, nižji davčni urad (Steueramt) 
pa je ostal še v meščanskem špitalu, pa ne v vseh, ampak 
samo v 4 sobah. Toda za te 4 sobe in malo stanovanje 
davkarskega sluge (sobo, kuhinjo, drvarnico in klet) je pla- 
čeval finančni erar 600 gld. najemščine, več torej, nego 
nekaj let poprej za 8 sob. 




Podoba i. 

."-»pitalski iiKjsi, Spkalska ulica in porušeni slari incsčansUi špilal (na le\ii. 

Dve leti pozneje (1. 1867.) so meščanski špital od zunaj 
lepo očedili ter mu dali lice, kakršno je kazal do potresa, 
kar je zopet pomnožilo dohodke imovine meščanskega špi- 
tala tako, da so se na pr. ravno tisti prostori, ki so 1. 1818. 
nesli 1310 gld., 1. 1868., torej petdeset let pozneje, oddali za 
6292 gld., travnik pa se je dal v najem za 83 gld. 30 kr. 
il. 1818. pa samo za 21 '/g sl<^l-)' 



106 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 

Isto tako je rastla stanarina tudi naslednja leta dosledno 
ter je znašala pred potresom že blizu 9000 gld. 

c) Zdanja uprava in nova palača špita/ske imovine. Dejali smo, 
da je 1. 18-4:9. g'ospodarstvo in upravo »špitalske imovine« 
dobil zopet v svoje roke ljubljanski magistrat,^) oziroma 
občinski svet, ki deli od tega leta dalje ubogim 
meščanom zopet podpore kakor v prejšnjih časih. 

Glede na meščanstvo (Biirgerrecht) in iz njega izvirajočih pravic 
je med zdanjim meščanstvom in meščanstvom prejšnjih časov precej 
razlike. Danes je vsak občan (Gremeindemitglied) skoraj da tudi že 
meščan (Burger). V prejšnjih časih pa sije vsakdo pridobil z meščanstvom 
šele sploh pravico, da si je na pošten način mogel služiti svoj vsakdanji 
kruhek. Dandanes se sme in se more s trgovino ali obrtom pečati 
vsak za to usposobljen državljan, nekdaj pa je imel to pravico samo 
pravi meščan in — kajpak da samo v svojem mestu. Ako se je pre- 
selil v kako drugo, pro.siti je moral tam z nova meščanstvo, plačati 
z nova prisojeno mu pristojbino ter se z nova s prisego zavezati, da 
bo nosil vse mestne teže tako, kakor jih nosijo drugi njegovi so- 
meščani. Gorje nemeščanu (Pfascher, Storzer), če so ga zasačili, ko je 
izvrševal trgovino ali obrt ali kako drugo rokodelstvo ; pobrali so 
mu blago in orodje ter ga vrhu tega še posebej kaznovali, če so ga le 
mogli. Zavoljo tega se tudi s trgovino ni smel ukvarjati noben ple- 
menitaš. Celo svojega, v domačih vinogradih pridelanega vina ni 
smel v mestu točiti na drobno. Prodajati ga je smel, toda samo na 
debelo. Dandanes je drugače. 

Kar se tiče javnih pravic in seveda tudi Javnih dolžnosti, med 
občanom in pravim meščanom dandanes ni prav nobene razlike, 
napravljajo jih jedino le nekatere zasebne pravice, katere si pridobi 
občan šele potem, ko se da sprejeti med meščane. Oglasiti pa se mora 
nalašč za to pri mestnem zboru, ki mu v popolno zbranem svetu 
zaželjeno ali prošeno meščansko pravico podeli, ali pa mu jo odbije. 
Novemu meščanu je za tem storiti meščansko obljubo ter odšteti 
pristojbino (Burgerrechtstaxe), katero določa menda mestni zbor za 
vsak slučaj sproti. 

S tem si pridobi novi meščan mmogo pravic in dobrot, kakršnih 
samo občan ne more biti deležen. Te dobrote so prvič pravica do 
preskrbljenja v slučaju popolnega uboštva, drugič pa pravica do 
raznih ustanov. Teh so tri vrste: a) ustanove za uboge vdove po 
umrlih meščanih, bj ustanove za neveste iz meščanskih rodbin (Heirats- 
austattungsstipendie!i) in c) dijaške ustanove za sinove meščanskih 
starišev. Do teh dobrot imajo jedino le pravi meščani pravico. 



^) Morebiti ni odveč, če omenim, da je ,, magistrat" od 1. 1818. 
dalje nekaj druzega, nego je bil poprej. V prejšnjih stoletjih se je 
„magistrat" zval ves mestni zbor, dandanes pa je magistrat le izvrševalni 
odbor njegov ter v tem oziru deželnemu odbora podobna korporacija. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 107 

V postavnih oblikah in mejah izrazila pa se je zdanja 
meščanska pravica šele 1. 1862. Zgodilo se je to po priza- 
devanju tedanjeg'a župana ^Mihaeia Ambroža, ki je '21. no- 
vembra tistega leta predložil mestnemu zboru »meščanska 
pravila«, navod in pouk, kako se v Ljubljani dobi meščanska 
|)ravica in kako se upravljaj »meščanska imovina«.') 

Po teh pravilih je podeljeval in podeljuje meščansko 
l)ravico mestni zbor, bodisi sam iz svojega nagiba, ali 
pa se občani oglašajo zanjo. Komur jo zbor nakloni, ta je 
dolžan storiti obljubo (pod prisego) in plačati pristojbino. 
L. 1862. se je ta pristojbina določila na 25^50 gld. spre- 
jemščine in 100 gld. prave meščanske pristojbine (Bilrger- 
rechtstaxe), katera se oddaja imovini meščanskega špitala. 
Pozneje, menim da leta 1887., pa se je tudi sprejemščina 
povišala na 100 gld., tako da stane meščanska pravica ljub- 
ljanska dandanes 200 gld., vendar jo mestni zbor, če se 
mu zdi, popusti in spregleda lahko vso. 

Z novimi »meščanskimi pravili« je mestni zbor 1. 1862. 
vsaj deloma, če tudi ne popolnoma dal upravo in gospo- 
darstvo »meščanske imovine« iz rok ter izročil to skrb po- 
sebnemu »meščanskemu odboru«, sestavljenemu iz šestih 
na šest let voljenih členov. Po preteku treh let jih polovica 
izstopi, in sicer določi to žreb. Izpraznjena mesta popolni 
mestni zbor, bodi si da voli ravnokar izstopivše z nova, 
ali pa voli mesto njih tri druge, toda nobenega mestnega 
svetovavca. V meščanski odbor voljeni mestni svetov avec 
bi moral izstopiti iz mestnega zbora. Zdanji meščanski 
odbor se sestavlja iz naslednjih gospodov: načelnik mu je 
g. prof. Iv. Gnjezda, odborniki pa so gg. Josip Kušar, Jakob 
Kobilica, Jernej Žitnik, Srečko NoUi in Josip Lenček. 

Le-ti predlagajo, komu naj se podeli kaka meščanska 
ustanova ali podpora ali »dnevna porcija« iz »imovine me- 
ščanskega špitala«; njim pristuje tudi pravica, prosivca za 
meščansko pravico mestnemu zboru ali priporočiti ali pa 
njegov sprejem med meščane odsvetovati. 

Velikonočni potres leta 1895. je tudi »meščansko imo- 
vino«, s tem pa v prvi vrsti uboge meščane močno oškodoval 
Meščanski odbor je stal pred resnim in težavnim vprašanjem, 
kaj početi zdaj z razmekaščenim meščanskim špitalom ? Ce 
ga proda, utegne iztržiti zanj pač kakih 50.000 gld., ker je njega 
lega kot stavbišče jako ugodna, toda s tem bi bili dohodki 

*) V tem pomenu se „meščanska imovina" sestavlja iz razno- 
vrstnih, ravnokar omenjenih ustanov in iz „imovine meščanskega špi- 
tala", in v tem pomenu nam bo ta Ijeseda služila odslej; vendar h(imo 
še nadalje točno razločevali med njo in „imovino meščanskega špitala", 
ki je le jeden del ., meščanske imovine', o kateri pa ne pozaliimn. kar 
smo rekli na str. 94, op. 2. 



108 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



»imovine meščanskega špitala« jako škodovani, zakaj teh 
50.000 gld. bi v najboljšem slučaju (po 4'' /o) nosilo šele 2000 gld., 
dočim so bili zadnjih trideset let dohodki taki-le: 



Dohod l-ci 


1. 1868. 


1. 1878. 


1. 1888. 


gld. 


kr. 


gld. 


kr. gld. 1 kr. 


1.) Prebitek iz prejšnjega 
(1867) leta 

2.) Obresti obligacij . . . 

3.) Donesek politične 
uprave Cloterija) . . . 

4.) Stanarina 

5.) Najemnina za travnik') 

6.) Pristojbine za me- 
ščansko pravico . . . 

7.) Razni dohodki. . . . 


3865 
1624 

60 

6292 

83 

30 
189 


65 
90 
30 

96 


1438 
2096 

60 
8304 

275 
117 


58 '/^ 
90 

90 
25 

- 
31 


979 
2091 

20 
8983 
? 

600 
174 


60\/., 
60 

30 

75 

50 


Skupaj . . . 


12145 


82V. 


12292 


94V, 


12849 


757. 



Tem dohodkom so stali ti-lo stroški nasproti: 



Strošlci 


1. 1868. 


1. 1878. 


1. 1888. 


gld. 1 kr 


gld. 1 kr. 


gld. 


kr. 


1.) Podpore meščanom: 

a) po 20 kr na dan . 

b) po 30 kr na dan . 

2.) Hišni davek 

3.) Poprave ia vzdrževanje 

poslopja, zavarovalnina 
itd 

4.) Razni stroški (dim- 
nikar, vratar, kolckiitd ) 

5.) IMestna doklada . . . 

6.) Boratova ustanova. . 

7.) Pristojbinski ekviva- 
lent 


1919 

2626 
1912 

448 L 
93 


70'0 
05 

42V, 

39^) 
43 


3229 
3619 
2493 

454 

60 

182 

5 

432 


80 
20 

76 V., 

69 

24V.. 
90 

881/., 


7341 
3073 

183 

200 

5 

433 


10 

86'/., 

35 
24 
90 

24'/., 


Skupaj . . . 


11062 


99 '/2 


10478 


48'/2 


11237 


70 



Iz teh računov uvidiš, da so na pr. tekom leta 1888. 
meščanski reveži prejeli iz imovine meščanskega zaklada 
podpor 7341 gld. 10 kr. Leto pred potresom (1. 1894.) pa celo 



') Med letom 1868. in 1878. so špitalski travnik najbrž prodali. 

-j L 1868. je dobivalo 20 ubožcev po 25 in 26 kr. podpore na 
dan, 41 pa po 17 '/2 kr. 

■') Leta 1867. so špital namreč temeljito popravili od znotraj in 
zunaj, glej str. 105. 



f 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 



109 



cez 8000 g\d. A v jutru po nesrečnem potresu je bilo po- 
slopje, iz čig'ar dohodkov so se meščanskim ubožcem delile 
dotlej podpore — kaj bi drug-ače rekel — razvalina in niti 
ne groša vredno. Kar pa je bilo druzega imetja, bilo je to 
primeroma majhno, ne večje nego kakih 50.000 gld.; to so 
bili namreč tisti v obligacijah naloženi tisočaki, ki so jih 
1. 1771. iztržili za špitalske kmete in špitalsko gilto. Obresti 
so znašale k večjemu 2000 gld. Meščanski odbor bi bil 
mogel torej, če bi bil razvalino prodal, odslej namesto po 
8000 gld. razdeljevati samo po 4000 gld. na leto — torej 
za polovico manj kakor doslej. Zavoljo tega bi se bile mo- 
rale vsakdanje podpore ali za polovico pristriči, ali pa bi 
se bila morala najmanj polovici doslej podpiranih ubožcev 
podpora sploh ustaviti, ustaviti v času, ko so je bili najbolj 
potrebni! 







Podoba 5. 

Kaj torej storiti, da meščanski ubožci ne trpe pre- 
velike škode? Za meščanski odbor pač jako težavno 
vprašanje! A tolažil se je z upanjem, da nesrečni Ljubljani 
priskoči država na pomoč. In ko se je to tudi res zgodilo 
in je meščanski odbor pričakoval, da dobi nekaj državne 
podpore gotovo tudi imovina meščanskega špitala, sklenil 
je, da špitalske razvaline ne proda, ampak sezida na nje 
mestu novo in zdanjim zahtevam primerno veliko zgradbo. 
In res je dobil 50.000 gld. v dar, 100.000 gld. pa brezobrest- 
nega posojila. Razpolagal je torej s svoto nad 200.000 gld. 



110 



Ivan Vrhovec: Meščanski §pital. 



\ 



A stavbni mojstri so preračunili, da bode zgradba, kakor 
se je nameravala, stala še jedenkrat toliko, blizu 400.000 gld., 
natančno 398.979 gld. 72 kr. Vzeti bode treba torej še naj- 
manj 200.000 gU\. na posodo. Toda kje jih dobiti? — Me- 
ščanski odbor pa si ni dalje belil glave s to skrbjo, ampak 
je razpisal razna pri zgradbi potrebna dela ter se takoj 
lotil zidanja. Zanašal se je na ono znano resnico, da kjer 
je sila največja, tam je pomoč božja najbližja. 

A vsa na 398.979 gid. 72 kr. preračunjena vsota ni 
bila namenjena samo za zidanje, ampak se je iz nje kupilo J 
tudi onih pet hiš (dve v Spitalski, tri pa v Lingerjevi ulici), ■ 
ki so bile novi zgradbi na poti in katere je bilo treba 
vsekako prikupiti. Iz črteža pod. 5 je razvidno, da so 
posebno tri teh hiš (št. 3., št. 4. in št. 5.) v Lingerjevi ulici 
segale daleč noter v stari meščanski špital. Dokler bi te 
hiše stale, bi bilo nemogoče dati novi zgradbi primerno in 
dostojno lice. Drugič pa se je moralo po zdanjih stavbnih 
predpisih umekniti novo poslopje tudi daleč nazaj od prejšnje 
svoje stavbne črte, in sicer v obeh ulicah, v Spitalski in 
Lingerjevi. Stavbni prostor bi se bil tem potem tako 
skrčil, da bi bila zgradba nameravanega novega poslopja 
do dobra nemogoča. Torej ni kazalo druzega, kakor te hiše 
odkupiti ter jih podreti. 

A so bile jako drage V Spitalski ulici sta se nahajali dve: 
Weber-jeva in Wetsch-eva, v Lingerjevi pa tri: UUmann-ova, 
Foderl-ova in Košir-jeva. Naslednja tabela kaže, kolik je bil 
prostor, ki ga je zavzemala vsaka teh hiš, kolika je bila cena, 
koliko se je dotičnega prostora porabilo za zgradbo špitalske 
imovine, koliko^ pa se ga je moralo odstopiti in prepustiti 
za razširjenje Špitalske in Lingerjeve ulice: 



1 



H i ž a 



Nje 
velikost 



Cena 



Cena 
1 m^ 



Št. 1. Weber-jeva 

Št. 2. Wetsch-eva 

Št. 3. Uilmann-ova 

Št. 4. Foderl-ova 

Št. 5. Košir-jeva 

Skupaj . . 



209 m« I 14.500 gld. 6938 gld. 



216«/- 28.000 

248 w2 12.500 

147 m"' 20.000 
158/»' 7.4:32 01 



129 63 

50-40 

136 05 

47 03 



90 


119 





216 


121 


127 


104 


43 


123 


35 



978 //i' i 82.43201 gld. 



438 Ht'-, 540/>/'i 



Iz te2,a je razvidno, da je bil najdražji stavbni prostor 
oni, ki se je pridobil s Foderlovo hišo in kojega je 1 m^ 
stal 13605 gld., ali po stari meri 245 gld. 82 kr. seženj. 



Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 111 



Najcenejša je bila Ullmanova hiša v Ling-erjevi ulici, katere 
1 m'^ je stal samo 50 o,' ki. 40 kr. 

\"es s kupljenimi hišami ])ridobljeni prostor je meril 
978 m^, od katerih pa so^ morali za ceste odstopiti 540 m^, 
torej več neu"© polovico. Spitalska imovina je imela pri tem 
nad 53.000 lild. izuube. Prostora Wetscheve hiše niso mogli 
zazidati niti^ za jeden meter, prepustiti se je moral ves za 
razširjenje Spitalske in Lingerjeve ulice; istotako se tudi 
niti polovica stavbnega prostora Weberjeve in Ullmannove 
hiše ni mogla porabiti novemu špitalskemu poslopju v prid. 
Preostajalo je za novo zgradbo torej samo še 438 m-. Ta 
prostor je stal 82.432 gld. 01 kr. Bil je jako drag svet! 
Povprek je veljal vsak za zidanje preostali m'^ 188 gld. 20 kr. 
Velika izguba na stavbnem prostoru se je špitalski 
imovini poravnala nekoliko s tem, da se je na dolenjem 
oglu proti Ljubljanici v šolskem drevoredu pridobilo za 
novo stavbo 208-31 m^- javnega prostora. 

Novo špitalsko poslopje pokriva zdaj 1970 w.-, dočim je 
prostor starega meščanskega špitala meril 1730^2 Nova 
zgradba je torej za 240 m^ večja od stare. 

Vračanje res ne majhnega posojila in poravnavanje 
dolgov pa meščanskemu odboru ni delalo prevelikih pre- 
glavic, zato ker je bil prepričan, da se bodo stanovanja 
in prodajalnice v novi zgradbi oddajale brez težave in 
za visoke cene. In res se ni motil v tem! Zdaj, ko to-le 
pišemo, je meščanski špital sicer že pod streho, a od znotraj 
še marsikaj ni dodelano, vendar so vse prodajalnice in so 
vsa stanovanja že zdavnaj oddana. Mnogo ponudnikov je 
moral meščanski odbor celo odkloniti, ker so se oglasili 
prepozno. 

In tako smo po velikih ovinkih dospeli zopet do vpra- 
šanja, s katerim smo se že bavili, kako silno je namreč 
tekom tega stoletja v Ljubljani poskočila stanarina. 
Od jeseni 1. 1898. dalje plačevali bodo namreč: 

1.) J. C. Mayer od prodajalnice v pritličju in od skla- 
dišč v mezaninu 12.500 gld. 

2.) Eliz. Peterka od prodajalnice . 

3.) Jagrovi dediči » » 

4.) Ivana Več » » 

b.\ Marija Čemažar » 

6.) Anton Slovša » 

7.) Viktor Rohrmann od prodajalnice 

8.) Viktor llohrmann » » 

9.) Jakob Klauer » » 

Odnos . . . 19.900 uld. 



iSK)yj 




900 




800 




800 




800 




900 




1200 




1200 





112 Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 





Prenos 


19.900 gld. 




10.) Gričar & Mejač od prodajalnice . 


1200 >. 




11.) Terezija Eger » » . . 


800 » 




12.) Margareta Žargi » « 
Prodajalnice in skladišča dajejo torej 


800 ). 




22.700 gld. 




V I. nadstropju je pet stanovanj (po 600, 




670, 


400, 400 in 1448 gld.) oddanih za . . . 


3518 » 


v II. 


nadstropju pa šest (po 540, 450, 360, 450, 




540 


in 413) oddanih za 


2753 » 



Vsa najemnina daje . 28.971. gld. 

Leta 1778. pa so računali, da iztržijo v najboljšem slu- 
čaju za ves prodani meščanski špital 10 — 12.000 gld.! Dan- 
danes plačuje J. C. Mayer sam več najemnine; kakor je bil 
pred sto leti ves špital vreden, in jedna sama prodajalnica 
(Viktor Rohrmanova) nosi danes več, kakor so 1. 1814. nosile 
vse prodajalnice v pritličju in vsa stanovanja v I. in II. nad- 
stropju. 

Ti dohodki se bodo porabljali na dve strani: plačevali 
se bodo dolgovi in se preskrbljevali meščanski ubožci. Dol- 
govi se bodo plačali v 50 letih, za kar se bo vsako leto 
potrebovalo 11.695 gld. 54 kr. Ako se prištejejo temu letnemu 
vračilu še stroški za vzdržavanje ponosne palače, jedne naj- 
lepših zgradeb v mestu, in prišteje tudi še hišni davek — 
sicer pa bo hiša 25 let davka prosta — vsega skupaj kakih 
6000 gld., preostajalo bo za reveže vsako leto še kakih 
11.000 gld., več torej nego kdaj poprej. 

O novi palači pa želimo, da ji previdnost božja daj 
učakati tudi najmanj pol tisočletja, kakor jo je učakal stari 
meščanski špital. 




\[ -lir -Jr -i- -Jr-Jr it- -.ir-i-TJr -i- -i- -i--<!r2i- ■^'ir^^'^:^_^''^_-^'^_:^:^:!^:^^^:^:!^_:^^'^_^^'^:^_:^^.)/ 







Nekaj o razmerju 
slovenskih Trubarjevih spisov 

k protestantskim hrvatskim knjig-am. 
5} Spisal dr. Fr. Vidic. 



6i/.^\v4, okojni dr. V. Oblak je pisal v svoji oceni I. zvezka 
^^ .i Glaserjeve slovstvene zgodovine v Jagicevem 

^ »Archiv f. slav. Philologie« (XVin. str. 239): »Bei 
Trubar und dessen Mitarbeitern solite auf das 
Verhaltnis der slovenischen Schriften Trubars 
zu den protestantischen Drucken der Kroaten 
eing-eg-angen werden; bei einigen der letzteren 
\verden sich sprachliche Einlliisse der slovenischen Werke 
Trubars nachweisen lassen, vor allem aber hatten die An- 
deutungen, die die protest. Schrifsteller selbst in den Vor- 
worten ihrer Schriften geben, beniitzt werden soUen.« 

Ta Oblakova opazka in njegovi nasveti v najini kores- 
pondenci so me napotili, da sem se lotil raziskavanja, so U 
v zvezi slovenski 'protestantski spisi z istodobnimi hrvatskimi glede 
jezika, in kaka je ta zveza. 

Da nekako razsvetlim temelj svoji razpravici, hočem 
najprej v kratkih besedah narisati površno sliko prote- 
stantskega literarnega delovanja v Jugoslovanih, Slovencih 
in Hrvatih sredi in koncem XVI. stoletja. 

Ko so se jeli novi, iz Nemčije izvirajoči nauki prote- 
stantski ukoreninjevati tudi na Kranjskem, bil je jeden 
prvih Primož Trubar (1507—1586), ki se je pridružil novemu 
gibanju in postal veren in navdušen pristaš in pridigar. Od 
1. 1542. je pridigoval v Ljubljani v stolni in pozneje v špi- 

8 



114 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 

talski cerkvi, in stanovi so se mu začeli pridruževati. Nje- 
govo delovanje pa ni moglo ostati brez nasprotstva, in po 
raznih neprilikah je moral zapustiti Trubar svojo domovino 
1. 1548.; prišel je na Nemško, kjer si je razširjeval in utrjeval 
znanje protestantskih naukov, in 1. 1552. je dobil pridigarsko 
mesto v Kemptenu. Tu se mu je vzbudila ne iz patriotizma, 
temveč iz verskega fanatizma — to se je v slovenski lite- 
raturi vedno premalo poudarjalo — želja, širiti protestantske 
nauke tudi med prebivavstvom na deželi v domovini. To 
se ni dalo drugače doseči, nego s protestantskimi knjigami i 
in spisi; zato je sklenil prevajati protestantske spise, ker ' 
ljudstvo ni razumelo nemški in ker je doma že pridigoval 
))in der windischen Sprach«. Slovenci nismo imeli dotlej 
nič tiskanega ali pisanega, za kar ne vemo nikakega razloga. 
Prava uganka — kar neverjetno je, da katoliški duhovniki 
niso čutili že poprej potrebe, da bi spisovali vsaj pridige 
ali druge v službi in izven službe porabne spise, kar se je 
godilo pri vseh drugih narodih. Šele reformacija jih je mo- 
rala vzbuditi iz njih lagotnosti ali pa morebiti nerodnosti. 

O tem vprašanju so razmišljali že prvi možje, ki so 
se zanimali za naše starejše slovstvo. Tako se je zdelo 
na pr. Dobrovskemu, ki je čital Kopitarjevo slovnico, ne- 
umevno, da bi ne imeli pred reformacijo nič pisanega, in 
obrnil se je do Kopitarja v pismu dne 1. januarja 1810. 1.: 
»Wenn nach S. 403 Truber keine Evangelien (auf Sonnt. und 
Feste) ausgab, so moge man sich doch hie und da der 
dalmatinischen bedient haben. Solite aber in Krain kein 
Geistlicher zu seinem Gebrauch sich etwas von seinen Pre- 
digten aufgeschrieben haben? Die Lausitzer hatten hand- 
schriftlich das ganze N. Test, ehe sie die Evangelien druckten. 
Doch iiber die Reformation hinaus haben sie auch nichts.a^) 
In Kopitar mu je odgovoril dne 1. 5. februarja 1810. 1.: »Wie 
sie es vor Truber mit den Sonntags-Evangelien machten? 
Sie lasen gar keine vor! (?) In einer M. S. Geschichte des 
Jesuiten Kollegiums in Laibach, geschrieben von dem je- 
\veiligen Rector von 1590 (circa) bis 1690, die ich in einer 
Licitation erschnappt, und die hochst aufrichtig und inter- 
essant ist, heist es, dass erst die Jesuiten zu catechisiren, 
Beichte zu boren etc. anfiengen.«^) 

Kakor so imeli Hrvatje svoj pravopis, tako je tudi 
Trubar 1. 1550. resno poskusil in se prepričal o možnosti 
takega načrta. Ustvaril je abecedo in spisal katekizem in 
abecedarij 1. 1550. z nemškimi in 1. 1555. z latinskimi črkami. 



») Jagic: IIcTOMHHKn ,T,jifl HCTOi'. cjiaiJ. (Dii.io.ioriD T. str. 79. 
') Jagic : 1. C. str. 87. 



Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 115 

• 
Poskus se je splošno odobraval, in bodrili so ga, naj izda 
še druge knjige. 

Novo življenje in gibanje je prinesel Pavel Vergerij, 
nekdanji škof koprski. Na njegov opomin je prevedel Trubar 
1. 1555. Matevžev evangelij; proti jeseni 1. 1557. je bil prvi 
del novega zakona dotiskan. 

Zdaj so začeli prevajati tudi v hrvaščino; naslanjali 
so se na slovenski prevod, zakaj Trubar piše v dedikaciji: 
)).... da bereits ein Priester Stephan Consul es ubernommen 
bat die 4 Evangelien fiir die Apostelgeschichte, und an- 
dere Biichlein aus der ivincUschen Sprache in die Crobatische zii 
ithersetzefiM'^) 

Ko je dal Trubar 1. 1561. tiskati »Register« in suma- 
rično vsebino svojih del, je dejal v predgovoru med drugim: 
» . . eine andere Ursach sei nicht allein darin vorhanden, 
dass seine bisher mir ivindisch ausgegehenen Biicher auch crohatisch 
mit den heiden Schriften Olagolla und Cyruliza gedruckt iverden 
sollen, \veiter bekannt zu machen, sondern auch mehr Milde 
Beisteuern zu erwerben.«2) 

Ta mali zvezčič je bil torej javno naznanilo velikega 
podjetja, tiskanja knjig tudi »in crobatischer (d. i. glago- 
lischer) und in Cyrulischer Schrift)).^) 

Štefan Consul (* 1531) je živel na Nemškem. Trubarjevo 
delovanje ga je spodbujalo, in poskusil je prevesti njegove 
prevode v hrvatski pravopis in jezik, ker je bil ta mnogo 
iiolj razširjen. Načrt se je posrečil, in baron Ungnad je 
poslal Consula 1. 1560. v Niirnberg, kjer se je pod njegovim 
vodstvom delala »crobatische d. i. glagolitische Druckschrift«; 
dne 20. avgusta je že oddal Consul svoj rokopis tiskarni. 

Tudi Anton Dalmata je prišel za hrvatskega tolmača 
na Nemško in je bival v Tiibingi. In zdaj so začeli priprave 
tudi za cirilski pravopis. V Urachu so izdelali po navodilih 
Consula in Dalmate v treh mesecih cirilske črke in so ure- 
dili tiskarno. Trubarja ni bilo takrat več v Kemptenu. Prišel 
je najprej v Urach, dasi so ga klicali domov; zakaj potre- 
bovali so ga na Nemškem pri izdaji novih knjig. Dobil je 
torej župnijo v Urachu, avl. 1561. bil je v Ljubljani, od 
koder pa je kmalu zopet nazaj šel ter pripeljal seboj dva 
pomočnika, Popoviča in Maleševca, ki naj bi preskrbela 
prevod novega zakona v cirilskem pravopisu. 

V začetku poletja 1. 1562. je potoval Trubar zopet na 
Kranjsko, a ostal je še vedno v zvezi z zavodom v Urachu. 

1) Schnurrer: „Slavischer Biicherdruck" str. 29. 

2) Schnurrer: ,,Slavischer Biicherdruck" str. 47— 48. 
•'') Schnurrer : 1. c. str. 49. 

8* 



116 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 

Jasno je, da so v takih razmerah vplivali prelagatelji 
drug na drugega, in l{er so bile slovenske knjige vedno poprej 
gotove, je umevno, da so služile hrvatskim prelagateljem in da se 
najdejo v njih glede jezika sledovi take porabe. 

Primerjal sem Trubarjeve »Artikule« iz leta 1562., 
hrvatski prevod v cirilskem in glagolskem pravopisu iz 
istega leta, kakor tudi nemško in latinsko predlogo. 

O tem delu je pisal že Schnurrer v omenjeni knjigi 
str. 102.: »Nach der von Herrn Stiftsprediger Weber an- 
gestellten Untersuchung ist es auCer Zweifel, dass die eine 
Ausgabe von der andern (v mislih je imel cirilsko in gla- 
golsko izdajo) nur allein in der Schrift verschieden, und 
dass in beiden nichts anderes, als jene von Trubern in Creinischer 
Mundart ausgegebene Confession und zivar in einer tvortlichen TJber- 
setzung in die crobatische Mundart enthaUen ista. 

Da je trdil pravo, je jasno že iz naslovov; slovenski 
se glasi: »Articuli oli deili, te praue ftare vere KerszhanCke 
is. s. pyfma po redu poftauleni inu kratku faftopnu islosheni. 
Kateri fo tudi taku, u tim 1530. leitu nashimu NermiloTti- 
vishimu Gofpudi ceffaryu Carolu tiga imena Petimu, rani- 
cimu, Inu potle u tim 1552. leitu, timu Concilyu v Trienti, 
od enih velikih Nembshkih' Vyudou, Meift inu Pridigarieu 
naprei polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskiga inu Nemb- 
shkiga jefgka u ta Slouenski fveiftu i/tolmazheni. Od fpreda u ti 
Slouenski Predguuori fe praui, katera Vera ie, od f. Troyce 
poftaulena, ta nerprauishi inu nerftarishi; skufi Primosha 
Truberia Crainza.« V nemškem naslovu stoji nazadnje: »Aufi 
Latein und Teiitsch in difi Windisch Buch zusamengezogen.« 

Jednako se glasi hrvatski naslov: »Articuli ili deli 
prave stare krstianske vere, iz svetega Pisma redom po- 
stavleni na kratko razumno složeni i stumačeni: koi jesu 
Gospodinu Cesaru Karolu petoga imena, Bogoljubna spo- 
menutja. I potle va. . . godištu koncilju ili zborištu va Trentu 
od jednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, Gradov i Pro- 
dikači očito izručeni i dani, sada vnove iz Latinskoga, NemŠkoga 
i Krainskoga jazika va Hrvacki verno stlmaceni. Po Antonu Dal- 
matinu i Stipanu Istrianu.« 

Posebno je treba opozoriti, da stoji tu izrecno „^ Krain- 
skoga", torej iz slovenskega, in da stoji razen tega tudi 
„vnove", to je zopet, napram slovenskemu „peruic' ; najbrž se 
je rabila pri hrvatskem prevodu v prvi vrsti slovenska, 
zraven pa tudi latinska ali nemška predloga — zadnja 
menda redko! V nemškem naslovu hrvatske izdaje, ki se 
sicer ne ujema s slovenskim, pa stoji y,Au/ dem Latein vnd 
Teiitsch in die Crobatische Hprach verdolmetscht vnd mit 
Glagolischen (oziroma v drugi izdaji) mit Cirulischen Buch- 



Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 117 

štaben getruckt«. V nemškem naslovu se torej raba slo- 
venskega prevoda niti ne omenja, najbrž po vplivu nem- 
škega naslova v Trubarjevi izdaji. 

Ze iz naslovov se torej vidi, da je služila hrvatskemu 
prevodu vsaj deloma slovenska izdaja v podlago. To se 
sklepa lahko tudi iz predgovorov. V vsaki knjigi je namreč 
najprej nemški predgovor, ki pa je v vsaki povsem različen; 
v hrvčitskih izdajah so na koncu predgovora imena vseh 
treh prelagavcev, Dalmate, Consula in Trubarja, iz česar 
se sme najbrž sklepati, da je smatrati v prvi vrsti Trubarja za 
avtorja nemških predgovorov, ker je v slovenski izdaji 'podpisa7m 
samo Trubarjevo ime v znak, da mu ni nikdo pomagal. Da- 
tirana je slovenska izdaja z dne 1. maja 1562., hrvatski 
izdaji pa obe z dne 20. oktobra 1562. 1. 

Trubar pravi v svojem predgovoru slovenske izdaje: 
Različni vzroki so ga napotili, »dass ich jetz und in cler 
eil neben anderen meinen Geschafften, dolmetschen und 
Predigen auch die Augspurgische Confession in dieWindische 
Sprach hab gebracht vund mit lateinischen Buchstaben 
trucken lassen« in dostavlja v oklepaju: f„wie sie dami auch 
bald mit Crobatischen und Cyrulischen Buchstaben getruckt iverden 
soli"). In isto izjavlja v splošnem slovenskem predgovoru 
(list 17 b). »Do Tehmal smo mi neruezh favolo tih nashih 
dobrih preproftih Slouencou inu Crouatou (fakai lete Buquice 
bodo skorai tudi fteim Croashkim Pi/mom inu Jesijkom dr ukane") 
itd. itd. 

Na tem mestu je Trubar hrvatsko izdajo naravnost 
naznanil, iz naslednjega pa lahko sklepamo njeno popolno 
odvisnost od slovenske. Trubar namreč piše v predgovoru: 
»Vnd nachdem in der Augsburgischen Confession der Titel 
ettlich Sententz und Artickel mit \venig vnd kurtzen latei- 
nischen und teutschen Worten werden angezeigt vnd aufi- 
gesprochen, die ich also mit derogleichen vnd wenigen 
Worten, das es die einfeltigen in der h. Geschrift vnbe- 
lesnen AVindischen vnd Crobaten grlindlich versteen mochten, 
nicht hab mogen verdolmetschen. Derhalben hab ich den Titel 
ettlich Artickel vnd Sententz in der obgemelten Augsburgischen Con- 
fession mit anderen vnd mehreren Worten, Spriichen, Zeugnussen 
vnd Exempel aufi jrer Apologia, aufi E. F. G. vnd cler Siichsischen 
Theologen Confessionen Paraphrasiert, aufigefUrt vnd aufigelegt. Ich 
hab aber damit keinen Artickel oder Sententz was benommen, 
auch dieselben in jren meinungen vnd verstandt nicht 
verendert«. 

Ker torej Trubar ni ustvaril tnehcmičnega prevoda, temveč 
je v resnici vse tri krščanske konfesije, namreč augsburško, 
\vurtembcrško in saksonsko spojil^ deloma skrčil, deloma 



118 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 



sam razširil, tako da se ne da najti popolna predloga, niti nemška 
niti latinska, in ker imajo hriatske izdaje isto vsebino kakor slo- 
venska, tedaj bi bilo že iz tega jasno, da je služila zlasti slo- 
venska izdaja hrvatskim, za predlogo, dasi priznavam, da je 
hrvatskim prelagateljem rabila tam pa tam tudi latinska 
predloga, kar bodem na dotičnih mestih omenjal, nemškega 
pa menda itak niso dobro razmiieli. 

V hrvatskih izdajah stoji za nemškim predgovorom 
doslovni hrvatski prevod, dočim ga v Jrubarjevi izdaji ni. 

Nato sledi uvod k artikulom samim, posvetilo cesarju 
Karolu V. Ta uvod je v slovenski in v hrvatski izdaji na 
nekaterih mestih različen. Vidi se, da se je hrvatska izdaja 
pri eventualnih razlikah naslanjala tesneje na latinsko pred- 
logo, dočim se ujema slovenski tekst na dotičnih mestih z 
nemško predlogo. V dokaz navajam jeden del tega uvoda: 



Slovenski tekst. 

Tih enih nemshkih vyodov 
inu meist savolo nih vere inii ar- 
ticulou, pruti nashimu Gofpudi 
ranicimu Ceffaryu Carolu. Pred- 
govor. 

Nerfuitleshi, Premogozhi Cef- 
far, Nermiloftinishi Gofpud. Po 
tehmal ie ta vasha Ceffarieua 
Maie/teta V7wuizh enii gmain 
vkupe [brane inu hogene vfiga 
Rai/ha, vletu Meiftu Aushpurg, 
milostiim vunkai piffala inu [a- 
pouedala. De fe tiikai ima vkiipe 
fvetouati, koku bi fe tirnic Tinčku, 
timu grofouitimu ftarimu fou- 
urashniku tiga Kerszhanskiga 
Imena inu te nashe Vere, fano 
mozhno voisko, dosti leit inu 
veden moglu fuperftati, inu pred 
nim tu Kerfzhanftvu obraniti. Per 
tim, de fe tudi fuetuie inu rouna, 
od te neufglihe, refdelene inu 
drashbe, v ti nashi sueti kerfzhanski 
Veri. De fe te Vere obuge Partiije, 
obegu Deila ludi shnih maningo, 
faffopom inu reslotkom, vmei febo, 
v lubefni, v tihoti inu krotkidi 
vprgzho faslishio, faftopio, te ifte 
pregledaio inu prerataio. Inu ka- 



Nemška predloga. 

Confessio odder Bekanntmis 
des Glaubens etlicher Fiirsten und 
Stedte , oberantivort keiserliclier 
Maiestdt; zu Augsburg. Apologie 
der Confessio. 

Aller durchlauchtigster, Gros- 
mechtigster , Umibenvintlichster 
Keiser, Allergnedigster Herr. Als 
eiver Keiserliche Maiestdt kurtz 
verschiedener Zeit einen gemeinen 
Reichstag alhie gen Augsburg gne- 
diglichen ausgeschrieben mit ern- 
stem beger von sachen unsern und 
des Christlichen namens erbfeind 
den Tiirken betreffend und ivie 
demselben mit beharlicher hilff 
statlichen widerstanden. Auch ivie 
der Zioiespalden halben inn den 
heiligen Glauben und der Christ- 
lichen Religion gehandelt moge 
iverden. zu rathschlagen und vleis 
anzukere7i alle einsiglichen gut- 
bedimcken opitiion und meinung 
zivischen uns selbst inn lieb und 
giltigkeit zu horen, zu ersehen und 
zu erwegen und dieselben zu einer 
einigen Christlichen uahrheit zu 
bringen und zu vergleichen alles 
so zu beiden theilen nicht recht 



Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 119 



terih maninga, faftop inu reslotik 
fe fteim Pi/finom ne fgliha, oU 
proii tiga Pgfma ne faftopio, De 
fe tih i [tih faftop inu maninga 
prožil del inu jjopraui. Imi de 
fe te Vere vfe rizJii, h ti prani 
Kerfzhanski Bi f niči fpet per- 
prauio inu fglihaio, De vshe na- 
prei od naf vfeh, fe hota ena 
prana zhifta Vera zheftgla, der- 
shala inu ohranila. 

De koker mg vfi fnio pod 
enim Criftufom inu pod ni m 
voiskuiemo, De tudi taku vkupe, 
fmgrom fcelo fprauo, v ti Ker- 
fzhanftui Cerqui bomo shiueli. 
hm fmo mg, ofdolai fopif]\mi, 
Curfiirst inu Vgudi, f drugimi 
kir fo k nam f to Vero per dr u- 
sheni, tudi koker tg drugi Cur- 
filrshti, Vgudi inu Stanuui tiga 
celiga Ragha, k letimu vkupe 
Sbranu inu hogenu, poklgzani, fa 
tiga voh, de fe mg tei Ceffarski 
fapuuidi pokorni iskashemo, fmo 
mg, pres huale gouorezh, femkai 
V Aushpurg, tg perui prishli. 

Glagolski in cirilski 
tekst. 

Predeslovije cesaru KaroJu 
petomu. 

Prezmozni voiniče, cesaru 
ploditelb^ Gospodine premilostivi. 
Buduc vaša Cesarova prezmoznost 
zapovedala spravišce orsaga u Av- 
gusti, da bi se svetovalo i odlu- 
čilo ciča pomoči suprotb Turku, 
Ijntomu Bastinskotnu i staromu 
Krbstianskoga imena i Božiega 
slova neprijatelu, kako bi se moglo 
njegovomu isteku i zlu hotinju, 
neprestanomu i večnomu boju tere 
njega pripravi protiviti ili suprot 
stati. Potonit, i odh neskladnosti 
va uzroku božjega slova i Kor- 



ausgeleget oder gehandelt were, 
abzuthun und durcli uns alle ein 
einige und icare Religion anzu- 
nemen und zu lialten. 



Und ivie tvir alle unter 
einem Christo sind und streitten, 
also aucli alle inn einer gemein- 
schafft Kirchen und einigkeit zu 
leben und tvir die unten benant 
ChurfUrst und Fiirsten sa^npt 
unseren verivanfen gleich anderen 
Curfursten, Fiirsten und Stenden 
dazu erfordert, so haben wir uns 
darauff dermassen erhaben, das 
tvir sonder ruhm mit den ersten 
hieher kommen. 



Latinska p r e d I o g* a. 

Praefatio ad Caesarem Ca- 
rolum quintum. 

Invictissime imperator, Caefar 
Augufte, Domine clemenentissime. 
Cum V. C. M. indixerit conuentum 
Imperii Augustae, tit deliberetur 
de anxiliis contra Turcam, atro- 
cissimum , hereditarium atque 
ueterem Christiani nominis ac 
religionis hostem, quomodo illius 
scilicet furori & conatibus, dura- 
bili & perpetuo belli appai^atu re- 
sisti possit. Deinde & de diffen- 
sionibus in catisa nostrae sanctae 
religionis & Christiaiiae Jidei & ut 
in hac causa religionis partium 



120 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 



stianske Vere, i da hi se va tomi 
dugovanju božje službe, mnanie 
ednoga dela i drugoga sudbe met 
sobom va Ijuhave, krotkosti i v 
jednoi fihosti slišale spreda ili 
ocito razumile^ zmerile i procinile, 
i da bi odvrgši sto godlje na 
obeju strani u pismih drugako 
promijeno i razumeno, tere po- 
pravivši ona dvigovanja v ednoi 
priprostoi istini i krstjanskomu 
jedinstvu skupila i povratila^ da 
se od sih dob pri nas jedna prava 
i istina bogoljubnost časti i drži, 
da bi kakono pod jednim Kri- 
stusem jesmo tere bojujemo, tako 
i va jednoi Crikvi Krstianskoi^ 
jeditio kupno ziviti mogli. 

I kad smo mi podpisani 
Izberiteli i jjoglavnici z drugimi 
koi su se k nam pridružili kako 
i drugi Izberiteli i Poglavnici i 
Bedi na imenovano spravišče za- 
zvani, da bismo Cesarovoi za- 
povedi poslušno naslidovali, rano 
smo došli u Augustu i neka 
bez gizde rečemo, meju najprvimi 
došli jesmo. 



opiniones ac sententiae inter sese 
in charitate lenitate & mansue- 
tudine mutua audiantur coram, 
intelligantur & ponderentur nt illis, 
quae idrimque in scripturis secus 
tradata aut intelleeta sunt, sepo- 
sitis & correctis, res illae ad unam 
simplicem veritatem & Christianam 
concordiam componantur & redu- 
cantur, ut de cetero a nobis una, 
sincera atque vera religio colatur 
& servetur, ut guemadmodum sub 
uno Christo sumus & militatnus: 
ita in una etiam Ecclesia Chri- 
stiana, in imitate et concordia 
vivere possimus. 



Cumque nos infra scripti 
Elector & Principes, cum- Aliis 
nobis coniuncti sunt, perinde ut 
alii Electores & Principes et Status 
ad praefata Comicia evocati simus 
ut Caesareo mandato obedienter 
ohsequeremur, mature venhnus 
Aiigustam, & quod citraiactantiam 
dictum volumus inter primos 
affuimus. 



Kakor je videti iz tega, je hrvatski tekst potekel na- 
tančno, skoro do besede iz latinske predloge in se nekoliko 
razlikuje od slovenskega besedila; zadnji stavek tega od- 
stavka pa, katerega ni v latinski izdaji, se ujema zopet 
dobesedno s slovenskim tekstom. 



Inu le tu ie tu nashe inu tih 
nashih v ti Veri ozhitu fpofnane, 
koker tukai od eniga Articida do 
drugiga po redu stoy fapiffanu. 
Vafhe Ceffarieue Maieftete fuefti 
inu Pokorni. 



J ovo je to naše i ovihnaŠih 
va tol veri ocito spoznanje i spoved, 
kakono ovde ot ednoga artikula 
do drugoga po redu stoi zapisano. 
Vaše cesarove prezmožnosti Verni 
i Podložni. 



Že iz tega je razvidno, da so pisatelji tam, kjer so se 
naslanjali na slovensko izdajo, prevajali povsem doslovno, 
kar se da pojasniti še z mnogimi drugimi dokazi. Poprej 
pa hočem navesti še par primerov, v katerih se hrvatski 
tekst razlikuje od slovenskega in se tesno drži latinske 
predloge. 



Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 121 



Vezh fe vuzhi , 
veruie inu fa Rifnizo 
dershi, v tili nashili 
Cerquah, de fa tim 
Adaniouim Patzom 
inu Grehom vfi ludie, 
kir fo po natursJci 
sliegi roijeni, fo v gre- 
hih pozheti inu roijeni. 
De fo vfi od niater- 
niga teleffa, polni vfeh 
hudih shelij in lushtou, 
de fo jjerldoneni inu 
volni ku ufiniu hii- 
dimu, inu de v nih 
nei oheniga praviga 
Boshgga fpofnane, ne 
Vere, ne ftraha, ne 
lubefni pruti Bogu 
inu ludem. 



Vece se uči, ve- 
ruje i za isfi)iu drži 
-v naših crikvah, da 
se esu po padcu Ada- 
movom svi liiidi na- 
iuralnim načinom , 
razplodili, rodeči se, 
da imaiu porodni ili 
istočni grih. A mi 
razmnimo, da jest 
porodni grih, koga 
sveti otci i svi pravo- 
verni i bogoljubni 
učenici u crekvi tako 
imenuju poimani dlg 
ili krivicu s koim ro- 
jeni radi Adamova 
padca dostoini jesu 
srda Božjega i smrti 
vikovične i skvarene 
človičaske nature. 



Item docent, quod 
post lapsum Adae ho- 
mines natm-ali modo 
propagati nascentes 
habeant ijeccatmn ori- 
ginis. Intelligimus au- 
tem peccatum originis, 
quod sic vocant sancti 
potres et omnes ortho- 
dovi et pie eruditi 
in ecclesia, uidolicet 
reatum, quo nascen- 
tes propter Adae 
lapsum, rei sunt irae 
Dei & moHis aeternae 
& ipsam corruptionem 
humanae naturae. 



Ko pa neha latinska predloga, ujemata se slovenski in 
hrvatski tekst popolnoma: 



Inu tak Erboui Greh nei 
inu ne bo obenimu Zhloueku od- 
pufzhen, samuzh on bo skufi ta 
kerft, skufi f didia . . . druguzh 
roijen. 



I tokov porodni i didinski 
grdi ni, i neče biti niiednomu 
človiku odpuščen listo oko ne bude 
kršteniem po duhu . . . opet rojen . 



(II. člen I. odstavek.) 
Jednako mesto je v XVII. členu: 



kir prauio, de tih 
/ludieu inu hudih 
Nevernih ludi ferda- 
mene inu terplene ne 
bo vekoma terpelu te- 
muzh bo konez imeilu. 



ki jesu zmislili di- 
javlom i prokletim 
konac muk biti. 



qui finxerunt Diabolis 
& damnatis finem poe- 
narum futurum esse. 



čudno je neko mesto v IX. členu, kjer se slovenski 
tekst povsem ujema z latinsko predlogo, hrvatski pa je 
samovoljno skrajšan: 

Inu de ty Otroci Et quod infanies I da mala dica 

fe imaio kerstiti, inu sint baptizandi et quod se imaju krstiti, da 



122 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 



de ty Otroci, kir fo 
skufi ta kerft Bogu 
porozheni, fo vfeti v 

to G na do . . . 



jesii pridi v milost 
Božju . . . 



infantes per ha- 
pfismuni Deo com- 
mendati recipiantnr 
in gratiam Dei ... 

Razen teh par slučajev sta slovenski in hrvatski 
tekst povsem jednaka, tako da se celo red besedi doslovno 
posnema; v dokaz nekaj primerov iz predgovora k »arti- 
kulom«: 

Ove krive, smamne, babske 
upačene, od Boga prepovedane 



Te kriue, norfke, babfke, 
ifpazhene od Buga prepouedane 
Boshie flushbe. 

. . . nii lete [tare inu noiie rizhi 
kir fo fe per tini starim fueitu . . . 
godile . . 

. . . v tim sazhetku naprei inu 
pred vuzhi poftauiti inu poueidati, 
de bote snali inu veideli. 
. . . vmei vami mi oli ti/ drugi, 
kir so nam fubper . . . inu one 
nove boshie flusbe gori jjerprauiti 
inu narediti . . . 

. . . fo ene boge ouzhice . . . 
Kaku grosouitu so oni fteim Boga 
bili referdili inu kaku fu satu 
bili skufi Moisesa shtraifani inu 
pomorieni od tiga vi pifanu 
naidete. 

H puflednimu ie na voifki 
hud konec vsel, fe ie fam prebol 
berite. 

Taki pridigari, kir te ludi Takovi prodikaci, koi ljudi 

ne vuzhe is boshje beffede temuzh ne uče iz božjega slova nego iz 
is nih norfke pameti ti ifti farni njih manene pameti, ti isti sami 
febe inu kir nih pridigom veruio sebe i koi njih prodikani veruju i 
inu flushaio, v to iamo, v tu poslušaju v jamu, v večno po- 
vezknu pogublene pelaio . . . gublene vode . . . 

Ob tu vfi ty, kir nas dolshe, Zato svi ovi, koi nas potva- 

od nas gouore inu nas resnafhaio, raju, od nas govore i nas raz- 
de ieft s muimi touarifhi inu naŠaiu, da mi z našimi tovariši 
bugiiami hozhmo eno nouo kriuo pismom i knjigami hočemo ednu 
vero v tih flouenfkih deshelah novu krivu veru va slovenskih 
narediti inu gori perprauiti, ti zemlah narediti i gore postaviti, 
rifnice ne gouore. ti istinu ne govore. 

»va slovenskih zemlah« jo hrvatskim prelag-avcem 
menda ušlo iz slovenske predloge; zakaj na drugem mestu, 



božje službe. 

... nu ove stare i nove riči koje 

su se pri tom starom svitu . . . 

godile . . . 

. . . v ovom začetku napred i pred 

oči postaviti i povedati, da budete 

znali i videli. 

. . . mei vami mi ali ti drugi 

koi su nam suprot ... i neke 

nove bozie službe gore nastaviti., 

zvišati i narediti . . . 

. . . jesu jedne uboge ovčice . . . 

Koliko grozovito jesu z ovim Boga 

bili resrdili, tere kako su zato 

bili skrozi Moisea kaštigani i po- 

bieni od toga pisano naidete. 

Napokon jest u voiski po- 
ginul, sam se je probol čtite. 



Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 123 



kjer piše Trubar: »Usi hozhmo eno nouo kriuo vero v slo- 
venfki desheli narediti«, ima hrvatski tekst izpremenjeno: 
»da hočemo jednu novu krivu veru va ovih zemljah i 
stranah narediti i načiniti«. Da so hrvatski prelag-avci za 
svoje razmere tu pa tam kaj izpremenili, kaže naslednje 
mesto: za Trubarjev: »Inu de vi, mui Slouenci« je tam: 
»i da vi, naši predragi Hrvati«. 

Vse te primere sem vzel iz dolgega predgovora. Ista 
jednakost je tudi v »Artikulih« samih, iz katerih hočem 
navesti par drastičnih primerov: »Art.« L 



Natn inu oh tu Mi Veru- 
iemo inu spofnamo, de ie fam 
dini prani vezhni nedoshefni pre- 
fmerni Bug, Vfigamogozh inu 
Stuarnik vfeh rizhi videzhili inu 
neuidezhih Inu de v ti m cmim 
dinim vezhnim BosJiijm Stanu inu 
Vhognftui fo trg reslozhene famo- 
ftogezhe laftine oli Perfone, Tu 
ie Ozha Syn inu S Duh [List 18 a). 

„Art." V. 

Taku ftuprou fpofnaio prou, 
To mgloft Bosligo, To Boshgo 
Ozhino miffal inu Volo pridi 
nom . . . 

Inu te Malgkouske Curbe 
inu Lotrice, kir prauio de fe nim 
Diuiza Marga, oli kaki drugi 
Suetniki perkafuio, shnimi gouore 
inu vele fdai na tei^ fdai na 
drugi Gorri, nim Cerque fgdati, 
Mashouati k nim f crgshi hoditi 
inu nim offrouati. (List 33 h.) 

„Art." VI. 

F nashih Cerquah fe tudi 
vuzhi, de kadar fmo skufi to 
Vero V criftufa f bogom fmgrieni 
inu fprauleni . . . {List 34 b.) 

„0d vere". 

Efna taka pridiga Zhloueka 
prou obeffeli . . . (List 48 a.) 

Gofpud hozhes li ti te nashe 
hudube inu kriuine famerkati . . . 



Nato i zato mi verujemo 
spoznamo i spovedamo, da jest 
listo jedan sam jedini, 2-^>-ai'/', 
večni, nedosezni bezmerni Bog 
vsemoguči stvoritel svih rici vi- 
dečih i nevidečih. 1 da va tam 
edinom, večnom Božiem Stanu i 
Božastvu jesu tri razlucene samu- 
stoieče lastine ili sobstva, to iest : 
Otac, sin i duh sveti. 



Tako stoprv pravo spoznaju 
ovu milost Boziu, ovu Božiu Otčinu 
misal i voliti supi-ot nam. 

J ove dijavle bludnice i Lo- 
trice, koie govore, da im se deva 
Maria Hi koi drugi svetci prika- 
zuju, z njimi govore i vele sada 
na ovoj, sada na drugoj gore njim 
crikve zidati, Mise služiti, k njim 
skrizi hoditi i dare njim ofrati. 



V naših crikvah se takaiše 
uci, kad smo po Veri va J. H. 
z bogom sinireni i spravleni . . . 



Edna takova prodika človeka 
pravo obeseli . . . 

Gospodine ako nam hočeš 
naše hudobe i krivinje zameriti . . . 



124 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 

Ob tu ie Tlom dan inu darouan Toga radi nam ie dan i da- 

od Buga ta Spraulauez, Smi/rnik rovan od Boga ov spravitel, srni- 

inu Oduetnik Criftus Jefns, Inu ritel i odvetnik J. C. i njegova 

ta nega zhaft inu Ohlaft fe nema čast i oblast nima se na ova naša 

na ta nasha della preloshiti ne dela preložiti ni prestaviti, 
preftauiti (List 49 a.) 

Ne bodo nisliter neshli ne da ne hote ništar naiti ni 

famerkali de . . . (List 60 a.) zamerkati . . . 

„0d closhterskih Salub oli 
Oblub" (L. 80.) 

Od te druge menishke Ob- Od ovoga drugoga fratar- 

lube, od tiga Bushtua ti nashi skoga zaveta, od uboštva ovi naši 

Prigarij tudi cilu nishter ne pripovidavci takoie savsima niŠtar 

dershe. Sakai taciga Bushtua kir ne drže, zašto takovo uboštvo, kad 

eden tu. fuie fdobro volo pres človik svoie imenie ili blago, volno 

fgle fapufti, bodi blagu, sheno bez sile ostavi, ili ženu ili decu 

oli otroke inu gre ven Closhter i grede v kloštar ili petlati, Bog 

oli petlati., Bug nei poftavil ne ni postavil ni zapovidal. 
/apouedal. (L. 87 b.) 

Takih primerov bi se dalo navesti brez števila; vsi so 
jasen dokaz za neposredno uporabo Trubarjevih spisov pri 
spisovanju hrvatskih protestantskih knjig. 

Za vpliv slovenske predloge smatram tudi rabo duala 
v hrvatskih izdajah; te imajo namreč: »Abraam jest svet, 
dobar i pravadan pred Bogom postal, pravita i pišeta Moises 
i Paulus« po slovenski predlogi: »Abraam ie fuet, brumen 
inu prauizhin poftal pred Bugom, prauita inu pishefa Moises 
inu Pauluscc; ali na drugem mestu: »Kakono od toga Eremia 
prorok i Paval govoritaa odgovarja slovenskemu: »Koker od 
tiga Jeremias inu S. Paul gouoritaa. Zopet na drugem mestu 
pa stoji v hrvatski izdaji že plural: »Tako sveti Jakov i 
sveti Paval ž njih Pismom od ove vere nisu neskladni« 
nasproti slovenskemu: »Taku S. Jakob inu S. Paul shniu 
pifmu od te vere fi nefta fubper«. 

Kakor je znano, rabi v Trubarjevih spisih med dru- 
gimi germanizmi dosledno člen oziroma demonstrativni 
pronomen. Hrvatski prevodi se te napake kolikor toliko 
izogibljejo, vendar se od slovenske predloge — na nepo- 
sredni vpliv nemškega teksta v tem oziru menda ni misliti 
— niso mogli povsem iznebiti; najde se torej tudi v njih 
mnogo mest, kjer se rabi člen: »prem tako se jest i tim 
drugim apostolom... godilo« — »jesu te prave verne« — 
)ytu staru veru« — »nove božje službe i te stare« itd. 

sve in vse^ svi in vsi, svim in vsim itd. rabi izmenoma v 
hrvatskih tekstih. 



Dr, Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 125 

Mnogo germanizmov imajo vse tri izdaje skupno; 
razen že omenjenih v celotnih citatih se nahaja na pr.: 
»naprei poftauil — naprid postavil«, »dišputiral«, »lotrija«, 
»offrouati — ofrati«, »famerka — zameri (merken)« itd. Za 
slovenski »zheftu« rabijo hrv. izdaje različne izraze: mnogo- 
krat, čestokrat, cesto, vecekrat. 

Deležnik preteklega časa se končuje na — 1: hotel, 
pregovaral itd.; zanimiv je slovenski: zavrgal, prišal. 

Za slovenski izraz »ofar« ima hrvatski tekst navadno 
»žrtev«; enkrat pa ima po slovenski izdaji: »Inu ie on en 
ofer inu plazhilu ratal« — »i on jest ofar i plača«. 

Germanizem v slovenski izdaji »sastopiti« se prevaja 
vedno z »razumeti«; na nekem mestu stoji v slovenski iz- 
daji: »resoumel inu sastopil«, in tam ima hrvatski tekst: 
»razumeti i znati.« 

Za slovenski izraz »beffeda« ima hrvatski tekst enkrat 
»beseda«, enkrat »slovo«; natančnejša preiskava je pokazala, 
da tam, kjer stoji »beseda«, odgovarja gradnja celega stavka 
popolnoma slovenski: 

„Inu druge zJiloiieshke Bogu „( druge clovičaske (se. službe) 

inu nega beffedi subpei' gori na- Bogu i njega besedi suprot gori 
redili inu poftauili.^^ naredili i postavili.^'' 

Za »prauizhni« ima hrvatski tekst navadno »pravadan« 
in za »isuelizhane« — »spasenje«; vendar je tudi tam par- 
krat »izveličanje« in »pravični«; za »bogaboiezhi« — »bogo- 
Ijubni«, enkrat tudi »bogaboječi«. 

Jednaki so tudi izrazi »periasen« in »periazan« = 
Freundschaft; »mei« za meju = zwischen; »natu« — - »nato«; 
»sabfton« — »zaostunj«: »poleg« — »polak« in še več drugih 
izrazov. 

Jasno je, da je na teh izrazih težko določiti, kaj je 
direktni vpliv slovenščine in kaj je bilo tudi v hrvatskih 
narečjih domačega; težko je to radi tega, ker nimamo slo- 
varja iz tiste dobe, po katerem bi se dalo to prigledati. V 
obče pa je razvidno, da so hrvatski prelagatelji imeli slo- 
venski tekst vedno pred seboj ter ga doslovno prepisavali, 
samo da so delali hrvatske oblike in nadomeščali svoje izraze. 

Doslej sta se v vseh slučajih cirilska in glagolska iz- 
daja povsem ujemali, jediiia razlika je abeceda, kakor je 
spoznal že »Stiltsprediger Wcber«. Tu in tam pa se dobi 
mesto, kjer se te dve izdaji no strinjata dobesedno, temveč 
je kaka beseda v obeh različno izražena. Gledal sem torej, 
katera izdaja ima v tem oziru že bolj hrvatski značaj. In 
našel sem, da je cirilski tekst na teh mestih izvrgel slo- 



126 Dr. Pr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 



venski vpliv in se 
narečje nasproti 
primerov! 

Slov. 
Art. IV. 

Inu kir hi naf 
reshilu od te vezhne 
smerti . . . 

Vsi Verni bodo 
Prmdzhni ftiirieni 
fahfton sJciifl nega 
Gnado shift tu Odre- 
shituu. 

Le tu ie od Buga 
poftaulenu inu odlo- 
zhenu. De kateri Ve- 
ruie Viefufa Chriftufa, 
taifti ie Isuehjzhan . . . 

Sakai, fatu ie Chri- 
ftus na fiieit pryshal. 

Art. V. 

. . . inu bodo reshena 
od ftraha inu shalofti. 

Art. VI. 

Kadar vi vfe ftu- 
rite, taku recite, vi fte 
vnuzni hlapci, kar fmo 
dolshni bili, tu fmo 
fturili. 

Art. VIL 

Ta praua Cerkou 
Chriftitfoua inu ker- 
fzhanska pag ie leta, 
ie tu duhoiisku prauu 
[brane inu fglihane . . . 

Inu nei potreba, de 
bi fe glih poiifod, te 
vunane Doshge slushbe 
inu Ceremonie od ludi 
gori nareiene inu po- 
ftaulene dershale. 



je najbrž bolj naslanjal na dalmatinsko 
primorsko-glagolskemu; v dokaz nekaj 



Cir. 

/ ka bi nas od- 
kupila od večne smrti. 

Vsi verni hote biti 
pravadni sfvoreni za- 
osttmj iz milosti ])0 
odkupleniju. 



Glag. 

1 ka bi nas rešila 
od večne smHi. 

Vsi verni hote biti 
j)ravadni stvoreni za- 
ostunj po milosti 
skrozi odrišenie. 



Ovo jest od Boga 

postavleno i odluceno, 

da kot va I. Kr. ve- 

ruje, ta isti jest spasen 

izveličan. . . 

Zašlo, Kristus je Zašto. zato ie Kri- 
žalo na svit prišal. stus na svit prišal. 



. . . jesu izbavlena od 
straha i žalosti. 



Kad vsaka učlniti, 
tada recite , jesmo 
sluge neprudni, sto 
jesmo bili dužni, stvo- 
rili jesmo. 



Prava crikva Isu- 
krstova i Krstianska 
jMki jest ova, to jest 
duhovno, pravo zbo- 
riŠče i skladnost. 

I ni od potrihe 
da bi se ednako po- 
vsuda ovi zvanjski 
Crikveni čini od ljudi 
narejeni i gori postav- 
leni držali. 



. . . jesu rešena 
straha itd. 



od 



Kad vsaka uČinite.^ 
tada recite, vi jeste 
sluge neprudni , sto 
jesmo bili dužni itd. 



Prava crikva Isu- 
krstova i Krstianska 
paki jest ova, jest to 
duhovno pravo zbo- 
rišce i skladnost. 

I ni od potribe, 
da bi se ednako po- 
vsuda ove zvanske 
Božie službe i Cere- 
monije, od ljudi na- 
rejene i gori postav- 
lene držale. 



Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 127 



Art. XII. 

^S*« teim inu na Potom i nato imaju 

tu imaio tudi fdaici takaiše tudje dobre 

ty dobnj fadiiui te plode od prave po- sadi 

prane Pokure na tim krn^e na človeku iz- 

zhloueku se iskafati. kazati se. 

Art. XV. 

Super tak kriu Siiprot takovomu 

faftop inu vuk od krivomu razuminju i 

Ceremonieu nashi Vu- nauku od crikvenih 

zheniki tnozhnu (jo- čini nas i učenici močno od ceremoni . . . 

nore inu fuhper pi~ govore i suprot pisu 

slieio. 

Art. XX. 

Ty farij inu Me- Jere popi i fratri 

niki fo le od Praf- jesu listo od praz- 

nikou od offrou, od nikov od o/rov., od 

Mash od Rt/mskih od- mis, od Rimskoga od Rimskih odpustkov 

puftkou .... vuzhili proščenja .... itčili i 

inu pridigali (L. 44b.) pripovidali. 

Od tiga fam Cri- Od toga sam Kri- 

/tus goftu inu zheftu stus gusto i mnogo- . . gnsto i cesto . . 

. . . gouori. (L. 48 a. ^ krat . . . govori. 

Inu de ta Vera v Tere da vera ova ... 

takih teshkih Ifkush- v takovih teŠkih sku- . . skušnjavah 

nauah obftog. (L. šnjaJi obstoi. 
48 b) 

. . . Kir tiga Ne- . . . Kir never- 

uernika jturi Pra- nega Čini pravadna, . . .pravadna. 

uizhniga., Ta te Is to jest iz zaloga, ne- 

hudiganeuernigajturi vernoga stvori pra- . . .pravična . 

Prauizhniga.(L.50b.) vadna. 

. . . de 071 odreshi., ... da on sam 

ne kar ti. Sakai ti odkupi, a ne ti, zašto . . . odriši 

ne moreš odreshifi, Ti ne moreš odkupiti, . . . odrišiti 

tebi ie potreba odre- tebi jest potribno od- 

shenika. (L. 54 b.) kupitela. . . . odrišitela . 

. . .de Gofpud Bug . . . da Bog jest • 

ie vfem ludem, ki deio svim ljudem, ki po- 

pokuro, Grehou fe koru čine, grihov se 

ifbauo. (L. 56 a.) čuvaju. . . izbavlaju . . . 

. . . de fiiami ve- ... da svami va ... vekoma . . . 

komaoftane.{L. 50b.) veki ostane. 



128 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 



Oli kadar ty praui 
Verni na Um fueitii 
moralo timu Crishu. 
(L. 57 h.) 

Art. XXI. 

. . . Kateri ie fam 
fehe fa vfe dal k 
enimu odreshituu. {L. 
58 h) 

. . Inu de fe tu 
tellu Criftiifeuu fteim 
kruhom inu ta nega 
kry fteim Vinom deili 
inu iemle ... (L. 61 h.) 

Nenavadno je mesto, da se ujemata slovenski in ci- 
rilski tekst, glagolski pa ima drug izraz na pr. 

. . . Inu de slishio i da sliše njih 

nih shenina famiga zeniha samoga I. Kr. 
Criftufa {L. 50 h.) 



Ali kada pravi 

verni na ovom svitu . . . . . 

iniaio muki. . . . križu . 

. . . Kol jest sam 

sehe za vslh dal na . 

odkuplenle- . . na odrišeme 

... I da se Telo 

Isukrstovo v kruhu i ... s kruhom . 

krv njegova u vinu . . . z vinom . 

deli i prilmle ... 



Nevestaca , 



Kar se tiče jezikovne strani, še par splošnih opazk. 
S početka sem nameraval primerjati tudi katekizme, namreč 
Trubarjev »Catechismus in der windischen Sprach« iz 1. 1550. 
in glag-olskega in cirilskega iz 1. 1561. in nazadnje sem 
hotel porabiti še — če tudi samo na kratko — evangeljske 
tekste novega testamenta, ker sem upal, da dokažem, da 
se hrvatski glagolski protestantski prevodi evangelijev na- 
slanjajo na stare hrvatske cerkveno-slovanske prevode. Ker 
bi pri današnjem stanju znanstvenih del v tej smeri tako 
preiskavanje ne imelo mnogo uspeha, pa bi ugrabilo silno 
veliko časa, sem za zdaj opustil svojo namero. Samo na 
nekaj bi opozoril! 

Vondrak smatra v svojem spisu »Die Spuren der alt- 
kirchen-slavischen Evangelieniibersetzungen in der altboh- 
mischen Litteratur«, da je izraz »na križi rozpat« izposojen 
iz cerkveno-slovanske literature, za kar imajo vsi ohranjeni 
evangeljski teksti, ki so mu bili pristopni, »ukfižovan«; sicer 
pa se nahaja v drugih staročeških spomenikih pogosto »na 
križi rozpat«. Pri tem omenja Vondrak: »Beziiglich des Slo- 
venischen \vill ich hier nur bemerken, dass ge\visse Aus- 
driicke darin auch nur am einfachsten aus dem Kirchen- 
slavischen erklart werden konnen, so fmde ich in einem 
slovenischen Čredo »na crif ie rafpet« (V. Oblak »Doneski« 
str. 34.)« V »Artikulih« našel sem na nekem mestu — če 



Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 129 

se ne motim, bil je prav citat iz sveteg-a pisma — sicer v 
slovenski izdaji ^Chri/shan''^ obe hrvatski izdaji pa imata 
^na križu propet\ kar bi bil dokaz, da sta se naslanjali tudi 
na cerkveno-slovanske evangeljske tekste. 

Glede grafike se ujemata obe hrvatski izdaji vsaj v 
večini; za Hrvate delo itak ni bilo tako težko, ker so se 
lahko naslanjali na staro cerkveno književnost, dočim si je 
moral Trubar osnovati književni jezik in pravopis. V cirilski 
in glagolski izdaji se n in / navadno mehčata, in jotacija 
se izraža z valovito črtico (circumfleksom) nad soglasnikom 
ali pa z akutom na samoglasniku: riegovomu, nega itd. 

r in 1 sonans sta skoro povsem ohranjena: krstianske, 
odvrgši, drži, pomrsiti, srčen, mrtvih, trg itd.; nad r je na- 
vadno znamenje, ki izpade v glagolskem izdanju, če nastopi 
kaka ligatura. 1 sonans ni tako dosledno izveden; najde se 
pln, naplno, pitnemu; pa ist/mačiti in st»mačiti, d/go in 
dtigo, d/žni in duzni vedno jednako v obeh izdajah. Le tu 
in tam se razlikujeta, in v teh slučajih je v glagolski najbrž 
vplivala slovenska gralika: na strani 53 a ima cirilska izdaja 
„BHyTPHHXb" z r, glagolska pa »vnuiernih« po slovenskem 
»no^ernih«; ali na isti strani cirilska „TPnjieHie", glagolska pa 
^terplenie'''' po slovenskem „terplene". 

Za grafični vpliv slovenske izdaje se lahko tudi smatra 
to. da piše glagolica večkrat ž za š, na pr. v »žibkost«, 
»žibkim«, »hiža«; povod temu je menda to, da stoji v slo- 
venski izdaji »shibkota«, »shibkim«, »hisha«, pri Trubarju 
pa pomenja sh poleg š tudi ž. 

Včasih se razločujeta glagolska in cirilska izdaja tudi 
v tem, da stoji v glagolski s in v cirilski Š: »tovarištvo — 
tovarištvo«, »kastiga — ■ kaštiga«, »biskupi — - biškupi« itd. V 
tem pa ne vidim nikakega vpliva slovenske predloge in 
tudi ne vem vzroka za razliko. 

Moja razprava ni in z ozirom na dozdanje preiskave 
protestantske literature ne more biti popolna, vendar naj 
bode začetek delovanja v tej smeri. 








A -^ -r -T- -^ -T- ^ -?- -T- " 






Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 



C? —1580.) 
Spisal Ivan Steklasa. 




"^Tvr ^'^^ Turjaški je bil sin Vuka Engelberta, ki je s 
-^ svojim bratom Jurijem iz betve šumberške po- 
večal že na početku 16. veka znamenito moč 
turjaške rodovine. Tako je dobil grajščino Smlednik 
leta 1538., na kateri je bilo še dolga 12.000 ald. 
Tisto leto sta oba brata kupila tudi grajščino 
Žužemberk na Dolenjskem, za katero je bil že 
nju oče Ivan IV. posodil lepo svoto denarja cesarju Maksi- 
milijanu I. Imela pa sta brata plačati še na prvo posojilo 
2800 gld. Ta denar sta izročila kralju Ferdinandu L, ki je 
na to zapovedal, da se njima izroči nemudoma kupni list 
za žužemberško grajščino. Kralj Ferdinand I. je ta denar po- 
rabil za obrambo mej proti Turkom. Da sta bila oba brata 
takrat že posebno premožna, dokaz nam je tudi dolžno 
pismo, po katerem sta posodila Ivanu Kacijanarju za vojsko 
proti Turkom 100.000 gld.i) Leta 1547. je Vuk Engelbert 
popolnoma odkupil grajščino Smlednik, ali leta 1550. naha- 
jamo na posesti nove hipoteke njegovega sina Ivana. 

Kdaj je bil Ivan rojen, ni nam znano, tudi ne vemo 
nič izvestnega o njegovi prvi mladosti. Najverjetnejše je, 
da se je še mlad posvetil vojaškemu stanu, saj je to bilo 
takrat glavno zanimanje plemstva. Prvikrat nahajamo Ivana 
v javnem življenju o priliki kronanja Ferdinandovega sina 
Maksimilijana II. za ogrskega in hrvaškega kralja leta 1563. 
Zastopnike kranjskega plemstva je vodil k tej svečanosti 

1) V mojem spisu „Herbard VIII. Turjaški" (Letopis Slov. Matice 
za 1. 1889., str. 90.) stoji pogrešno, da sta posodila Kacijanarju omenjeno 
svoto Vuk in Engelbert, mesto Vuk Engelbert in Jurij. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 131 

Vuk baron Turn. Bili so pa v spremstvu Baltazar baron 
Lambergar, Ivan Jurij baron Lambergar, Vajkard baron 
Turjaški, brat Herbardov, Ivan baron Turjaški, Moric Dietrich- 
steinski ter Jurij Ilaller. Vsak je vodil s seboj pet konj, le 
Haller je imel štiriJ) Na hrvaški Krajini je deloval Ivan od 
leta 15G6. pa do svoje smrti leta 1580. 

Ko je zapretil 1. 1566. sultan Soliman Sigetu, sklical 
je Herbard Turjaški, takrat najpogumnejši branitelj hrvaških 
in slovenskih dežel, najodličnejše može svoje dobe v vo- 
jaški tabor na posvetovanje. Nemudoma pribite na meje 
hrvaške dva njegova brata Ditrich in Vajkard, potem naš 
Ivan, bratranec njegov, Jošt Josip Turn ter Ivan Kisel. 
Herbard jim obljubi, da prevzame rad sam obrambo dežele, 
samo naj mu oni zbero vojsko, utrde po deželi mesta ter 
poskrbe za hrano. Kadar vse to opravijo, naj se napotijo na 
mejo proti sovražniku, kar se je tudi kmalu zgodilo na 
poziv Herbardov. Treba je bilo namreč zaustaviti na poti 
Usraim-bega bosenskega iz Hlivna, ki je hitel s svojo vojsko 
v pomoč sultanu Solimanu pod Siget. Pri Novem v Bosni 
ga napade Herbard z Ivanom ter ga premaga popolnoma. 
Beg sam je bil ujet. Ivan ga odpelje kot ujetnika v Ljub- 
ljano; tukaj je živel kot gost Herbardov. Kesneje ga osvo- 
bodi Herbard za 30.000 cenikov. Siget je med tem padel, 
če tudi je Nikola Zrinjski žrtvoval sebe in vso svojo četo, 
da ga obrani. O tej slavni obrambi Sigeta je bil objavljen 
spis v hrvaškem jeziku, ki je prišel kmalu na svetlo tudi 
v latinskem in nemškem prevodu po posredovanju samega 
Ivana Turjaškega. 

Po bitki pri Novem se povrne Ivan Turjaški, kakor 
smo že omenili, najprej v Ljubljano in potem na svoje po- 
sestvo v Sumberk na Temenici. Tukaj je živel takrat učenjak 
Samuel Budina, rodom Ljubljančan, kot odgojitelj in lute- 
ranski grajski duhovnik. Znano je namreč, da se je kranjsko 
plemstvo prav hitro oklenilo nove Lutrove vere, in da med 
vsemi plemiči Turjaški niso bili zjidnji v tem pogledu. Na 
svojih grajščinah v Turjaku in v Sumberku so imeli svoje 
luteranske duhovnike precej v začetku reformacije ter so 
jih skrivali tudi še dolgo za protireformacije. Samuel Budina 
je bil dolgo časa učitelj luteranske šole v Ljubljani. To je 
bila latinska šola, neke vrste gimnazija, urejena po tedanjih 
nazorih. Učili so se vsi predmeti v humanističnem smislu 
v zvezi z vero luteransko. Leta 1563. je dobil Samuel Bu- 
dina, ki je bil že star, za pomočnika Sebastijana Krelja, ki 
je vodil do smrti svoje tudi cerkveno upravo ljubljanskih 

') Valvasor X. 341. 

9* 



132 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

protestantov. Bržkone da je Samuel Budina bival stalno v 
Šumberku že ob času, ko se je Ivan Turjaški vrnil z ome- 
njenega pohoda proti Turkom. 

In ravno takrat se je proslavljal po vsem krščanskem 
svetu Nikolaj Zrinjski, a posebno še med plemstvom kranj- 
skim, ki je složno s hrvaškimi plemiči odbijalo skupnega 
sovražnika od svojih mej. Zgoraj omenjeni spis o sijajni 
obrambi Sigeta je ta slavni dogodek še posebno poveličeval, 
če tudi ga niso vsi razumeli. Bilo je tedaj potrebno, da se 
je prevedel na latinski in nemški jezik, kar je izvršil Samuel 
Budina po nagovoru Ivana Kisla Fužinskega, kateremu je 
tudi prevod posvečen, ter po posredovanju Ivana Turjaškega. 
Budina pripoveduje, da je ves dogodek natanko opisal neki 
prav verodostojen mož izmed bližnjih služabnikov slavlje- 
nega junaka. Njega so ujeli ob tej priložnosti Turki ter ga 
odpeljali s seboj kot sužnika; vendar pa se je kmalu odkupil 
in povrnil na Hrvaško. Morda je spis prinesel na Kranjsko 
Ivan Kisel ali pa Ivan Turjaški. Oba prevoda, latinski in 
nemški, sta se hitro razširila med kranjskim plemstvom; 
a prepisov je bilo premalo, toliko se jih je zahtevalo. Za- 
tegadelj sta se izročila oba prevoda v tisk ter sta prišla na 
svetlo leta 1568. i) Latinski prevod je bil tiskan na Dunaju 
pri Gašparju Stainhoferu; Budina trdi izrecno, da je on sam 
spis prevedel s hrvaškega jezika na latinski (ex Croatico 
sermone in latinum conversa). Hrvaški izvirnik pa ni bil 
bržkone nobedenkrat tiskan, pa se tudi ni ohranil.^) Vsebina 
spisa je pa ta-le: Spredaj je kratek predgovor za bravca, 
potem sledi že oinenjeno posvetilo na 9 straneh velike 
četverke, dano v Žužemberku 31. sušca leta 1568. Povest 
sama obsega 55 strani. Izza nje sledi grobni napis Nikolaja 
Zrinjskega v Čakovcu in drugi veliki grobni napis v la- 
tinskem jeziku, potem žalospev za Zrinjskim od matema- 
tikarja in profesorja na Dunaju Pavla Fabricija in temu 
sličen spev od magistra Gašparja Žitnika, tudi profesorja 
na Dunaju. Spis se završuje s sklepno elegijo za bravca od 
Ivana Gebharda, Ljubljančana. °) 

Ko je prebival Ivan Turjaški v Žužemberku, dogodil 
se je čuden napad na žužemberški grad. Leta 1559. pride 



O Nahaja se v delu: Rerum Hungaricarum Scriptores varil. Hl- 
storicl, Geographici F. M. D. C. Ponatis frankfurtski v c. kr. dvorski 
knjižnici. Navadno se rabi izdava Scluvandtnerjeva (1766—1768). 

Budina je glavni vir za zgodovino obleganja Sigeta. 

'■^1 Prva tiskana knjiga v hrvaškem jeziku o junaški borbi pri 
Sigetu je: Vazetje Sigeta grada, pisan (pesem) na četiri dila razdiljena 
od Bernarda Karnarutica. Prvo izdanje v Benetkah v 12-ti pri Rugieru 
d'Albe 1584. 

«) P. Radics, Herbard VIII. str. 55-56. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 133 

namreč Jurij, nezakonski sin Jurija Turjaškega, ki je bil 
med tem pa že umrl, z 18 Neapolitanci v Žužemberk obiskat 
svojega očeta ter zahtevat od njega dedščino svojo. Jurij 
je bil rojen na Švicarskem. Ko je odrastel, se je posvetil 
vojaškemu stanu ter je po tedanji navadi švicarskih prebi- 
vavcev služil kot vojaški najemnik v raznih deželah, največ 
v španski in angleški vojski. Proslavil se je večkrat v boju. 
Slednjič se je pa premislil ter izstopil iz vojske. Po dolgem 
potovanju^ pride v Žužemberk na svečnico, ko je bil tam 
semenj. Se tisti večer se popne s svojimi tovariši na graj- 
ščinsko ozidje ter osvoji grad. Oskrbnik se še o pravem 
času spusti po vrvi čez zid ter skliče svoje kmete na boj. 
Po drugi govorici pa se je nekaj časa boril z napadači, 
potem pa hipoma odprl skrivna vrata, skoz katera so mu 
prišli na pomoč njegovi kmetje. Valvasor (XI. 520 — 521) trdi, 
da je prihitel na pomoč tudi Herbard Turjaški, a bržkone 
je sodeloval v borbi tudi naš Ivan. Grad zopet hitro osvoje. 
Osem Lahov vržejo čez zid na sulice zdolaj stoječih 
kmetov, druge pa pobijejo v gradu, med njimi tudi samega 
Jurija. Mrtvih je bilo po Valvasorju 36, namreč 18 Lahov 
in Jurij ter 17 kmetov turjaških. Borba je bila tedaj prav 
huda. Lahov niso niti pokopali, nego so jih zavlekli čez 
Krko v šumo, kjer jih je požrla zverina. Zares žalostna 
osoda sicer hrabrega Jurija.') 

Od leta 1566. nahajamo Ivana Turjaškega v društvu z 
bratrancem Herbardom na hrvaški Krajini, kjer se složno 
borita proti Turkom. V nekem listu zovejo Ivana že takrat 
imenitnega in uglednega moža zaradi osebnih kreposti in 
cesarske milosti (»kajserlicher gnad vnnd aigener Thu- 
genden wegen berilmbt vnnd ansichtig«). Leta 1568. je 
opravljal službo stotnika kranjske deželne obrambe. Istega 
leta ga je poslal deželni knez nadvojvoda Karol po nekem 
poslu v Monakovo, zato ni mogel prisotstvovati v Ljubljani 
ob posvetovanju glede vojaških vaj, kakor tudi Herbard ne, 
ki se je ravno takrat podal z Ahacijem Turnom, tedanjim 
deželnim upraviteljem, in Maksimilijanom Lambergarjem 
na Dunaj, da na carskem dvoru razpravljajo o novem pre- 
ustrojstvu vojske in o prinosu vojaških stroškov od poje- 
dinih dežel. 



O Ta dogodek je opisal Ivan Faetan iz Regija v obliki male \n- 
naške pesmi pod naslovom : Seisenbergensis tumultus ad Reveren- 
dissimum patrem D. D. Wolfgangum Naevium monasterii Siticensis 
Abbatem amplissimum. Joanne Faetano Regiensi Viennae Austriae. 
Excudebat Michael Zimmermann. Anno MDLX. Vuk Nevi, kateremu 
je posvetil Ivan Faetan ta spis, je bil opat v Stični od 1. 1550.— 1596. 
(P Radics. Herbard VIII. str. 56-57.) 



184 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

Ko je leta 1571. nadvojvoda Karol naznanil kranjskim 
stanovom, da se je zaročil z Marijo Bavarsko, zbrali so se 
le-ti v Ljubljani, da se posvetujejo o svatbenem daru. Ker 
je bil prav takrat odsoten Vuk baron Turn, pozdravi zbrane 
stanove kot predsednik Ivan Turjaški, ki je bil ob enem 
tudi dedni maršal kranjski. V razpravi o tem predlogu sta 
največ sodelovala Herbard in Ivan; skupščina je slednjič 
odločila primeren dar (8000 goldinarjev). Herbard Turjaški 
pa je bil izvoljen, da odnese kot deželni glavar o priliki 
ženitbe svatbeni dar v Gradec. Svatba nadvojvode Karola 
z Marijo Bavarsko se je obavila na Dunaju dne 28. velikega 
srpana. Pri svatbi je bil navzočen Vajkard Turjaški, brat 
Herbardov, kot dvorski maršal. V Gradec sta prispela mlada 
poročenca dne 10. kimovca; že prvi dan so se njima izročili 
svatbeni darovi. Kranjsko plemstvo so zastopali o tej pri- 
ložnosti Herbard Turjaški kot deželni glavar, Ivan Kisel 
Fužinski, Jernej baron Podpeški, Ivan Turjaški, Ahacij baron 
Turn, Adam baron Podpeški, Jurij Turjaški, Josip baron Turn, 
Moric Dietrichsteinski, Vuk baron Turn, Kozma Ravbar s 
Kravjaka ter Jurij llaller iz Planine in Jablanice. V spremstvu 
teh velikašev je pozdravil Herbard Turjaški nadvojvodo in 
nadvojvodinjo ter njima izročil dragoceni dar v imenu 
kranjske dežele. 

Ali komaj so v Gradcu minule omenjene slavnosti, 
moralo se je zopet misliti na borbo proti Turkom in na 
neke prepire v Istri, ki so se dogodili v Pazinski okolici. 
V Istri se je takrat narod vzdignil radi hudih davščin. 
Zbralo se je do 2000 kmetiških upornikov, in ker se je 
takrat sploh po Slovenskem pripravljalo na večji upor, bilo 
je prav nevarno, da se s temi nezadovoljneži zedinijo so- 
sedje s Kranjskega, ki so se protivili plačati kupnino od 
svojih posestev. Ze v Gradcu se je sklenilo, da se postavi 
v pazinski grad 100 strelcev ter zbere še najmanj 3000 mož 
pod svojim zapovednikom. Ob enem se ta sklep razglasi 
po vsej deželi ter se tako pozovejo uporniki zopet na po- 
korščino. Oprosti naj se samo onim, ki se umirijo ter prise- 
žejo pokorščino iznovič. A da se uporniki ne bi zaprli v 
trdnjavice, katere bi bilo treba kesneje oblegati, morala je 
biti vojska prav oprezna. Celo na Benetke se je moralo 
misliti pri tem posvetovanju, kajti kot bližnji sosedje so se 
mogli zaplesti v te neprilike. Sklenili so poslati v Benetke 
poslanca s poročilom, da je odpravila avstrijska vlada svojo 
vojsko v Pazin le zato, da zaduši v tem kraju upor. Ker 
bi mogli uporniki bežati tudi na Benečansko, moral je skle- 
niti avstrijski poslanec z benečansko vlado pogodbo, kako 
bi se izročevali taki begunci med obema državama. Ko se je 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 135 

Herbard posvetoval še tudi s stotnikoma iz Trsta in Gorice, 
ter z nekimi velikaši iz teh krajev, izdelala se je v bojnem 
svetu osnova za napad. Bojne stroške so seveda zvrnili na 
premagane upornike. Zapoved ništvo nad zbrano vojsko se je 
izročilo Vajkardu Turjaškemu, ki je nadvladal v kratkem času 
ves upor ter to neugodno stvar rešil na zadovoljstvo de- 
želnih stanov. 

Vajkard Turjaški, brat Herbardov, je bil odgojen na 
vojvodskem dvoru v Cleve na Nemškem ter je bil radi 
tega kesneje tudi jako goreč protestant. Tistega leta, ko je 
prevzel zapoved ništvo nad vojsko proti pazinskim upornikom, 
je bil imenovan za vojaškega svetovavca, d očim je že prej 
bil člen bojnega sveta in upravitelj dvorskih konjušnikov. 
Sam nadvojvoda Karol je sporočil Herbardu o imenovanju 
Vajkardovem za vojaškega svetovavca ter izjavil, da bodo 
s tem imenovanjem zadovoljne gotovo vse stranke. Ob enem 
je dobil Vajkard zapoved ništvo nad konjiško četo, ki je 
štela sto konjikov. Da je bil Vajkard vreden tega odliko- 
vanja, pokazal je v pazinskem poslu. Pa tudi še poprej je 
služil v vojaških poslanstvih. Leta 1565. je bil poslan s 
Pavlom Vilhemom Zelkingom v vojaški tabor na Ogrsko, 
leta 1566. pa k vajam peterih krdel nemških vojakov v 
Tuln, kamor jih je sklical cesar za vojsko na Ogrskem, 
potem leta 1577., ko je bil že deželni glavar kranjski 
(1575 — 1580),') kot poslanec dežele Kranjske najprej v Gradec 
k posvetovanju glede utrditve graške trdnjave in kmalu 
potem na Dunaj v zbor, kjer se je razpravljalo o obrambi 
na hrvaški Krajini. Bil je vse svoje življenje goreč pro- 
testant ter se je oženil tudi z gorečo protestantinjo, Do- 
rotejo, posestnico Lomnice in Mezeriča na Moravskem. V 
Skocjanu pri Turjaku je imel za pastorja Maksa Ksilandra. 
Kesneje je bil imenovan tudi za zapovednika na Krajini, 
kakor bomo videli. 

Po srečno dokončanih svatbenih svečanostih v Gradcu 
odide Herbard Turjaški zopet na Krajino, kjer je z Ivanom 
snoval nove odredbe o-lede obrambe. Trda je seveda bila 
za velike stroške za vojsko in trdnjave. Herbard je vsak 
čas pošiljal nadvojvodi Karlu žalostna poročila iz Krajine 
ter ga prosil zdatne pomoči, da ne ostane brez vsakih 
sredstev v največji sili. Prošnja Herbardova je bila uslišana. 
Sam cesar Maksimilijan II. je zapovedal, da se izda vsako 
leto 15.000 goldinarjev za vzdrževanje trdnjav, 10.000 goldi- 
narjev pa za obrambo. Tako je storil tudi nadvojvoda Karol. 

O Valvasor (XII. 52) uvrščuje tudi Ivana, katerega napačno ime- 
nuje sina Herbardovega, med kranjske deželne glavarje, kar pa ni 
bil nikdar. 



136 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

Ta pomoč je bila za tedanji čas prav zdatna; stanovi kranjski, 
koroški in štajerski so odgovorili zahvalno, da bodo oni 
skrbeli vkup z zapovedniki na Krajini, v kakšne svrhe naj 
se obrne omenjeni denar. Da bode vojska za vsak slučaj 
pripravna, sklenejo kranjski stanovi, naj se na sv. Jurija 
dan pregleda stanovsko konjištvo. Za presojevavce so bili 
izvoljeni tedanji deželni glavar, deželni upravitelj in deželni 
odborniki. To stanovsko konjištvo pa ravno takrat ni imelo 
stotnika. Deželni glavar ponudi to častno mesto najprej 
Joštu Josipu Turnu, a ko ga le-ta ni hotel sprejeti, Maksi- 
milijanu Lambergarju; ali ko se tudi ta zahvali, prevzame 
zapovedništvo naš Ivan. Vendar pa po dokončanih vajah 
odstopi tudi on, češ, da so zanj nastopile take okolnosti, 
da ne more dalje te službe opravljati. Zbrani deželni sta- 
novi so mu izrazili pismeno svojo zahvalnost za njegovo 
požrtvovalnost. 

Prav hudi časi so zdaj nastopili za hrvaške in slo- 
venske dežele. Odkar je padel Siget, ni bilo pred Turki 
miru nobeno leto. Temu zunanjemu sovražniku se pridruži 
pa še domači, kmetiški upor, ki je zapretil ugonobiti ono 
blagostanje, kolikor ga je še bilo po slovenskih deželah. 
Herbard Turjaški je imel kot deželni glavar kranjski prav 
težavno nalogo, da obrani slovensko zemljo vseh nesreč. 
Volja za to je bila brez dvoma čvrsta, le sredstev je manj- 
kalo vedno. Ni tedaj čudno, da je v teh hudih časih potoval 
prav pogostoma radi denarnih stvari na Dunaj in v Gradec. 
Za odsotnosti njegove ga je nadomeščal v službi Ivan. Tako je 
predsedoval deželnim stanovom 1. 1573. ter je dne 13. grudna 
odgovarjal na predlog Jošta Josipa Turna, naj se izplača 
stotniku senjskemu in vojvodi mesečna plača; rekel je, da 
ni za to sploh denarja in da je deželni glavar odpotoval. 
Zapovednik v Senju naj počaka in potolaži vojsko, dokler 
se povrne deželni glavar; sicer pa stanovi sami nimajo v 
Krajini v vojaških rečeh nič opraviti, nego se imajo le na 
določbe glavarjeve ozirati. Zapovedniku Joštu Josipu Turnu, 
takrat žumberškemu stotniku in zapovedniku proti upor- 
nikom, je nesel Ivan sam iz Ljubljane od deželnih stanov 
poslanih 1000 goldinarjev v Novo mesto, kjer so se zbirale 
čete Turnove, da udarijo potem proti Krškemu.') 

Ivana Turjaškega nahajamo tudi na stanovskem zboru 
v Gradcu, kjer se je razpravljalo leta 1574. o stroških za 
vojsko na Krajini. Iz Gradca so odšli isti poslanci, med 
njimi tudi Ivan, na Dunaj k cesarju Maksimilijanu II., da 
ustanove poslednje odredbe glede obrambe pomejnih trdnjav. 
Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti primirje med Turki in 

«) Radics, Herbard VIII. str. 204. 



Ivan Sfceklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 187 

Avstrijo je že poteklo in morala bi se skleniti nova po- 
godba. To se je sicer zgodilo, ali miru za to vendarle ni 
bilo na mejah, marveč so začeli zdaj Turki še najhuje na- 
padati hrvaške in slovenske zemlje. Herbard Turjaški je 
imel kot glavni zapovednik vojske v Krajini le odveč skrbi 
ter se je zdaj zadržaval večjidel na meji, kjer mu je bil 
glavni pomočnik Ivan. Hudo so besneli Turki leta 1575. 
Vodil jih je glasoviti Ferhad-paša. Že 7. prosinca istega leta 
se strne Ivan Turjaški ž njimi pri Budačkem. Po hudi borbi 
je izgubil bitko, bil sam ranjen in zajet, vendar pa se je 
rešil iz turškega tabora. Turki pa se povrnejo slavodobitno 
z velikim plenom v Bosno. Ivana Turjaškega so doma ob- 
dolžili, da je prezrl vojaške zapovedi, češ, da ni bil pri- 
pravljen za boj, ali pa da je bil celo sporazumljen s Turki. 
Taki ogovori so bili takrat navadni proti vsakemu vojaškemu 
zapovedniku, ki je izgubil bitko in se je moral radi ne- 
uspehov zagovarjati pri pristojni oblasti. Tako se je moral 
tudi Ivan Turjaški že 22. prosinca braniti pred komisarji, 
ki so po zapovedi nadvojvode Karla ravno takrat pregle- 
davali Krajino. Ti komisarji so bili: Ljudevit Ungnad, Jernej 
Khevenhiiller ter Oto Radoljiški in Kamniški. Ivan se je 
pred njimi tako sijajno opravičil, da ni bilo na njem najti 
nobene sumnje zaradi nemarnosti, a še manj radi kakšnega 
izdajstva.^) 

Ivan Turjaški je zastopal tudi še dalje glavnega za- 
povednika Herbarda, ki je imel s komisarji dosta opraviti, 
pregledujoč Krajino skoz celo leto do 7. velikega srpana. 
Tedaj se je Herbard podal na zbor v Bruck, od koder je 
zopet prihitel vsled žalostnih glasov nazaj na mejo. Pravijo, 
da je slutil svojo žalostno osodo, ki ga je tudi zares zadela 
pri Budačkem že dne 21. kimovca istega leta.^) Je li sodeloval 
tudi Ivan v tej bitki, ni izrecno povedano, bržkone pa je 
vodil krajiško vojsko, ki se je imela združiti s Herbardovo, 
ali je prišla prekasno na bojišče. Tudi ta vojska je bila 
razbita, in zdaj je bila Turkom odprta pot čez Kolpo na 
Kranjsko, dokler ni bil Karlovec sezidan. 

Znano je, da je dal Ferhad-paša odsekati Herbardovo 
glavo, katero si je pridržal za svojega gospodarja v Cari- 
gradu, dočim je truplo povrnil sorodnikom, ki so ga poko- 
pali v Podbrezju. V ime vdove pokojnika se je obrnil Ivan 
do Ferhad-paše po dveh poslancih, ki sta ga imela prositi 



') Spisa ,,de3 Herrn Haris Freiherrn v. Auersperg VerantworLung 
der ungegriindeten Zucht halber, 4 cart", ki se je nahajal v knjižnici 
knežjega dvorca, ni več na dotičnem mestu, kakor trdi Radics. (Her- 
bard VIIl. str. 70.) 

-) Letopis Slov. Matice za leto 1889., str. 115-116. 



138 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiski zapovednik. 

za g-lavo Herbardovo ter ga ob enem podučiti o nestalnosti 
ljudske sreče ; zato naj bi blaže ravnal z ujetim Vukom 
Engelbertom, sinom Herbardovim, kakor so pred nekaj leti 
Turjaški lepo ravnali z ujetim Usraim-begom na svojem 
dvorcu v Ljubljani. Glavo Herbardovo so sicer dobili za 
veliko odkupnino, ali odrto, ker je dal paša kožo nagatiti 
ter jo poslati sultanu v Carigrad, da zadobi tako večjo 
milost gospodarja svojega. Tudi Vuka Engelberta so odku- 
pili po posredovanju Ivana Turjaškega za veliko vsoto de- 
narja. Po posredovanju cesarskega poslanca Ungnada je 
bila povrnjena iz Carigrada tudi nagačena glava Herbardova, 
ki se še dandanes čuva na Turjaškem gradu v omarici iz 
cipresnih deščic. 

Po smrti Herbardovi je bil imenovan za zapovednika 
na Krajini Ivan Turjaški. On je bil samostalen zapovednik 
v činu podpolkovnika. Težak je bil njegov položaj v vsakem 
pogledu. Na celem prostoru med Uno in Kolpo ni bilo 
takrat nobene jake trdnjave, katera bi bila mogla braniti 
Turkom prelaz skoz te kraje v slovenske dežele. Bilo jo 
je tedaj treba osnovati. Ne daleč od današnjega Karlovca 
je takrat stal med Kolpo in Petrovo goro starodavni grad 
Steničnjak, ki je bil prav pripraven za večjo trdnjavo. 
Ravno mimo Steničnjaka so Turki najrajši zahajali v po- 
kolpske kraje ter so jih tudi popolnoma pokončali. Gospo- 
darji tega grada, grofje Nadaždi, niso mogli mirno uživati 
svojega posestva, kajti Turki so se ga lotili tolikokrat, da 
so ga slednjič popolnoma opustošili. Grozen je bil napad 
v te kraje že leta 1541. na dan sv. Magdalene, ko je pri- 
hrulo do 10.000 turških konjikov pod Marat-begom ter po- 
končalo ves kraj do Kolpe. O tej priložnosti je bilo zasuž- 
njenih okoli 3000 prebivavcev. Leta 1548. pokonča iznovič 
zloglasni Malkoč-beg vso okolico grada Steničnjaka, posebno 
Topusko in Perno. Novi napadi so se dogodili zopet 1. 1565. 
in 1574. Sklepalo se je radi tega večkrat, da bi bilo naj- 
bolje, Steničnjak jako učvrstiti ter ga izročiti glavnemu 
zapoved niku hrvaške Krajine za njegovo stalno prebivališče. 
Zategadelj se je začel dogovarjati in pogajati že leta 1574. 
general Herbard Turjaški s posestnikom Steničnjaka, grofom 
Nadaždom, o prodaji grada. Tudi ban hrvaški Jurij Draškovic 
se je trudil na vso moč, da dobi Steničnjak za nadvojvodo 
Karla. Ali Nadažd ni hotel prodati svojega posestva za 
denar, nego je zahteval, da se mu zameni za drugo pri- 
kladno posestvo. Vsled tega so se razgovori razbili, a na- 
slednik Herbardov, Ivan, je prevzel grad Steničnjak v najem 
ter se je tudi v njem nastanil. V veliko trdnjavo pa Stenič- 
njaka vendarle niso izpremenili, če tudi so ga Turki napa- 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 139 

dali še nadalje, ampak so za to izbrali z dovoljenjem 
nadvojvode Karla kraj med Kolpo in Korano ter tukaj 
sezidali Karlovec leta 1579.') Odkar je bil Steničjak v oblasti 
Turjaških, napadali so ga Turki z vso silo. in Ivan je imel 
dosti skrbi in stroškov, da ga je obranil. Tako je leta 1576. 
odbil napad bosenskega Kapidži-paše in vojvode Rustana 
s Kostajnice. Tudi leta 1577. so napadali Turki Steničnjak 
ter odpeljali s seboj v sužnost mnogo naroda. Ob tej ne- 
zgodi so Turki porušili kastel Knejo pri Zlatu, a da se v 
njem ne ugnezdijo sovražniki, zahteval je Ivan, da se po- 
dere do temelja. Posebno hud napad je bil leta 1578., 
vendar pa se je posrečilo krajiški vojski, da je pregnala 
turške roparje ter osvobodila vse ujetnike. Leta 1580. je 
Vajkard Turjaški slednjič razbil Turke med Ostrožinom in 
Steničnjakom.2) Ves kraj okoli Steničnjaka je bil vsled teh 
neprestanih napadov poplenjen in pokončan. Kolikor je 
ostalo še naroda, živel je prav siromašno in v vednem 
strahu pred sovražnikom ter se je zategadelj počasi razselil 
v kraje med Savo in Dravo, ali celo tje na Ogrsko. L. 1584. 
so se preselili tudi prebivavci Steničnjaka v Karlovec, a 
frančiškani so zapustili svoj samostan leta 1585. ter odšli 
na Trsat kraj Reke. Tako je to starodavno mesto popolnoma 
opustelo. Ivan Turjaški je vzel Steničnjak v najem do 
leta 1586., ali ker je on pred tem letom umrl, prevzel je 
posestvo pod tistimi pogoji Andrej Turjaški. Ce tudi so mu 
ponujali poslanci Frančiška Nadažda 3000 goldinarjev, da 
odstopi grad, vendarle ni hotel tega storiti, nego ga je 
pridržal do leta 1588. Turjaški niso mnogo skrbeli za grad; 
bil je precej zapuščen, zatorej je nadvojvoda Karol opomnil 
naslednika Ivana, da ga popravijo. Dokler so imeli Turjaški 
Steničnjak v najemu, prisvojili so si sami in pa ostali vojni 
častniki mnogo delov obširnega grajščinskega posestva. 
Ivan Turjaški je vzel po sili posestvo Goljak in vas Udbino 
pri Rakovcu kraj Karlovca. Kar so Turjaški morali odsto- 
piti od grajščinskega posestva Turkom, in kar so vzeli 
grajščini karlovški vojaki, to so si nadomestili oni s po- 
sestvi manjših vlastelinov okoli Kolpe. Radi tega so se le-ti 
potožili leta 1577. v hrvaškem zboru na Turjaške.^) 

Tudi pavlinski samostan v Kamenskem blizu Karlovca, 
na desnem bregu Kolpe, je dobil Jvan Turjaški leta 1576. 
v najem od generala istega reda Štefana Trnovskega. Ta 
samostan je bil leta 1530. popravljen in deloma učvrščcn za 
obrambo proti Turkom. Ves ta kraj je si)adal pod sodnijsko 

») Letopis Slov. Matice za 1. 1892. str. 187—188. 

•') Lopa§ič, Oko Kupe i Korane. Zagreb, 1896, str. 287-288. 

") Lopašic, Oko Kupe i Korane, str. 289. 



140 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

okrožje grajščine Steničnjaka, a ker se le-ta ni mogel sam 
krepko braniti nasilja turškega, bil je tudi samostan v Ra- 
menskem prepuščen svoji osocli. Pavlini so zapustili samostan 
že leta 1570. — -1573., ker so Turki prodirali že tudi v to 
okolico, pa se je bilo bati vsak čas še hujših napadov. Da 
Turki ne osvoje samostana, sklenil je omenjeni general 
reda pavlinskega pogodbo z Ivanom Turjaškim, ki je prevzel 
samostan v najem za letnih 50 goldinarjev.') Ob enem je 
moral Ivan Turjaški generalu reda obljubiti, da bode va- 
roval cerkev in samostan propasti, vzdržaval jed nega du- 
hovnika ter s kmeti ravnal po pravici in milosti. Teh 
kmetov je seveda že takrat bilo malo, vendar jih je ostalo 
še nekaj pod okriljem samega samostana. Pavlini so si po 
pogodbi pridržali pravico, da morejo lahko vsak čas zahte- 
vati Kamensko zase, ter so za ta slučaj obljubili povrniti 
vse stroške, katere bi izdali najemniki za kakršnekoli po- 
pravke. In čeravno je tej pogodbi ugovarjal tedanji posestnik 
Steničnjaka Tomaž Nadažd pri kapiteljnu zagrebškem po 
svojem oskrbniku Gašparju Kupčincu, ostali so karlovški 
generali še na dalje najemniki samostana. Najemnina pa 
je zdaj znašala le 15 goldinarjev na leto, ker so med tem 
zemlje izgubile skoraj vsako vrednost radi neprestane ne- 
varnosti pred Turki. V Ramenskem so umestili radi tega 
karlovški generali stalno stražo. Po navadi je bilo v tej 
trdnjavici do 20 vojakov. Tako je bilo Ramensko s Tovunjsko 
pečjo glavna predstraža trdnjave karlovške. Toda krajiški 
ocenerali se niso držali podpisane pogodbe. Ro se je zidala 
trdnjava karlovška, podrli so jeden del samostana ter upo- 
trebili gradivo za trdnjavo; tako so sezidana od tega gradiva 
turška vrata, skoz katera se je prihajalo v trdnjavo iz Ra- 
menskega. Nič bolje niso ravnali nasledniki Turjaških s tem 
samostanom; večji del poslopja so podrli, le jedna stran se 
je vzdržala cela, in tukaj ima še dandanes kamenski župnik 
svoj stan. 2) 

Ze poprej smo omenili, da je bil Ivan Turjaški ime- 
novan po smrti nesrečnega Ilerbarda za glavnega zapoved- 
nika na hrvaški Rrajini, kjer je že prej opravljal službo 
vojaškega svetovavca. Da je imel ob tem poslu mnogo 
opravka, videli smo že iz navedenih dogodkov, a razen 
tega se more sklepati o njegovem delovanju tudi po dopi- 
sovanju s tedanjimi višjimi vojaškimi oblastmi. Tako mu 



*) Tako se je ohranila v lirvaškem jezilvu pobotnica, katera kaže, 
da je izplača! služabnik Ivana Turjaškega, Jurij Jurinic v Zagrebu, 
leta 158(J. dne 4. velikega travna najemnino za samostan pavlinski v 
Ramenskem. (Lopašic, Spomenici hrv. Krajine I. 98.) 

^) Lopašic, Oko Kupe i Korane, str. 136—137. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 141 

odgovarja nadvojvoda Ernest z Dunaja (20. velikega travna 
leta 1577.), da je prejel njegovo pismo, v katerem zahteva, 
da se imenuje stotnik za Hrastovico, kjer ni nobenega 
zapoved nika, pa tudi za Bihač, kjer je stotniku Sebastijanu 
Lambergarju pretekel čas njegove službe. Nadvojvoda je v 
pismu očital Ivanu Turjaškemu glede Hrasto vice, Peči in 
Klinagore, zakaj ni na njegovo zahtevo precej sporočil o 
dohodkih teh gradov in o užitkih tamošnjega stotnika. Ti 
dohodki so se računali do tega časa po podatkih bivšega 
bana in škofa zagrebškega Jurija Draškovica, ali proti od- 
merjenemu znesku sta se potožila že stotnika iz Hrastovice, 
Julij od Zadra (Jurišic) in Nikolaj Splečanin (Spalatin), za- 
trjujoč, da nimata toliko dohodkov, kolikor bi bilo dovoljno 
za potrebno število vojakov. Zatorej zahteva nadvojvoda 
natančno in verno poročilo o teh dohodkih. Kar se pa tiče 
stotnika v Bihaču, dogovoriti se hoče nadvojvoda Ernest 
sam z nadvojvodom Karlom. M 

Naseljevanje Vlahov na Hrvaškem je bilo takrat prav 
pereče vprašanje. Vedno več jih je dohajalo iz sosednjih 
turških dežel v prazne kraje kraljevine hrvaške. Stanovi 
hrvaški in kranjski so se protivili temu doseljevanju, ker 
so mislili, da je ta novi živelj nevaren za ostale kraje. Za- 
povedniki na Krajini so pa radi sprejemali te doseljence, 
češ, da se dado dobro uporabiti za obrambo mej. Le s 
pomočjo teh vojaških zapovednikov se je moglo toliko 
Vlahov naseliti na hrvaško ozemlje. Tudi Ivan Turjaški 
jim bržkone ni bil protiven, kar se vidi iz zapovedi nad- 
vojvode Ernesta, da se preženo Vlahi iz Like, kamor so 
jih Turki naselili na 20 krajih. Nadvojvoda Ernest prijavi 
kralju Rudolfu II., da se je to zgodilo le vsled nemarnosti 
Ivana Turjaškega, češ, da ni storil svoje dolžnosti, ker ni 
sam niti besedice poročil o teh Vlahih, ampak sam stotnik 
Rab je opozoril višjo vojaško oblast o tem dogodku. Ivan 
Turjaški je omenil le jedenkrat nekaj malega o tem nase- 
ljevanju, ali se ni za stvar dalje zanimal. Ta nemarnost, 
pravi nadvojvoda Ernest, bi mogla pa vrlo mnogo škoditi, 
posebno sosednji Kranjski. In zares so se radi tega kranjski 
stanovi pritožili na merodajnem mestu. Nadvojvoda Ernest 
prav dobro ve, da ne bi čisto nič koristilo, ko bi se radi 
tega začeli dogovarjati s Porto ali pa z bosenskim pašo, 
marveč je treba udariti na Turke s krajiško vojsko ter s 
kranjskimi konjiki in strelci. Zatorej prosi Ernest po svojem 
poslancu pomoči pri cesarju, kajti vojska se ne da tako 
lahko zbrati radi slabe plače. Gotovo je, da store svojo 



*) Lopašid, Spomenici lirvatske Krajine I. str. 28. 



142 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

dolžnost nadvojvoda Karol, stanovi njegovih dežel ter za- 
povednik na Krajini. Cesar pa mora braniti svoje dežele, 
ko mu jih hočejo sovražniki vzeti; saj to ni nikakšrio miro- 
lomstvo, in vojska se da čisto lahko izpričati. »Ce Vaše 
Veličanstvo odobri to osnovo«, pravi Ernest, »potem jo hitro 
predložim Ivanu Turjaškemu in stotniku Rabu ter jima 
zapovem, da jo izvršita s pomočjo nadvojvode Karla ter 
kranjskih in furlanskih velikašev.«^) 

Ze čez štiri dni odgovarja cesar iz Vratislave, da je 
odobril osnove nadvojvode Ernesta in da je ob enem zapo- 
vedal dvorski komori, da poskrbi za stroške tega podjetja.^) 
Zdaj pozove nadvojvoda Ernest tudi deželnega glavarja 
kranjskega Vajkarda Turjaškega in kranjske stanove, da 
brez odlašanja, in sicer brez graje in vike zbero hrano in 
čete za napad na liške Turke. Pa tudi Ivan Turjaški je 
dobil ob istem času kot krajiški zapovednik zapoved, da 
pripravi vse za napad. Zato naj upotrebi stotnika Raba in 
druge sposobne častnike, da mu vojsko izurijo. Za stroške 
poskrbi dvorska komora, nekaj pa bode moralo dati voj- 
vorlstvo Kranjsko. 2) Graški bojni svet je pridobil za to pod- 
jetje tudi brata Jurija in Frančiška Barbo, Adama Raunaha 
in Ivana Nikoliča, stotnika na Reki in v Trstu ter upravitelja 
v Pazinu in Istri.*) O tej stvari javi Vajkard Turjaški nad- 
vojvodi Karlu v Gradec že dne 26. rženega cveta, da je 
sklical dne 1. srpana odbor na dogovor v Ljubljano največ 
radi stroškov za to podjetje. Poklical je na posvetovanje 
tudi Ivana iz Krajine; ali ker on ni mogel priti, pošlje k 
njemu v kratkem tri pooblaščence, kajti radi vojske se 
morata poprašati za svet tudi stotnik senjski Gašpar Rab 
in grof Zrinjski (als das eine dissfals guete erspriessliche 
liilff zu ross vnd fuess erzeigen khan.)^) »Trda bo za denar« 
pravi Vajkard, »kajti Kranjska je že mnogo dolžna ter ima 
plačati za celi dve četrti leta zaostalo plačo krajiški vojski. 
Na Krasu bode vojski najhuje napredovati. Treba bi bilo 
tudi zvedeti, ker se mora udariti na Turka po suhem in 
na morju, dovolijo li Benečani prelaz na morju, ali se bodo 
temu protivili. Danes je prispel glas od krajiškega zapo- 
vednika iz Senja, da se zbirajo Turki, pešci in konjiki, v 
velikem številu in da mislijo udariti na Hrvaško. V Liko 
je že prišel beg hlivanski (von Hlaina) z mnogobrojno četo 



1) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 28. Spomenica je 
pisana na Dunaju 3. rženega cveta 1577. 

'■'} Ibid. str. 30. Spomenica od 7. rženega cveta 1577. 
'*) Ibid. str. 31. Spomenica od 17. rženega cveta 1577. 
*) Ibid. Spomenica od 21. rženega cveta 1577. 
') Ibid. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 143 

pešcev in konjikov ter namerava prodreti na Kranjsko. 
Turki se na ta način pripravljajo na napad, mi pa le z 
dogovori tratimo čas, naj li tiramo Vlahe iz Like ali ne.« 

Ivan Turjaški ni mogel zapustiti Krajine ter se po- 
dati na dogovore v Ljubljano, ampak je odgovoril že dne 
2. srpana iz Steničnjaka kranjskim stanovom, da stori za 
obrambo Krajine vse, kar se da, sicer se pa že dogovarja 
s stotnikom Rabom v tem oziru. Osobito pa opozarja sta- 
nove, da je treba za tako podjetje poglavitno dveh stvari, 
namreč: denarja in hrane. ^) Da se Turki ne ugnezdijo v 
Steni (Bijela Stijena blizu Une), katero so bili osvojili že 
leta 1575., pisal je Ivan nadvojvodi Ernestu za pomoč, da 
se trdnjavica osvoji in potem podre. Nadvojvoda se radi 
tega obrne na svojega brata Karla, da posreduje v tej 
stvari, ki bi se morala hitro rešiti. Ali Ivan Turjaški je po 
mnenju nadvojvode prepočasen, kajti na pismo od 4. rženega 
cveta je odgovoril šele 2. malega srpana. Tudi so odveč 
njegove tožbe glede zaostatka v plači, katero bi morala 
vojska redno dobivati, da se ne ozlovolji in ne razide v tem 
nevarnem času. Saj po mnenju nadvojvode tudi po drugih 
krajih ne dobiva vojska svoje plače redovito, pa vendar ni 
od nikoder toliko tožeb, kolikor iz hrvaške Krajine. Ker bi 
bilo ravno za Kranjsko posebno važno in koristno, da se 
podre Stena in Vlahi prežene iz Like, pozval je nadvojvoda 
Karol kranjske stanove, da žrtvujejo v to svrho čim več 
denarja in hrane. ^j Ali stanovi kranjski odgovore na ta 
poziv, da je za to zdaj že prekasno, ko je Stena padla 
Turkom v oblast, sicer pa so pripravni storiti, kar zahteva 
korist domovine.^) 

Tudi glede llrastovice so tekle razprave med nadvoj- 
vodo Ernestom in Ivanom Turjaškim, a da je bil poslednji 
zares počasen v poslovanju, vidi se po tem, da je nadvoj- 
voda na svoje pismo od 20. velikega travna čakal na odgovor 
še 12. malega srpana ter moral slednjič sam odrediti do- 
hodke stotniku v Hrastovici, ker je bil že skrajni čas za to. 
Ker je zanimivo, kakšne dohodke in stroške so imeli tedanji 
zapovedniki te trdnjave, omenimo naj jih v kratkem obsegu. 
Stotnik dobiva razen mesečnih 40 goldinarjev vse dohodke 
obeh gradov v Hrastovici ter od gradov Peci in Klinagore. 
Od teh gradov ima na leto dohodkov do 1000 veder vina, 
200 bednov (bržkone vaganov, nemški Kiibel) pšenice, 200 
bednov prosa in ovsa, IG veder medu. Od tega dohodka 
je dolžan stotnik vzdrževati gradnika v gornjem gradu 

') Lopašid, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 32. 

2) Ibid. 

3) Ibid. str. 31. 



144 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

hrastoviškem, 5 sprevodnikov in 2 stražarja, a v trgu hra- 
stoviškem razen vojakov, ki jih je vzdržaval nadvojvoda 
sam, še 14 haramij. V kastelu na Klinagori pa je moral 
skrbeti stotnik za 10, v Peči za 15, v Sv. Križu za 5 in v 
Zdenčici pri Kolpi radi tamošnjega prevoza za 5 haramij. 
Nadvojvoda je strogo zapovedal, da mora stotnik hrastoviški 
te vojake hraniti, opravljati in jim plačo dajati vedno točno, 
da bodo sposobni za vsako krajiško službo kakor drugi 
krajiški vojaki. •) 

Navzlic vsem dogovorom med zapovednikom krajiškim 
in merodajnimi vojaškimi oblastmi vendarle ni bilo zdatne 
pomoči za krajiške trdnjave in vojake. Turki pa so vedno 
huje napadali pomejne kraje. Že kesno v jeseni leta 1577. 
prihrume pod Ostrožac ter ga osvoje z naskokom. Tudi 
grad Izačič pade. Druge gradove na Krajini, kakor: Podvizd, 
Kladušo, Sturlič, Peci osvojili so Turki brez vsake sile; 
gradniki in vojaki so jih zapustili brez boja, ker niso mogli 
dobiti od nikoder niti plače niti hrane, premda so radi tega 
poslali nekolikokrat glasnike v Ljubljana. Ferhat-beg in 
Kapidži-paša sta gospodarila prav samovlastno po krajih 
okoli Une. Slednjič naredi beg most pri Novem, podere 
dvorec Knejo pri Steničnjaku ter osvoji grad Bojno, ki je 
imel tudi majhno in gladno posadko. Meseca vinotoka 
istega leta osvoje Turki tudi znamenit grad in trg opatije 
Topuske, Sračico, a v istem času je udaril Kapidži-paša na 
levem turškem krilu z veliko vojsko na grad in župo 
Snlrčkovic (izmed Vojniča, Klokoča in Veljuna), zaplenivši 
vrlo mnogo živine, dočim se je ljudstvo rešilo še o pravem 
času v grad. Kapidži-paša opustoši s 5000 vojaki vse kraje 
do Korane, odžene vso živino, narod pa je bil pobegnil v 
šume, g'ore in gradove. Turška vojska se slednjič utabori pri 
Hresni z nakano, da udari na Metliko. Vzeta mesta si Turki 
zavarujejo z osvojenjem čvrstega grada Gvozdanskega. Grad 
so branili Zrinjskega stražarji in rudarji (kopala se je tukaj 
srebrna ruda) Turkov in njih zaveznikov Vlahov tri tedne, 
a ko je Kapidži-paša prihitel iz Steničnjaške okolice, katero 
je popolnoma pokončal, z 2000 konjiki pod Gvozdansko, 
osvoje ga Turki 15. prosinca leta 1578. Na Hrvaškem je 
takrat radi napredovanja turškega gospodstva nastala taka 
stiska, da je Ivan Turjaški kot glavni zapovednik kar zdvajal 
v svojih poročilih stanovom kranjskim, češ, da morajo Turki 
v kratkem osvojiti vso Hrvaško, ker si on ne more nič 
pomoči s svojimi 600 konjiki zoper turško vojsko, ki šteje 
6000 vojakov. »Prava sramota je« pravi Ivan Turjaški, 



») Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine L str. 32. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 145 



»kako se hrvaške trdnjave prepuščajo Turkom. Ta nemar- 
nost se osveti grozno prej ali slej avstrijskim zemljam«. i) 

Takšna žalostna poročila glavnega zapovednika na 
Krajini so slednjič vendarle genila merodajne kroge; skle- 
nili so, da store nekaj odločnega za obrambo pomejnih 
krajev. Ker so Turki pokončali skoraj že ves kraj med Uno 
in Kolpo ter se je bilo bati hudih napadov v kraje tostran 
Kolpe, sklenili so stanovi kranjski, koroški in štajerski na 
zboru v Brucku leta 1578., da se osnuje pri Kolpi jaka 
trdnjava. Nekaj časa se je mislilo na Steničnjak ter so bili 
za to osnovo zavzeti posebno Turjaški kot zapoved ni ki na 
Krajini in najemniki tega grada. Tudi Ivan Turjaški je 
branil to osnovo, ali brezuspešno, kajti višji vojaški krogi 
so si izvolili drugo mesto bliže Kolpe. Da se uredi ta nova 
trdnjava po vseh vojaških zahtevah, pošlje v to svrho nad- 
vojvoda Karol na Krajino prav izurjenega in izkušenega 
vojskovodjo, Tvana Ferenbergerja, ter ga imenuje za na- 
mestnika Ivana Turjaškega dne 8. prosinca leta 1578., a že 
21. istega meseca, je prišel ta v Ljubljano, odkoder je prosil 
nadvojvodo, da mu izplača 6000 goldinarjev, katere mu je 
bil obljubil bojni svet, in da za to odgovarjajo Ivan Friderik 
Hofman, Vajkard Turjaški in Frančišek Poppendorf.^) Feren- 
berger se je vojskoval po vseh evropskih bojiščih ter je 
bil v vseh vojaških stvareh prav izveden. Vodil je tudi 
mesto Ivana Turjaškega obrambo Krajine. Posebno se je 
izkazal v borbi pri Drežniku dne 22. velikega travna 1578., 
ko je premagal 5000 Turkov, od katerih jih je padlo do 900. 
Tako poroča Ferenberger sam iz Črnomlja štajerskim sta- 
novom. Le-ti so hrabrega vojskovodjo nagradili za to zmago 
z dragoceno zlato verižico, radi katere pa je pisal štajerskim 
stanovom dvakrat, da mu jo čim prej pošljejo, in sicer dne 
29. malega srpana iz Podbrezja na Kolpi, drugikrat pa dne 
18. kimovca iz Novega mesta. 2} 

Preden se je mogla začeti zidati karlovška trdnjava, 
morali so kristjani Turka pregnati nazaj čez Uno. Posebno 
je bilo treba očistiti Liko teh hudih gostov. Za tak pohod 
je zbiral že Ivan Turjaški vojsko in denar, kakor smo vi- 
deli, ali brezuspešno. Zdaj je bil pa že skrajni čas, podjetje 

*) R. Lopašic, Bihač i bihacka Krajina, str. 21—23 Priloži za po- 
viest Hrvatske XVI. i XVII. vieka. Starine. Knjiga XIX. Pisma Ivana 
Turjaškega iz Podbrezja od 22. kimovca ter iz Steničnjaka od 3,, 6. in 
8. vinotoka leta 1577. Prvo pismo je pisano Krištofu Turjaškemu, de- 
želnemu upravitelju, a ne glavarju, kakor misli R. Lopašič. 

■^) Priloži za poviest Hrvatske XVI. i XVI[. vieka. Starine. Knjiga 
XIX. str. 42. 

!*) R. LopaSic, Poviest grada Karlovca, str. 176—177; Priloži za 
poviest Hrvatske XVI. i XVII. vieka. Starine Knjiga XIX. str. 42. 

10 



146 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 



se ni smelo nič več odlašati. Težka naloga je bila izročena 
posebnemu zapovedniku, Juriju baronu Khevenhtillerju, de- 
želnemu glavarju koroškemu. Da bode vodstvo vojske jedin- 
stveno, izročila se je vsa moč temu novemu zapovedniku, 
tudi Ivan Turjaški in Ferenberger sta mu bila na tem po- 
hodu v vojaških stvareh podvržena. Ali le-to podjetje se je 
radi nesposobnosti Khevenhiillerjeve žalostno izvršilo. Kriva 
je bila seveda tudi mnogo slaba oskrba vojske in neugodno 
deževno vreme. Za hrano je bilo skrbeti Ivanu Turjaškemu: 
po nalogu graškega bojnega sveta je bilo glavno skladišče 
za njo v Steničnjaku. Zaradi pomanjkanja sredstev, nekaj 
pa tudi spričo neprijaznosti bližnjih hrvaških vlastelinov, 
ki niso hoteli prodajati žita, se ni moglo zbrati dosti hrane 
za precej številno vojsko. Brez vsakega uspeha se je mo- 
rala povrniti Khevenhiillerjeva vojska v svojo domovino. 
Bihač se je vendar še takrat rešil, ker ga je oskrbel Feren- 
berger še o pravem času z obilno hrano. i) Kraj okoli Kolpe 
pa je bil vsled tega žalostnega dogodka še v večji nevar- 
nosti. Zategadelj se ni moglo nič več odlašati z zidanjem 
nove trdnjave. Pod nadzorom Ivana Ferenbergerja in s 
sodelovanjem Ivana Turjaškega se je to delo začelo in tudi 
srečno dovršilo. Gete krajiške so celi čas, kar se je zidala 
trdnjava, pazile na Turke, da se ne približajo in dela ne 
zaustavijo. Tako je bil tedaj Karlovec utemeljen z orožjem 
v roki. 

Za velike zasluge ob zidanju nove trdnjave je bil 
Ivan Ferenberger imenovan prvim generalom karlovškim, 
a Ivan Turjaški je ostal na Krajini kot vojaški svetovavec 
vse do svoje smrti. Ferenberger vendar ni dolgo ostal na 
svojem mestu (1578—1579). Ker je bil doslej vedno srečen 
v vojski, se je malo prevzel, pa je zahteval, da njegova 
vlast na Krajini postane neomejena. Ta želja se mu ni iz- 
polnila. 8e celo spomlad je poročal nadvojvodi Karlu o 
velikih vojaških pripravah v Carigradu in po večjih mestih 
Bosne, odkoder so nameravali Turki udariti na Bihač. Bival 
je ta čas po navadi v Karlovcu, ali tudi v Črnomlju in Pod- 
brezju, kar potrjujejo omenjena poročila. Dne 23. velikega 
travna pa piše Ivan Ferenberger iz tabora pri Dubovcu 
nadvojvodi, da ga naj odpusti od službe, saj je v največji 
nevarnosti vršil službo zapovednika do 1. sušca, a v tem 
času ni bilo izgubljeno nobeno mesto in noben košček 
zemlje na Krajini. Vendar mu pa nadvojvoda Karol ni 
precej uslišal njegove prošnje. ^j A ko je bil leta 1579. me- 

') Ljubljanski Zvon 1. 1894. str. G62 si. 

2) Priloži za poviest Hrvatske XVI. i XVII. vieka Starine. Knjiga 
XIX. str. 44-45. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 147 

seča vinotoka imenovan za prvega mestnega zapovednika 
v Karlovcu Bcnko Kranjec, potožil se je general radi tega 
pri bojnem svetu, da seje to zgodilo brez njegovega znanja. i) 
To imenovanje je bilo bržkone tudi povod, da je Feren- 
berger zapustil tako hitro Karlovec. Dne 4. vinotoka 1. 1579. 
je pisal Ferenberger poslednjikrat bojnemu svetu v Gradec 
ter sporočil, da se spravlja na Bihač Ferhad-paša. Iz Kar- 
lovca se poda Ivan Ferenberger na Dunaj. Tukaj je prevzel 
vsled prošnje cesarja Rudolfa II. zapoved ništvo v mestu. 
Umrl je leta 1584. od vseh spoštovan in ljubljen. 2) 

Po odhodu Ivana Ferenbergerja se je moralo mesto 
uenerala v Karlovcu čim prej popolniti. Ivana Turjaškeiia 
bržkone niso hoteli imenovati radi njegove prevelike po- 
časnosti. Takrat so imeli pravico predlagati zapovednika na 
Krajini, ki je bil od zdaj tudi karlovški general, stanovi 
štajerski. Ti so smatrali, da je to čast prvi zaslužil Jošt 
Josip Turn. Razen njega so predložili stanovi še Ivana 
Krištofa Zelkinga, Feliksa lierbersteina, vVndreja Turjaškega 
in Bogomira barona Brenncrja. Ali nobeden od teh ni bil 

O R. Lopašic, Poviest grada Karlovca, str. 178. ^ 
^) R. Lopašic, Poviest grada Karlovca, str. 177. Življenjepis gene- 
rala Fei-enbergerja je vrlo zanimiv. Njegovi vrstniki ga slavijo kot 
postibnega branitelja in bornika med krščanskimi vitezi. Kot krščanski 
vitez in goreč katolik je bil Ferenberger posebno vdan nemškemu 
cesarju. FerenJjerger se je naredil v vasi Aueru na reki Adiži kot sin 
siromašnih in preprostih starišev. Po tej vasi se je pisal naš junak 
Ferenberger von Auer. Oče njegov je služil kot prost vojak za cesarja 
Maksimilijana I. Ivan postane vojak v svojem 19. letu. Spremljal je 
cesarja Karla V. v Ahen na kronanje. Kesneje se je vojskoval nekaj 
časa zoper Francoze na Laškem, potem pa zoper Turke na Ogrskem. 
Leta 1540. ga ujemo Turki pod Budimom, ali čez štiri mesece se je 
odkupil iz sužnosti. Precej za tem pohiti na Laško branit Miian proti 
Francozom. Tukaj se je sprijel z nekim prav imenitnim sovražnikom 
ter ga slavno premagal. Spričo tega junaštva je bil povišan v časti, a 
nagradili so ga razen tega tudi z denarjem. V tej vojski ga je ranil 
neki francoski polkovnik v nogo, ali se mu je nato hudo osvetil, odse- 
kavši mu glavo z ostrim mečem. Leta 1545. obišče Ferenberger državni 
zbor v Regensburgu; tukaj ga povzdigne cesar za tolika junaštva v 
plemeniti stan. Potem je služil v cesarski vojski na Nemškem in 
Laškem, ter se bojeval pod cesarskim admiralom Andrejem Dorijem 
večjidel proti Francozom. O neki priložnosti napade sovražnik iznenada 
cesarsko brodovje. Ladja, na kateri je bil Ferenberger, je bila po- 
tisnjena na stran, ali on se ne ustraši tako hitro, nego poleti ko strela 
iznovič na sovražnika ter se tako reši in odpluje do Sicilije. 

Za groznega poslednjega napada sultana Solimana na Ogrsko 
leta 1566., ko je cesar Maksimilijan II. potreboval silno vojsko, pripeljal 
mu je Ferenberger tri čete s Tirolske in dve s Koroške v tabor. Cesar 
mu podeli za to stotnijo senjsko. Prevzemši to službo napadal je 
Turke, rušil njihove kule in vasi, plenil ter jih strašil, kolikor je le 
mogel. Zategadelj so ga njegovi nevošljivci, posebno Benečani, ki niso 
trpeli senjskih Uskokov spričo njih sijajnih uspehov, (^ičrnili pri cesarju; 
moral je iti na Dunaj, da se opere in opravda. 

10* 



148 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 



potrjen, ampak je bil imenovan za to čast Vajkard Turjaški, 
deželni glavar kranjski. Višjim krogom niso bile neznane 
velike zasluge Vajkardove za ohranitev vojaške Krajine. 
Dežela Kranjska je storila v teh časih več za obrambo mej, 
nego je skoraj mogla, a razen tega je dohajal Vajkard 
Turjaški sam na Krajino, kjer je s svojim dobrim svetom 
mnogo koristil krščanski stvari. Kot vojaški svetnik je imel 
pravico sodelovati pri vseh vojaških podjetjih. Imenovan pa 
je bil za zapovednika precej po odhodu Ivana Ferenbergerja. 
Le-ta je odšel iz Karlovca početkom vinotoka, a Vajkard 
Turjaški javlja iz Ljubljane dne 31. vinotoka nadvojvodi 
Karlu v Gradec, da je čul o svoji izvolitvi za podpolkov- 
nika in zapovednika na Krajini. i) Po tem takem ni mogel 
biti zapovednik (obrist) že leta 1878., kakor misli Radics.^) 
Po pripovedovanju Radičevem je prihitel na zbor v Bruck 
na Muri tudi Vajkard Turjaški iz Krajine kot glavni zapo- 
vednik, da sodeluje pri razpravah o vojaških stvareh na 
turških mejah. Ker se je imelo na tem zboru odločiti tudi 
o mnogih zahtevah kranjskih, koroških in štajerskih' prote- 
stantov, treba je bilo mnogo dobrih zagovornikov nove vere. 
Vajkarda Turjaškega so smatrali za najboljšega branitelja 
luteranstva. Da gane nadvojvodo, pravi Radics, prišel je 

Nato se odpove Ferenberger zapovedništvu v Senju ter prestopi 
v službo k nadvojvodi Karlu. Zato odide na Štajersko, kjer je postal 
po zaključku štajerskega zbora od 1. velikega srpana 1. 1536. zapovednik 
jednega dela štajerske deželne vojske. V tej službi si je pridobil Feren- 
berger novih zaslug ter se je tako vsem omilil. Služil pa je tukaj do 
konca leta 1577. Še dne 30. kimovca istega leta je sporočil štajerskim 
stanovom iz Judenburga, kako je vojska oskrbljena s strelivom in 
orožjem. Ferenberger je opravljal ob enem na dvoru nadvojvode Karla 
službo stotnika dvorske straže. Kako ga je nadvojvoda Karol sploh 
čislal, vidi se iz tega, da mu je izročil zidanje Karlovca, kjer je postal 
prvi karlovški general, kakor se pripoveduje zgoraj. 

Življenjepisci Ferenbergerjevi pripovedujejo o njem, da je bil 
človek majhne postave, ali čvrst in jedrnat, domišljav in bistre pa- 
meti ; menda ni hodil nikdar v šolo ter je prav grdo pisal. Bil je po- 
sebno zmeren in trezen, vina ni v celem svojem življenju okusil. Ker 
so ga pogostoma odlikovali in v službe zvali, se je malo prevzel, pa 
je zahteval, da se mu storjene obljube izpolnijo prav natančno. L. 1579. 
je zahteval, da bode njegova moč kot krajiškega zapovednika neome- 
jena, ali ker nadvojvoda Karol na to ni mogel pristati ter je imenoval 
celo proti volji Ferenbergerjevi novega mestnega zapovednika za 
trdnjavo karlovško, bil je tako razžaljen, da je precej nato prosil 
odpusta od službe ter odšel s Hrvaškega. 

Podoba Ferenbergerjeva je bila urezana v bakru ter dogotovljena, 
ko je bil še živ. Predočuje pa nam človeka resnobnega obličja, z brkami 
in brado in v viteški obleki. (Po R. Lopašidu, Poviest grada Karlovca 
str. 175—178.) 

*) R. Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 91. Pismo je 
pisano v nemškem jeziku. 

2) Herbart VIII. str. 210. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 149 

Vajkard bržkone po dogovoru samih stanov v Bruck ter 
zahteval hitro pomoč za Krajino, ker drugač Turek osvoji 
v kratkem vse dežele na jugu Avstrije. Vajkardovo razla- 
ganje o žalostnem položaju na Krajini je zares pomoglo 
tudi protestantom, kajti nadvojvoda Karol je v marsičem 
popustil glede nove vere. a stanovi so mu zato obljubili 
znatno podporo za Krajino. V spomin tega sporazumka so 
dali stanovi kovati spominščico te-le oblike: Na licu stoji 
štajerski panter z napisom: Insignia »Provincialium Ducatus 
Stiriae«, a hrbet ima besede: Gaudet »Patientia Ducis«. 
Zraven napisa je nad plamtečim srcem odprto sv. evangelije, 
na desni strani popisano, na levi strani pa križ, a vrhu tega 
je videti stebelce s tremi ročami.^) — Ker se je sešel deželni 
zbor v Brucku že leta 1578. meseca svečana, mogel je priti 
Vajkard Turjaški na ta zbor le kot vojaški svetovavec, saj 
je tudi v tem svojstvu imel pravico govoriti o krajiških 
stvčireh, katere je poznaval iz lastnega izkustva. 

Vajkard Turjaški si je bil popolnoma svest težke 
naloge, katero je prevzel kot glavni zapovednik na Krajini, 
kjer je po lastnem njegovem sporočilu bilo vse zmedeno, 
vojska neposlušna, plača jej nedostatna, a hrane in streliva 
povsod premalo. Navzlic temu pa je vendarle pripraven 
prevzeti težavno službo iz vdanosti do cesarske rodovine 
in iz ljubezni do domovine svoje, ki se nahaja v toliki 
stiski; pa tudi radi tega, da vzdrži častno ime, s katerim 
so sloveli od nekdaj njegovi predniki. V istem pismu prosi 
Vajkard nadvojvodo Karla, naj mu da naslov polkovnika 
(obersten) mesto podpolkovnika, češ, da je on kot zapovednik 
neodvisen in da ni zdaj nobenega razloga več, da ne bi 
mogli zapovedniki hrvaške Krajine imeti tega naslova. Za 
čin in naslov polkovnika govori tudi to, da so taki polkov- 
niki nameščeni na Ogrskem v Sipušu, Satmaru, Tokaju, v 
rudniških mestih, v Džuru, Komornu in v Kaniži; potem 
so cesarski polkovniki v vojski na Laškem in po drugih 
krajih. Vajkard smatra tudi plačo mesečnih 400 goldinarjev 
za premajhno ob enem za latinskega, nemškega in hrva- 
škega pisarja, za bobnarja in trobentarja. Treba bi bilo 
tudi bolje plačati strelce in konjike. Senj ima premalo 
posadke; ravno tako je preslaba posadka v Bagu, ki je 
precej daleč od Senja. Tudi Ledenice se ne morejo oskrbeti 
s stražarji iz Baga. Trsat je radi obrambe Reke važen, a 
povrh tega je last nadvojvode, pa bi se moralo vanj posta- 
viti več stražarjev in ne samo dva kakor doslej. V Otočcu 
je treba dati stotniku 40 goldinarjev mesečne plače, ker je 



1) Radics, Herbard VIII. str. 210 -211. 



150 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

Otočac v pustem kraju, dočim se more Ogulin v petih 
urah oskrbeti s potrebnimi stvarmi s Kranjskega. V Mo- 
drušu je nameščen gradnik, ali je nepotreben. Bihač, glavno 
mesto v teh krajih, ima preslabo posadko. Tudi Ripač kot 
predstraža Bihača moral bi se bolje oskrbeti. Ravno tako 
se ne sme zbog Bihača in Ripča zapustiti Sokol. Izačič 
nima žalibože niti vojvode niti gradnika na 50 haramij. 
Uskokov je zdaj na plači samo 100, tedaj trikrat manj, 
nego jih je bilo poprej. Vse to bi moglo imeti slabe na- 
sledke. V Cetinu ne bi bilo dovolj no niti 50 stražarjev, a 
nikakor ne 20, kolikor jih je zdaj v posadki. Zato bi se 
morala povečati straža v Cetinu za 30 mož. V vsem je 
število vojakov na Krajini za 500 manjše nego lansko leto. 
Kar se pa tiče gradov, kateri bi se imeli podreti ali popra- 
viti, omenil je Vajkard v tem poročilu jedino Hrastovico, 
katero je treba na vsak način vzdržati. i) 

V spretnost in natančnost Vajkardovo je zaupal nad- 
vojvoda Karol ter ga odlikoval že 6. listopada z naslovom 
polkovnika (oberst in Crabaten vnd den Meergranitzen). Ob 
enem je odredil, da dobiva mesečne plače 400 goldinarjev 
in 1000 goldinarjev letnega doplačila. Polkovnik ima sta- 
novati v novi trdnjavi karlovški, kjer mora prebivati tudi 
vojska, ter se brez dovoljenja ne sme nikamor premestiti. 
Posadko v Karlovcu pa je treba sploh povečati, da bode 
več vojske . zbrane za vsak slučaj. Zategadelj se postavi v 
trdnjavo 300 strelcev konjikov (Schiizenfhardt), 400 huzarjev 
in četa stotnika Križaniča, ki je štela 100 mož. Ker se pre- 
mesti tudi hrastoviška nemška četa v Karlovec, določi se 
v kratkem, kaj se ima zgoditi s Hrastovico. Na vsak način 
pa se ima vzdržati stolp pod Hrastovico, namreč Zdenčaj, 
ter postaviti vanj nekoliko stražarjev. Za Senj je dovolil 
nadvojvoda razen 100 rednih vojakov še 50 izrednih, za 
Ledine pa 10 vojakov. Plačo stotniku v Ogulinu so povečali 
na mesečnih 40 goldinarjev, ker je zbor v Brucku sklenil, 
da se postavi v tej trdnjavi za stotnika kak domačin. Ko 
so najde tudi za Otočac tak sposoben domačin, poveča se 
tudi tamkaj plača, za zdaj pa naj ostane še stara. To je 
bila pač pičla odredba za take čase! Za Bihač ni mogel 
Vajkard nič doseči, pač pa sta se odstranila gradnika v 
Izačiču in Modrušu, mesto nju so pa postavili vojvode, 
kakor je bilo že skoraj po vsej Krajini urejeno. Stotniku 
uskoškemu se je povečala plača na 50 goldinarjev na mesec, 
a povrh tega so mu bili izročeni tudi dohodki grajščine 
žumberške. Uskokov pa se ni moglo vzeti v službo več 

•) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 91. Pismo je pisano 
v Ljubljani 31. vinotoka 1579. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 151 

iieii;o 200, kur jih je toliko dosti za straže po šumah. Cim 
se uredi Krajina na novo, poskrbi se tudi bolje za Uskoke. 
V istem pismu poroča nadvojvoda Karol Vajkardu, da naj 
prevzame čim prej podeljeno mu službo, ker Ferenberger 
silno zahteva svoj dopust.') l^ržkone ga tudi ni dočakal, 
kajti že koncem vinotoka je zapustil Karlovec, kakor smo 
že poprej omenili; a Vajkard Turjaški poroča nadvojvodi 
Karlu v pismu iz Kranja dne 11. listopada, ko ga zahvaljuje 
za podeljeni naslov polkovnika, da nastopi službo šele 
1. sušca prihodnjega leta (1580). 2) S plačo pa, katero mu je 
odredil nadvojvoda Karol, ni bil Vajkard zadovoljen, kajti 
na Krajini se mnogo trosi, a njegov brat Herbard je izdal 
na Krajino vso svojo dedino (patrimonium). Tudi ni pri- 
volil na to, da bode vedno prebival v Karlovcu, pač pa je 
želel, da mu bode v trdnjavi glavni stan in da bode od 
tamkaj upravljal Krajino. Vojska, katero je namenil nad- 
vojvoda postaviti v novo trdnjavo, bila bi po mnenju 
Vajkardovem preštevilna. Bolje bi bilo po njegovem svetu 
storiti kaj več za druge trdnjave. Čudno je, kako sodi 
Vajkard o Uskokih. »Najbolje je molčati o njih« pravi on, 
»ali jih ni treba tudi ozlovoljiti, kar se zdaj bržkone zgodi, 
ker je vzeta na plačo samo tretjina od onega števila, kolikor 
se jih je prej držalo. Vedno tožijo, da jih je mnogo, a da 
imajo malo zemlje, kajti ko bi se jih tudi 600 vzelo na 
plačo, gladovali bi še ostali. Posestvo Sumberk pa ni vredno, 
da se kdo nanj ozira«. 3) 

Ker je stalo nadvojvodi Karlu mnogo do tega, da 
prevzame Vajkard Turjaški z zadovoljstvom svojo novo 
službo, podeli mu povrh mesečnih 400 goldinarjev še po- 
sebno letno nagrado v iznesku od 1000 goldinarjev. Ob enem 
je odredil, da polkovnik mora v Karlovcu stanovati, kajti 
trdnjava je sezidana za rezidenco krajiškega zapovednika 
ter za izredne čete. Stotnijo šumberško je podelil nadvoj- 
voda Karol Vajkardovemu stričniku, sinu pokojnega Iler- 
barda, Engelbertu Turjaškemu. Tudi Slunj je zapovedal 
popraviti, kajti od tamkaj je pretila nevarnost za Karlovec.^) 

I s senjskimi Uskoki je imel opraviti Vajkard Turjaški. 
Znano je, kako so znali ti junaki preganjati Turke ter ple- 
niti njih dežele. Ali kot vešči mornarji niso jim prizanašali 
niti na morju. Na svojih plovitbah po celem Jadranskem 
morju prežali so na turške ladje, napadali jih, razbijali in 
plenili. Kako so bili Uskoki nevarni za Turke, vidi se iz 

1) R. Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 92. 
■•') Ibid. str. 93. 
3) Ibid. str. 93. 
*) Ibid. str. 98. 



152 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

tega, da se je že leta 1565. sam sultan Soliman potožil 
nanje, ker so bili z dvema ladjama napadli pri Makarski 
veliko turško trgovsko karavano ter jo oplenili.') 

Benečani so bili s početka, dokler so se neprene- 
homa bojevali s Turki, celo zadovoljni, da so jih Uskoki pod- 
pirali v njih borbah; zategadelj so jih puščali tudi brez 
vsake zapreke zahajati skoz njih zemlje na Turško, kjer 
so plenili po svoji volji. Ali po dokončani vojski na otoku 
Cipru (1. 1571.) se je izpremenil ta odnošaj med senjskimi 
Uskoki in Benečani. Turki so jih namreč obdolžili, češ, da 
po dogovoru z Uskoki napadajo turške dežele in brodovje. 
Ob enem se jim zagroze, da pošljejo svoje brodovje v 
Jadransko morje za obrambo svojega posestva in trgovine, 
če Benečani sami ne zabranijo Uskokom gusariti po morju. 
Benečani, lakomni trgovci, se zboje za svojo trgovino in za 
svoj položaj na Jadranskem morju, popuste Turkom ter 
začno zdaj sami preganjati poprejšnje svoje zaveznike proti 
Turkom. Od tega časa pa do madridskega mira (1. 1617.) 
je trajala grozna borba med senjskimi Uskoki in Benečani. 
Le-ti so preganjali in ubijali Uskoke brez vsakega razloga, 
če tudi se Uskoki s početka še doteknili niso njih imetka 
in njih podložnikov. Ko so pa Uskokom branili preganjati 
Turke, smatrali so jih le-ti tudi za svoje očitne sovražnike, 
pa jim niso prizanašali nikjer, marveč jih gonobili kakor 
Turke, kjer so le mogli. Ker so bili Senjani veliki junaki, 
pretrpeli so Benečani marsikateri poraz, če tudi so po vseh 
morskih ožinah razmestili svoje ladje, da pazijo na Uskoke, 
samo da jih čim več polove in pokončajo. Avstrijska vlada 
je bila radi teh zmešnjav na obali Jadranskega morja v 
veliki zadregi. Ne bi se bila rada zamerila nobeni stranki, 
ker je potrebovala obe proti Turkom. Ali je slednjič morala 
popustiti Benečanom; sama je branila Uskokom napadati 
tuje zemlje. Vendar vse take prepovedi, katere so po na- 
vadi izvrševali glavni zapovedniki na Krajini, niso uspele, 
kajti Uskoki so bili neukrotljivi napadači. Posebno hude so 
bile borbe v letih 1590., 1591., 1592. in 1595.'-) Najhuje pa 
so bili Uskoki razjarjeni na Benečane leta 1596. Tega leta 
so bili senjski Uskoki pod Klisom premagani vsled izdajstva 
benečanskega ter grozno izmrcvarjeni. Odslej je zavladalo 
smrtno sovraštvo med Uskoki in Benečani, ki so gledali 
ob vsaki priložnosti, da se medsebojno ugonobe, bodisi že 
na suhem ali na morju. 3) 

1) Mile Magdic. Topografija ijpoviest grada Sanja. U Senju 1877. 
str. 107. 

2) Mile Magdic. Topografija i poviest grada Senja, str. 108. 
*) Letopis Slovenske Matice za I. 1895, str. 87 in si. 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 153 

Omenili smo že, da so se začele borbe med Senjani 
in Benečani posle leta 1571., pa so morale biti ob času, ko 
je bil Vajkard Turjaški karlovški general, že prav hude, 
kajti nadvojvoda Karol mu je zapovedal, da se poda osebno 
iz Karlovca v ^enj radi nemirov, ki so se godili takrat na 
obali Jadranskega morja. Neki Matija Daničič je s svojo 
četo nemilosrdno gusaril in preganjal Benečane. Poslanec 
benečanski se je radi tega pritožil na avstrijskem dvoru 
ter zahteval zadovoljščino. Nadvojvoda Karol zapove nato 
Vajkardu Turjaškemu, da Daničiča ujame in zapre, a zajeto 
in zaplenjeno blago povrne Benečanom. i) Tri dni potem 
dobi Vajkard novo zapoved, s katero je imel Senjane pri- 
siliti, da bodo pokorni svojemu stotniku in da mu izkazu- 
jejo dolžno čast. Ob enem mu je bilo naloženo, da zapre 
Matijo Daničiča in njegovega brata, češ, da sta prav ne- 
varna gusarja.") 

Že dne 9. sušca je odgovoril Vajkard Turjaški nad- 
vojvodi Karlu iz Črnomlja, kaj je odredil v Senju, da se 
Benečanom povrnejo zarobljene stvari. Sicer pa pravi v 
svojem odgovoru, da je nevarno lotiti se voditeljev senjskih 
Uskokov, obeh Daničičev in pa Depuntoviča, kajti Senjani 
jih ne bi izročili brez hude borbe. Zapovedi od 5. in 8. sušca 
se je trudil izvršiti, posebno ono, da se spoštuje stotnik, 
upotrebivši za to najblažja sredstva, samo da ne bode še 
hujšega upora. Pisal pa je sam opomine najodličnejšim 
osebam ter jih miril, dokler on sam ne pride s komisarji 
v Senj. Tudi je zapovedal stotniku, da preišče vse natanko, 
kaj so vse zarobili dotični gusarji, da se povrne Benečanom, 
kar se najde.-'') 

Da vse te stroge odredbe senjskega stotnika Gašparja 
Raba niso mogle ukrotiti Uskokov, potrjuje nam^ sporočilo 
samega stotnika nadvojvodi Karlu, kateremu je cesar Rudolf II. 
naložil v pismu iz Zlate Prage od dne 14. sušca, da vendar 
že čim prej uredi senjske zadeve.*) Izgovor, da se je to vse 
zgodilo za odsotnosti stotnika samega, ni upravičen, kajti 
sam stotnik imenuje kot glavna krivca brata Daničiča, 
katerima ne more on čisto nič storiti, ker ima premalo 
stražarjev, a tudi sami Nemci (vojaki po nemški vojaški 
obleki tako imenovani) ga nočejo proti njima podpirati.'') 

Je li prišel Vajkard Turjaški v Senj in je li izvedel 
zapovedi nadvojvode Karla, ni nam znano, ker se za dokaz 

') Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 9i. Listina je pisana 
v Gradcu dne 5. svečana leta 1580. 
•"') Ibid. str. 94. 
«) Ibid. str. 95. 
■•) Ibid. str. 97. 
^') Ibid. str. 97. 



154 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

ni ohranila nobena listina. Kakor kažejo kesnejši dog'odki 
v Senju, je pač neverjetno, da bi se bili dali senjski Uskoki 
na ta način umiriti; marveč je tako ravnanje od avstrijske 
strani provzročilo še večje nezadovoljstvo, vsled katerega 
je prišlo kesneje do očitnega upora. 

Ozrimo se nialo na dozdanje zapovednike na Krajini, 
da nam bode jasnejša slika o dostojanstvu generala kar- 
lovškega kot zapovednika na Krajini. Že za cesarja Maksi- 
milijana I. se je mislilo na obrambo slovenskih dežel proti 
Turkom, ali šele njegov naslednik Ferdinand I. je deloma 
uredil to obrambo, ko je bil izvoljen za kralja hrvaškega 
na zboru v Cetinu (1. prosinca leta 1527.), kjer je obljubil 
hrvaškim stanovom zdatno pomoč proti Turkom. Prvi 
vrhovni zapovednik (generalis capitaneus) pomočne vojske 
na Hrvaškem in v Slavoniji je bil Ivan Kacijanar, ki je 
vodil vojaško upravo na Krajini že za časa izvolitve Ferdi- 
nanda I. za kralja hrvaškega. Leta 1530. pa je bila poverjena 
Ivanu Kacijanarju vrhovna vojaška uprava na celi Krajini. 
V tej časti je ostal do nesrečne bitke pri Oseku leta 1537. 
Njegov naslednik v tej časti je bil glasoviti junak Nikolaj 
Jurišič, leta 1540. Ivan Ungnad, leta 1546. grof Nikolaj 
Salm, potem leta 1552. zopet Ivan Ungnad. Leta 1556. je 
dobil to čast junaški Ivan Lenkovič, a poslednji zapovednik 
nad vsemi četami v Krajini je bil leta 1567. Luka Sekelj. 
Ker je bila pa hrvaška Krajina posebno izpostavljena na- 
padom turškim,. bil je potreben za njo poseben zapovednik, 
ki je bil pa sicer podložen glavnemu zapovedniku vojske 
na Hrvaškem in v Slavoniji. Zvali so se podzapovedniki ali 
namestniki na Krajini (Ver\valter der velthauptmannschaft), 
ali pa zapoved niki hrvaških trdnjav (Obrist der Krabatischen 
ortfleckhen). Prvi tak namestnik je bil Ivan Piichler 1. 1532., 
Kacijanarjev naslednik na hrvaški Krajini pa je bil 1. 1537. 
Erazem Turn, ki se je prvi zval zapovednik hrvaških trdnjav. 
Za tem so se vrstili v tej službi Ivan Gall leta 1545., Ivan 
Lenkovič, ki je bil tudi komisar hrvaške Krajine ter stotnik 
šumberški in senjski od leta 1546. — 1550., potem Martin 
Gall leta 1550., Jurij Zavrl (Saurer) leta 1558. in njegov 
namestnik Maksimilijan Lambergar ter baron Ilerbard Tur- 
jaški leta 1562. 

Od leta 1571. so zapovedovali na hrvaški Krajini samo- 
stalni vojaški poglavarji v činu podpolkovnika, polkovnika 
ali generala. Podložni so bili ti zapovedniki neposredno 
nadvojvodam avstrijskim, in sicer najprej Karlu štajerskemu 
in njegovim naslednikom. Prvi zapovednik je bil baron 
Ilerbard Turjaški leta 1571., a po njegovi smrti Ivan Tur- 
jaški leta 1576. Khevenhiiller je bil le izredni zapovednik 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. J 55 

posebne vojske za nedoločen čas, in sicer leta 1578. Ko je 
bil Karlovec sezidan, bila je čast zapovednika na Krajini 
zedinjena s častjo generala karlovškega, ker je po navadi 
tukaj prebival ta zapovednik. Prvi karlovški general je bil 
Ivan Kerenberger leta 1578., a njegov naslednik baron 
Vajkard Turjaški leta 1579. — 1581. Vajkard Turjaški je dobil 
tudi naslov polkovnika, dočim so se poprejšnji pisali le za 
podpolkovnika. Znano nam je tudi iz dozdanjega pripove- 
danja, da zapovedniki na Krajini niso imeli pred zgradbo 
karlovške trdnjave nikjer stalnega prebivališča, nego so 
dobajali samo nadzorovat vojsko, ali pa ko je bilo treba 
udariti na Turke in braniti trdnjave. Ti zapovedniki kra- 
jiških trdnjav ob Korani in Uni so se zvali že okoli polo- 
vice 16. veka hrvaški vojvode (capitaneus regni Croatiae), 
podpisovali pa so se kosneje tudi za velike generale hrvaške 
in primorske Krajine (Obrist der Krabatischen und Mlir- 
grenzen.^) 

O Cesar Josip II. zedini leta 1786. vse tri hrvaške generalate: 
karlovški, banski in varaždinski v jedno poveljstvo pod imenom hrva- 
škega bojnega zapovedništva ter postavi za glavnega zapovednika 
barona de Vinsa, ki se preseli meseca malega travna leta 1787. v 
Zagreb, kjer je od tega časa bilo glavno poveljstvo. Po smrti Josipov! 
je bila izročena banska Krajina zopet bana grofu Ivanu Erdedu, va- 
raždinsko in karlovško pa so zajedno upravljali do leta 1848. nepo- 
sredno iz Zagreba. Tako je prenehal karlovški generalat. 

Karlovški generali so bili razen že dveh omenjenih sledeči: 

1584-1589 baron Jošt Josip Turn. 

1589—1593 baron Andrej Turjaški. 

1593—1601 Jurij Lenkovič. 

1601-1609 Vid Kisel. 

1613—1614 baron Vuk Eggenberg. 

1615-1617 grof Adam Trautmansdorf. 

1617—1618 baron Markvard Eck od Hungersbacha. 

1618 - 1622 baron Gottfried Stadel. 

1622-1626 baron Rudolf Paar. 

1626—16.52 knez Vuk Frankopan Tržački. 

1652-1669 grof Herbard X. Turjaški. 

1669 -1689 grof Ivan Josip Herberstein. 

1689-1694 vojvoda Karol Evgen Croy. 

1694 -170 L grof Karol Turjaški. 

1701 — 1709 knez Hanibal Alfons Emanuel Porzia. 

1709-1731 grof Josip Rabata. 

1731—1740 grof Franjo Stubenberg. 

1740—1744 grof Ivan Jurij Herberstein. 

1744—1748 vojvoda Friderik Josip Marija Hildenburghausen 
Saksonski. 

1748—1754 baron Leopold Scherzer. 

17:")4— 1703 grof Benvenut Petazio. 

1764-1768 baron Filip Levin Beck. 

1768-1771 baron Franjo Preis 

1771 -1777 baron Večeslav Kleefeld od Hnojeka. 

1777—1786 grof Samuel Gjulaj. 



156 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 

Le-ti generali so imeli veliko moč in oblast, ki je 
preseo;ala celo moč tedanjih hrvaških banov. Moč poslednjih 
se je jako zmanjšala z razširjenjem turškega gospodstva 
ter z ustrojstvom posebne vojaške uprave na Krajini. Po 
ustavi kraljevine hrvaške je bil priznan jedini ban za za- 
povednika hrvaške vojske, zategadelj so se ponavljale na 
vsakem hrvaškem zboru tožbe proti nasilstvu tujih gene- 
ralov, ki so hoteli biti več nego bani, ne samo v vojaških 
stvareh kraljevine hrvaške, ampak tudi v sami upravi, po- 
sebno še od onega časa, ko je Krajina postala pod Ferdi- 
nandom III. poseben teritorij. Prvi generali karlovški so 
bili previdni in požrtvovalni možje ter so po navadi složno i 
s hrvaškimi bani branili zemljo hudih turških napadov. Ti " 
generali tudi niso žalili bana glede na njegovo moč, pa 
tudi Hrvatov niso prezirali. Radi .posestev so se sicer več- 
krat sprli s plemiči, posebno z onimi okoli Karlovca, sicer 
so pa složno živeli s Hrvati. Tako so Hrvati spoštovali 
Herbarda Turjaškega ne samo kot velikega junaka, nego 
tudi kot domorodca, ki je velik del svojega življenja prebil I 
na Krajini ter se ni razlikoval od svojih drugov, hrvaških ve- '" 
1-ikašev, niti po narodnosti, kajti bil je popolnoma vešč jezika 
hrvaškega ter je pisal pisma svoja z latinskimi in glagol- 
skimi črkami. Isto se more trditi tudi o Ivanu, Vajkardu 
in Andreju Turjaškem. V 17. veku so se okolnosti izpre- 
menile ter je nastopila mesto sloge huda borba med zapo- 
vedniki na Krajini in bani hrvaškimi. 

Služba krajiškega generala je bila vrlo težavna, ali 
zato je bila plača njegova obilna. Leta 1579., tedaj za časa 
gradbe Karlovca, je bila za njega in za njegovo spremstvo 
proračunjena na 400 goldinarjev na mesec, tedaj na leto 
4800 goldinarjev. Culi smo že poprej, da je Vajkard dobil 
vrhu te velike plače še posebej 1000 goldinarjev na leto 
kot neko osebno doklado. Leta 1697. pa je dobival karlovški 
general že 10.812 goldinarjev letne plače. Plačevala je ge- 
nerala karlovškega Vojvodina Koroška. Vrhu tega je dobival 
general za posestvo Goljak, ki si ga je bil prisvojil Ivan 
Turjaški, na mesec 30 goldinarjev ter dohodke grajščine 
DuboA'Ca kraj Karlovca. General je dobival tudi večji del 
sužnjev in plena iz vsake vojske. Posebno so prežali na 
odlične ujetnike, ker so dobivali po navadi za nje velike 
odkupnine. Izza upora Zrinjsko-Frankopanskega (leta 1671.) 
so uživali generali karlovški tudi dohodke od Svarče in 
Zvečaja; obe posestvi so zvali kuhinjski grajščini (Kuchel- 
giiter). Zbog tedanjih političnih odnošajev, pa tudi glede 
velikih dohodkov je bila služba karlovškega generala vrlo 
znamenita; zatorej so jo dobivali večjidel le ljubimci vla- 



Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 157 

darjev in členi znamenitih rodovin. Ravno iz političnih 
razlogov se pri imenovanju niso ozirali na Hrvate; le dva 
sta uživala to čast, namreč: Jurij Lenkovič (1593 — 1601) in 
Vuk Krsto Fran kopan Tržački (1626 — 1652). 1^ tem takem 
ni nič čudnega, da se je razvilo kesneje tako veliko sov- 
raštvo med plemstvom hrvaškim in tujimi generali. i) Iz 
rodovine Turjaških so bili karlovški generali: Vajkard 
(1579—1581), Andrej (1589—1593), Herbard X. (1652—1669) 
in Karol ^1674—1701). 

Zadnje junaško delo Vajkarda Turjaškega na Krajini 
je bila sijajna zmaga nad Turki leta 1580. med Obrovcem 
in Steničnjakom, kar smo že zgoraj omenili. Od tega časa 
— bitka se je dogodila 12. malega srpana — ■ nam manjkajo 
vsaki podatki o njegovem delovanju. Živel je bržkone v 
Karlovcu pri svoji vojski. Tukaj ga je zadela 7. velikega 
srpana leta 1581. nagla smrt posle vojaške vežbe. Na 
sv. Lovrenca dan so ga po večernici odpeljali v Ljubljano, 
kjer so ga slovesno pokopali. Mrtvaški govor mu je govoril 
protestantski pastor Spindler.^) Po tem takem ne more biti 
ta Vajkard Turjaški istoven z onim Vajkardom, ki je bil v 
bitki pri Klisu (leta 1596.) ujet, kakor misli R. Lopašič.^) 
Le-ta je bil sinovec Andreja Turjaškega. P. Radics*) pa je 
navedel krivo letnico njegove smrti, namreč leto 1577, 
dočim ga na drugem mestu^) navaja kot deželnega glavarja 
kranjskega samo do leta 1580. Bil je pa Vajkard Turjaški do 
svoje smrti deželni glavar kranjski. Že Valvasor^^) je zavrnil 
ogrskega zgodovinarja Jsthuaniija, ki je navedel o Vajkardu 
Turjaškem, da je umrl že leta 1577., češ, da to ni mogoče, 
kajti kako bi bil mogel Vajkard leta 1580. premagati Turke, 
saj vendar mrtev lev ne more daviti in trgati svojih pro- 
tivnikov. Vendar pa nam ni navedel Valvasor sam niti leta 
niti dne smrti \'ajkardove. 

Leto dni prej je umrl Ivan Turjaški. Radi bolehnosti 
svoje ijoprosi bojni svet že meseca malega srpana, da ga 
reši težavne službe, kar se je tudi kmalu potem zgodilo. 
Na to se poda Ivan v Ljubljano, kjer umre še tisto leto. 
Andrej Turjaški, ki je bil njegov naslednik na Krajini, je 
javil o njegovi smrti nadvojvodi Karlu v Gradec. Pokopan 
je bil v Ljubljani v frančiškanski cerkvi zraven svoje so- 
proge Ane, porojene baronovke Brdske, ki je umrla že 



1) Lopašic. Poviest grada Karlovca, str. 174—175. 
■') Protest. Todtenbuch k 1. 1581.. fol. 1:502. 
*) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine lil. 
O Radics, Herbard VlIL, str. 210. 
-") Ibid. str. 114. 
«) Valvasor IX., 06. 



1 



158 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 



leta 1575. strašne smrti v Žužemberku. Takrat je bil po- 
sestnik Žužemberka Ivan, in njegova soproga je živela v 
tem gradu. Ko je nekega zimskega dne prišla omenjena 
gospa v grajsko dvorišče, napadel jo je medved ter hudo 
ranil, četudi jej je prihitel v pomoč gospod Pelčovar, ki je 
ravno takrat bival v gradu. Truplo rajnice so prepeljali iz 
Žužemberka v Ljubljano ter ga tamkaj pokopali 16. grudna.') 
Ni mi znano, se je li ohranil nad grobom Ivana Turjaškega 
kak napis, pač pa Lopašič^) omenja neke slike, ki se nahaja 
v zbirki pokojnega Ivana Kukuljeviča z napisom »Joannes 
^^'aichardus alD Auersperg« ter potem sklepa, da nista na 
Krajini zapovedovala, ko se je zidal Karlovec, dva različna 
Turjaška po imenu Ivan in Vajkard, nego da se je ta za-' 
povednik zval Ivan Vajkard. Tako je sklepal Lopašič, ko je 
pisal zgodovino mesta Karlovca; navedel je med karlovškimi 
generali zares tudi nekega Ivana Vajkarda, katerega pa v 
istini ni bilo. Slika z navedenim napisom pa bi mogla po 
našem mnenju predstavljati glasovitega državnika kneza 
Ivana Vajkarda Turjaškega (-j- 1677), kateresra brat Herbard X. 
je bil karlovški general ter je to sliko mogel dobiti z Du- 
naja, kjer mu je bil takrat brat prvi državni minister. Sicer 
pa smo dokazali iz listin, katere je kesneje zbral R. Lopašič, 
da Ivan Turjaški sploh ni bil karlovški general, kajti na- 
slednik Ivana Ferenbergerja je bil Vajkard, ki je prvi iz 
rodovine Turjaških dosegel čast karlovšketja generala, dočim 
jo bil Ivan le njegov namestnik kot prvi vojaški svetovavec. 

>) Valvasor XII. .021. 1 

-) Lopašič. Poviest grada Karlfjvca, str. 170 




v,±.^. 



k:^±y!: 




,n>^^J^^^-^ 



Slovarski in besedoslovni paberki 



Nabral L. Pintar. 



anžon, a, m. črv v sadju (Polj.) To je iz lastneg^a imena 
Anž (Ilans) s tujo končnico »on«, kakor na pr. iz Nac 
Nacon, Ijlaž lUažon itd. Primeri besedo »tončič« v Le- 
topisu Slov. Matice 1. 1880. str. 196., ki je bržčas tudi 
iz lastnega imena (An)ton. — Primeri nem. Ma.stli(iiis = 
Fresser, llans Nimmersatt, zlasti pa Hans Wurm, ki je 
pravo brbalo in vrtalo (zaprtod urnik bi bil dejal M. Ka- 
stelic), no, in črv v jabolku skrit tudi le vrta in gloda. 

božji stolec ali mavrica. (Polj.) Kadar mavrica razpne svoj 
lok, pravijo »božji stolec vodo pije<(. Primeri v latinščini 
nhibit ingens arcus« (Ver.g. Georg. I. 380.) ali pa (Ov. 
Met. I. 271:) ^^concipit Iris aquas alimentarjue nubibus 
adfert«. — Nazor preprostega ljudstva je pač ta, da 
mavrica iz voda dviga pare, jih dovaja oblakom ter 
tako provzročuje dež, od tod »imbrifer arcus«. — Ime- 
nuje se tudi , božji pas' ali , Marij in stolček' (Mirna). 

brest, brišta, m. obedni čas, obedovanje, das Mahi (I^olj.) 
Navadno imajo tri brište: kosilo, južino, večerjo, v postu 
pa samo dva: kosilo ob jednajstih ali desetih dopoldne 
in večerjo. Ce otrok malo pred obedom sadja ali kruha 
prosi, mu vele: »Kdo ti bo zdaj dajal, potem pa pri 
brištu nič no ješ; brišta počakaj, vsaj bo kmalu brest.« 
— Drugič pa pomeni brest tudi vsak določen dan, na- 
povedan rok, sodnji in obračunski termin. — Iz nem. 
Frist. 

brna, e, 1'. pustna brna je neka maska. Lani smo brali v 
»Slov. Narodu« v prcdpustu napoved: »Na letošnji ma- 
skeradi bomo imeli zopet enkrat pristno Ijul)liansko 
brno, ki se je bila že skoraj pozabila.« — Kaj pristno 



160 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

ljubljanskega je javaljne na tej kljusasto našemljeni 
maski. Tako kakor v Ljubljani ,brno', vodijo pustni 
torek na l^a ,kamelo', v celjski okolici pa gonijo ,ko- 
šuto' okoli (Pajek, Črtice 196). Karakteristično je, kakor 
se mi dozdeva, najbolj to, da jo vodijo na povodcu, kakor 
velblodar svojega grbavca ali medvedar svojega kosma- 
tina (N. B. v srbščini se imenuje »brnjica« medvedu 
skozi nozdrvi pretaknjena klupa, der Nasenring, a 
»brnja« lisasto kljuse; primeri tudi izraz ,brenna', Mahre, 
schlechtes Pferd v romanščini — Diez, 359.). Ce pomislimo, 
da se ono bajeslovno krdelo, takozvana ,divja truma' 
(das \vutende Heer) zove tudi ,pustna truma' (Fastnacht- 
heer), če pomislimo, da je bil udeleženec te ,divje gonje' 
tudi Dietrich von Bern [Ber)iha.ri imenovan), se nam 
vsiljuje domneva, da bi morda ne bilo popolnoma na- 
pačno misliti na zamembo Dietricha Veronskega z 
medvedarjem (Grimm Wtb. 3, 1356, Mjthol. 781). Kaj 
če bi tičala v naši besedi Verona-Bern, a v tej pustni 
maski pomedvejeno lice iz Berhtinega spremstva, der 
Faschingsbar? (Gl. Letop. 1890. 1. str. 65. in 68.) 

bržgada, e, f. neka mešanica, namreč presni jabolčni krhlji 
med novim ližolom kuhani (Polj.) Beseda je pač, kakor 
končnica spričuje, tujka iz romanščine, kakor na pr. pa- 
nada (= kruhovec), limonada, armada (armata manus, 
oborožena truma), žrnada {= dnina), barikada (zagraja 
iz nagromadenih omar in zabojev) itd. — tedaj kaka 
»frascata« ali »frescata« (opresnina)? Primeri it. verzotto, 
der Wirsing. 

ceburija, e, f. obhajilni kelih, v katerem se shranjujejo po- 
svečene hostije. — Iz srlat. ciborium in to iz grškega 
y.'-^a)Siov oplodje čašaste podobe, potem časa. 

cender, a, m priščilen t bliž, od katerega se koža mehuri, 
blasenziehendes Pflaster, Vesicator (Podbrezje). Primeri 
koroške besedo der zenger (Lexer, 265) — cf. cegeljc, 
der Zettel; g'nar nam. dnar (denar, das Geld.) 

cik, a, m. cikast vol t. j. vol rdeče ali črne barve, ki je 
samo po hrbtu belo progast. Primeri koroški »zCick« 
(Ochsenname, Lexer 267.) 

cika, e, f. cikasta krava z belo lisico nad repom ali na 
križu (Polj.) 

cikniti, nem, vb. pf. kaniti (Polj.) Zdravnik je ciknil en par 
kapljic nekih zdravil v vodo. Cikniti razcvrte zabele 
na žgance. Zacikano = zabeljeno (v otročjem govoru). 

cimperpar, grad ungrad, neka otročja igra, pri kateri gatajo, 
ali je v stisnjeni šaki sodo ali liho število fižolov, leš- 
nikov, kamenčkov itd. Tisti, ki da gatati, vpraša: »Cim- 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 161 

perpar, pod podom pod prstom, pod katerim je kaj?« 
Uganovavec pokaže na en prst zaprte šake, in oni 
mora prst stegniti, da pokaže, je li kal , pod prstom; če 
je kaj pod dotičnim prstom, je uganovavec dobil; če je 
prazno, mora doložiti, da je potem kaj. — Drugod 
vprašujejo: »Pod kutem (katerim)?« Uganovavec odgo- 
varja: »Pod letem« in pokaže na prst, pod katerim 
misli da je reč: če ugane, vzame; če ne, mora doložiti. 
Prav za prav se pa igra tako, da uganovavec pove, ali 
par ali nepar, če ugane, lešnik dobi, če zgreši, lešnik 
doloži (Polj.). Da tiči v besedi ,impar par' ali ,unpaar 
paar', o tem ni dvoma, mislim; toda kako naj si razla- 
gamo začetni c? Morda je kakor v ,caker' (zu acker) 
iz predloga ,zu', tedaj: ,zu impar paar' = doloži k ne- 
paru par; ali je morda v distributivnem pomenu (po 
neparu, po paru). Podobna igra je Hansl Pandur 
(Lexer 133) in »prepelico poditi, prepelico preganjati«. 
Zastavljavec pravi: »Prepelica v prosu«, na to ugano- 
vavec: »Ven jo strosi« itd. 

cincati ali čenčati, am, vb. impf. počasno in neodločno po- 
stopati, obotavljati se. — Prim. zenz"n (Lexer 265). 

črne bukve, črnib bukev, f. pl. nekromantische Biicher, libri 
nigri; čarovniška knjiga, v kateri so zapisana razna 
zarotila (eksorcizmi), s katerimi se da toča narediti, s 
katerimi je po narodnem babjeverju mogoče priklicati 
samega ,bognasvaruj' na križpotju ali pozvati mrtveca 
iz groba. Izrazi črna šola, schivarze Kunst so narejeni po 
nerazumljenem ,nigromantia' (namesto ,necromantia'), 
češ, kakor da je podstava ,niger' (a ne v£x.p6?); vs/.po- 
tj.avTslov je izpovedanje rajnkega, ki ,pride nazaj', ki ga 
kdo iz groba pokliče. Primeri grabancijaš = črnošolec. 

čučuriček, a, m. die Grille (Metlika). To ime je kakor »čirič« 
onomatopoetično, die Zirpende. 

divjak, a, m. trd kremenast peščenec (Mittheilungen I. 237). 

dramap'ea, e, f. drat za snaženje pipe in pipne cevi. Ce 
se tobakarju pipa z žlindro zagati, mora jo s kakim 
žičnim koncem, s kako bilko ali bibo iztrebiti; takemu 
trebilu pravijo piparji »dramar'ca« (Gror.). Morda je tudi 
»dramiti« prav toliko kot z dreganjem in bezganjem 
buditi, aufstochern. Spomladi otroci murne dramijo t. j. 
z bilko od mavre bezajo v murnovo luknjico ter kli- 
čejo: »Muren, muren, pojdi ven, orat, kopat, pšenico 
sejat!« 

država, e, f. der llalt. Izpodjeden strok nima države, rekše: 
ne more se držati po koncu, am])ak omahne in se 
posuši. 

11 



162 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

ferbezen, zna, m. vojak, ki služi pri vozaštvu, pri trenu. 
Iz nem. Fuhr\vesen (Polj.). Služil je pri ferbeznih, prav 
tako, kakor: pri dragonarjih, pri kalonirjih itd. Kalonirji 
so topničarji (Kanonier); v tej besedi je zanimiva disi- 
milacija. 

flarast, adj. obtolčen, s podplutimi ranami, z zavišnjelimi 
udarci obložen (Polj.). Od samostalnika flara, e, f. = ma- 
roga, zavišnjela priža. Primeri tirolski flarren m. breiter 
Schmutzfleck, grosse Narbe (Schopf 140). 

fog"lač, a. m. lažniv bahač in širokoustnež (Polj.), ein Auf- 
schneider. — ■ Pofoglati se = zlagati se. Primeri Goethejev 
izraz v pesmi o šatrajočem zvonu: Die Mutter hat 
gefackelt. 

fog^lati, am, vb. impf., s plamenom goreti, baklati, flackern 
(Polj.). Svetilnica preveč fogla, privij jo nazaj, da ne bo 
tako foglala. Primeri koroški faggln (Lexer, 87). 

fucati, am, vb. impf., neka igra z denarjem. Pri tej igri 
najprej igravci »bližajo« ali »ciljajo« t. j. vsak svoj 
denar vrže od cilja do cilja; kateri vrže najbliže cilja, 
tisti je prvi, tisti potem prvi »fuca« t. j. pobere denarje 
vseh soigravcev, jih položi na dlan in vrže kvišku, da 
se v zraku večkrat zaobrnejo in presučejo; kar denarjev 
pade tako na tla, da kažejo na tleh »moža« ali »konja«, 
tiste je dobil, z ostalimi drugi na isti način dalje fuca, 
za drugim tretji itd.; kar predzadnjemu igravcu še 
ostane »cifer«, tiste dobi zadnji igravec brez nadaljnjega 
fucanja, rekše zadnji pobira. — Izraz je menda kakor 
»huckati« in »ujckati« iz nemškega hutzen ali hotzen 
= schaukeln, hin und her \viegen. Primeri še drugo 
podobno igro »parto tresti^ in „šekljati" mesto »šetljati« 
(schiitteln). 

gostje, gostja, f. pl. gostovanjski praznik. V Letopisu 1. 1895. 
str. 11. je bilo rečeno, da ta starinski običaj spominja 
na starorimske »Saturnalije«. To treba popraviti. Naše 
»gostje« o sv. Štefanu in Sentjanževem, ko prihajajo 
sorodniki k sorodnikom, zlasti po službah razkropljeni 
posli in sploh izven očetne hiše živeči otroci k svojim 
starišem na dom, — te gostje so bolj podobne starim 
»Charistijam« ali »Caristijam«. Ta obiteljski praznik 
v domačem krogu obhajan, »Charistia« imenovan i-o 
T7i; }rapiTo; quod est gratia, quasi gratiosa convivia, pra- 
znovali so Rimljani meseca februarja (19., 20. ali 22.), 
imenovali 'so ga tudi »čara cognatio« (t. j. god ljubega 
sorodstva). Ta dan je bil določen samo za gostovanje, 
zaradi tega so ga imenovali tudi »praznik gostovanja« 
ali »praznik pojedin«, kakor pravi neki komentator 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 163 

(dies ergo ille totus deditns conviviis; hinc eundem 
„/estum epularum" dixerunt). Valerij Maksim v svoji raz- 
pravici »o starih običajih« (II. 1. 8. de institutis antiquis) 
o tem godu piše sledeče: Convivium etiam soUemne 
maiores instituerunt idque caristia appellaverunt, cui 
praeter cognatos et adfines nemo interponebatur, ut, si 
qua inter necessarias personas querella esset orta, apud 
sacra mensae et inter hilaritatem animorum et fauto- 
ribus concordiae adhibitis toUeretur, t. j. Naši pradedje 
so tudi ustanovili godovno gostovanje z imenom »Iju- 
beznica« (Liebesmahl), katerega se je imelo udeleževati 
samo sorodništvo in svaštvo, češ, če bi bi bili nastali 
med sobližnjimi osebami kaki nesporazumi, da se ti 
poleg nekaljene svetosti gostovanja, med splošno dobro- 
voljnostjo in s posredovanjem slogoljubov poravnajo. 
(Primeri i Ovidove faste II. 617. nasl.) Tudi Brinckmeier 
(glossar. diplom. 468) nam razlaga »caristia« z opisom 
«dies festus inter cognatos« in s »comestio caritativa«. 
— »Comestiones caritativae« so se imenovali tudi slo- 
vesni obedi po samostanih in svečane gostije, kakršne 
so o dupleksih t. j. velikih (dvojnih) praznikih v navadi 
(na pr. in Nativitate Domini y^^ys:-i\]. Ker smo že pri 
teh takozvanih »Ijubeznicah« (caritates, dilectiones, 
a^a-at), hočemo še opomniti, da spada k njim tudi 
popivanje »šentjanževca«. O godu sv. evangelista Janeza 
(27. decembra), kateremu po legendnem poročilu zastrup- 
ljeno vino ni škodovalo, so baje v prejšnjih časih bla- 
goslavljali vino, ki so je potem kot »poculum caritatis« 
napivali v miroljubnih veselih družbah in pri razhodu 
ljubih znancev in prijateljev (šentjanževec = sant Jo- 
hannis minne, sant Johannis segen; napi vanje šentjan- 
ževca = das Minnetrinken). Naše gostije obhajajo se 
čudno da baš o Šentjanževem, to gotovo ni golo na- 
ključje. Pijači, ki pride pri razhodu na vrsto, pravimo 
še dandanes »šentjanževec«, in če tudi ni v ta namen 
posebej blagoslovljena. Najimenitnejši razhod pa je go- 
tovo, ko jemlje ženin od fantovstva slovo, ko se poslavlja 
od ljubih drugov in tovarišev fantovske prostosti, in 
kadar pijejo razhodnico, gotovo zapojo tudi staro na- 
pitnico šentjanževsko: 

Ljubezen večna stvar']a vse, 

Ljubezen nas živi, 

Po bratovsko ljubiti se. 

Svet' Janez nas uči. 

^ Pijmo šentjanževca, 

Da bode srečno 

Življenje vsacega 

Zdaj 'no na večno. 

11* 



164 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

Johanesu se strup je dal, 
Da bi vnesrečil ga. — 
Da b' nam ne škod'val ta bokal 
Napit z zdravico to: 

Pijmo šentjanževca itd. 

Toda k stvari! V Letopisu 1892. 1. str. 40. beremo, da se 
imenuje pijača, ki jo ženin fantom plača, štvanjka, in 
pole^ tega poročila domnevo, da je to ali ženiivanjka ali 
pa Stehivein. Jaz bi ti domnevi nasproti postavil drugo, 
daje ta razhodna popivka »štivanjka« ali »šentjanževec«. 
Popolne verjetnosti sicer ta razlaga tudi še nima zase, 
ali boljša se mi vendar zdi, nego ona iz ))Stehwein. 
Pri Tirolcih zove se našim ,gostijam' popolnoma slično 
gostovanje »das Blotermal« (Schopf Idiot. 46.), in »blotern« 
ali »plattern« z= ein Mahi halten, wozu am Stephmstage 
mehrere ^Familien zusammenhalten. Ta Tirolska poje- 
dina o Stefanjem pa utegne imeti svoje ime po ži- 
vahnem pomenkovanju, ki se med gostjavci razvije, ko 
se jim poleg jela in pila zgovorni jeziki razvežejo. 
Bladern, blattern, blodern, blaterare = plaudern; der 
Bloderer, garrulus = Plauderer. In po Grimmu (2. 195.) 
je ,eine lustige Blutter' (Blatter?) = ein heiterer Mensch 
(veseljak, gostobesednež); tedaj Blotermal pojedina v 
veseli, zgovorrni družbi. — V gostje ali sploh ,v^ vas' 
ali ,po vasi' pa se ne sme pred nego še le na Štefa- 
novo; »Sveti dan« je tako velik praznik, da se ne sme 
stopiti čez tuji prag, in kdor bi šel sveti dan k sosedu 
vasovat (podlezek), tistemu bi pečni pokrov na rit na- 
vezali ali šilo v rit zabodli, da bi sesti ne mogel (Polj.). 
g-osturnica, e, f. glista deževnica, der Regen\vurm (Gor.). 
Menda nastalo prav iz »ostudnica« = deževnica (ostudna 
glista). Primeri še »ostudnik« = ogrc ali podjed (Plet. 
864.) in pa nemški izraz der Piras (t. j. Pier — Aas) oder 
Pierer, glista, ki jo kot mezdrovito vabo natikajo na 
trnek. Aas, Koder, Luder (stinkende Lockspeise) to vse 
je bolj ali manj gnusno in ostudno: morda sta si tudi 
izraza Egel in Ekel (gnus, stud) v sorodu, vsaj prav 
zapeljivo bi bilo to verjeti. — Glede začetnega »g« pri- 
meri galun (Alaun) iz srvn. alun (lat. alumen); gosenica 
(Raupe) iz kor. onsii (barba), uprav kosmatinka (Mik. Et. 
"VVtb. 223.); guni = uni(ille); zgon = zvon (Glocke); gož 
(ož, vož, die Aesculapschlange); goža (voza, ki veže 
ročnik in cepec) kor. enz. Mik. Et. Wtb.56. itd. — Glede 
,r' pred ,n' (iz ,d') imamo vzporednico v besedi »larnga« 
mesto »ladnga« (povabljenci), »gorn« (nadstropje) iz 
»Gaden« (Letop. 1896. 1. str. 146.); primeri še koroški: 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 165 

perliesken oder peliesken (die F^riihlingszeitlose, Lexer, 
22.) in slov. poc^lesek. 
grabišica, e, f. malinec, der Taumelkufer, g-yrinus. Ta be- 
seda je bila objavljena v Erjavčevi »potni torbi« (Letop. 
1883. 1. str. 280) v obliki »grebišica«, češ, ker ta hrost 
vesla ali grehe. Jaz mislim, da je v tem slučaju besedo- 
slovno razlaganje urejevavca potne torbe zapeljalo, da 
je narodovo izreko hotel popraviti, vendar je še sreča, 
da je vsaj v oklepaju dostavil »izrekajo grabišica«. Po 
mojem mnenju je besedo devati pod kor. vorbu 2. stvn. 
warba Umdrehung (Mik. Et. \Vtb. 394), torej hrošč, ki 
se vrti, das sich drehende Insect, »vrabišica« demin. iz 
vrabiha. — Vrabišica pa je postala »grabišica«, kakor 
imamo poleg vrabec (Sperling) tudi g-rabec. Prav tako 
mislim tudi, da grapav (rauh, Plet. I. 245) ni iz grampav, 
nego iz vrapav (runzelig, Plet. II. 792), in besede »grzica« 
(holzerne Klammer, Plet. I. 259), oziroma »grizica« (Klam- 
merholz des Tischlers, Plet. I. 252) nam ni izvajati od 
gristi (beissen), ampak iz kor. verz. (Mik. Et. Wtb. 386), 
kakor »vrzilce« (Nestel, Plet. II. 802). Toda grapa (der 
Waldstromgraben) bodo menda iz srvn. grabe, če tudi 
utegne grapa (die Blatternarbe) stati namesto vrapa 
(die Runzel). Tudi priimka Erzin in Grzin bode menda 
kazalo staviti v jedno vrsto, naj si že bo pomen kakršen- 
koli. Tako se mi tudi ne zdi verjetno, da je »zehek« 
= nezrel (Letop. 80. 1. str. 216) namesto »žolhek«, kar 
se ponavlja tudi v slovarju (Plet. II. 911); nezrelo sadje 
tudi ni grenko, nego kislo. — Žolhek devajmo pod 
koreniko želk (Mik. Et. Wtb. 408), a zehek utegne spa- 
dati pod kor. zag. (Mik. Et. Wtb. 399), kar je prezgodnje, 
je še nezrelo. 

hermičiti, im, vb. impf. hermico plačevati t. j. carino in mit- 
nino, dac in desetino; hermica je bila plačevalnica, kjer 
so desetino in druge davščine odrajtovali;^ na hermici 
so na pr. plačevali od vina (Radenci, vzh. St.). Po Plet. 
I. 264 pač ,harmičiti'. 

hkalec, a, m. tkalec, der Weber. Hkati = tkati itd. (Polj.). 

hudičevi lasje = prodenec ali zida, neki nadležen plevel 
v detelji in v lanu, Elachsseide, Kleeseide. (Podbrezje.) 

izfižiti se (sfiž.), vb. pf. pokvariti se; — morda tu/.oOt^s-.i, in 
ticum verti, licosum fieri, ficescere, od besede figa 
(licus =1 marisca, Feigblatter): ne zdravo in čvrsto rasti, 
ampak pognati kile in gobavine. — ? 

kila, C, f. bunkasti izrastek na zeljnem storžu, ki ga pro- 
vzroči ličinka nekega rilčkarja (Kohlgallenrussler). Tudi 
vrtna koleraba je rada kilava, rekše storž se ji tik 



166 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

zemlje izvrže v grčasto bunko; — die Kohlgalle, der 
Kropf (Klunze). M. Et. Wtb. pag. 158 kyla. — (Polj.) 

kila, e, f. napol razvit zarodek v ptičjem jajcu. Zdaj so že J 
kile v jajcih, pa sta se stara skujala, da nečeta več 1 
valiti. Kilavo jajce se imenuje ono, ki se je bilo pod 
valivčevo gorkoto že začelo goditi, ki se je pa izpridilo 
ali ubilo, preden se je izgodilo, z jedno besedo, v ka- 
terem se nahaja kila t. j. že nekoliko razvit spočetek 
(Polj.). 

kljiikati, am, vb. impf. trkati, pochen — v narodni pesmi | 
(Koritko IV. 107) »Grenka smrt na duri kljuka« — je " 
iz nem. klock-n (Lexer 160.)? 

kop (ozir. s koroškim ))k«='6p) onomatopoetična beseda 
posnemajoča glas kolcanja in riganja, der Riilps (Polj.), 
Ta beseda se je pozamenila s kop (kup) der Haufe, 
kajti poleg »kop ('op) se podira« pravijo tudi »kupček 
(das Haufchen?) se je podrl« rekše: kolcnilo in zarigalo 
se mi je. Primeri nemški: koppen^ koken, kockzen 
(= riilpsen, grolzen) in quaken. — Glede začetnega 
glasu v besedi primeri ,na'a' in ,na'' (Plet. I. 624.) 

kopčati, am, vb. impf. (kopučati) = rastiti, betreten (Polj.). 
Petelin kuro kopuča, je piško pokopočal (pokop*čal) der 
Hahn hat die Henne betreten. — Primeri nem. der koppe 
= Haushahn (Lexer 164): tako se mu menda pravi, ker 
ima greben ali rožo, ki je kapun nima; koppezen oder 
koppizen z=. koppen, koppeln (die Henne treten). Grimm 
5, 1789. 

korda benedikta, f. neka zdravilna rastlina zelo grenkega 
okusa. Iz lat. carduus benedictus. 

kosmuče, f. pl., saničice, der Kinderschlitten, die Kasehiitsche 
^Planina nad Jesenicami). Beseda je zloženka iz .smuče' 
ali jSmuke' in one zaničevalno-pomanjševalne predponke 
,ko' (ozir. ka-), ki jo nahajamo na pr. v besedi kovran 
ali kavran (Rabe), ali pa v kaluža = luža (Pfiitze) itd. 
Glej Miki. Etvm. Wtb. str. 152. Nemogoča seveda ni še 
neka druga razlaga, češ, da je beseda pohabljenka iz 
nem. Kasehutsche (Kashutsche) naslonjena na domači 
izraz ,smuče-, vendar ni prav verjetna, ker se dotično 
nemško ime, kolikor sem iz slovnikov posnel, ne nahaja 
v koroškem ali bavarskem narečju, ampak v oddaljeni 
saksonščini. 

kozji, adj. Ta atribut se nahaja v mnogih rastlinskih imenih, 
na pr. kozja potica je neka kompava, kozja repica je 
gomoljica blagodišečih soldatkov (cyclamen), kozja dete- 
ljica se imenuje »negnoj« (cytisus, Schneckenklee). Po- 
dobno: volčja jagoda, v. črešnja, medvedova hriišica, 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 167 

medvedovo latje itd. Z medvedovim iatjem (Spierstaude) 
prepletajo o kresu oknena okrižja. Medvedove hrušice 
so nekaterim glogulje in oparnice, drug-im zopet srbo- 
ritke (Hetschepetsch), der Arschkitzel, franc. g-ratecul 
(die Frucht des Ilagedorns.) — Ime »kozja deteljica« 
nam bo razumljivo, če se ozremo na Verg. Ecl. II. 64 
,florentem cjtisum sequitur lasciva capella.' (Primeri Ecl. 
I. 77.) Dostikrat pa ima, kakor je videti, ta atribut 
pomen »nepravi« (= postranski) na pr. kozji dohtar, 
der Winkeladvocat (Novice VI. 70.) 

k6zuč'k, a, m. Ziegenbocklein (Polj.). Kozuc iz kozelec, 
demin. od kozel, a v naši besedi imamo podvojni po- 
manjševalnik, torej ,kozel'ček'. Kozliče vabijo: »Na, 
kozučk, na, na soli!« — Pomanjševalnikov v slovarju 
sploh še dosti pogrešamo; če smo dali (Plet. I. 420.) 
prostora ,kokoški', zakaj bi izobčevali , ovčko in kozko'. 
— Zadnjo besedo bi po izgovoru morali pisati »koška«, 
in celo »kozelček« se izgovarja »ku,s'uč'k«. 

krlišee, a, n. prostor, kamor zvažajo in vlačijo ki-lje ali 
rklje, der Stapelplatz fiir Baumklotze; poleg vsake žage 
se nahaja krlišče, kjer so žagovci zloženi (Gor.). 

krojiti, im, vb. impf., kričati in krokati. Ponočnjaki krojijo. 
Celo noč ni bilo miru, neki pijanci so krojili po vasi. 
Tujka iz nem.; prin:ieri stvn. chrajan, srvn. kraejen t. j. 
kriihen, kreischen. 

kpižemk, a, m. Taufhemd, Westerhemd (westerwat), Chri- 
samhemd, dalje tudi Taufpathengeschenk, Eingebinde. 
Etym. Wtb. 141. — Primeri Valvasorja, Ehre d. H. Krain 
VI. 282. Bei der Kinds-Tauffe ist etlicher Orten als \vie 
bei Weissenfels, Assling und dort herum unter den 
Bauers-Leuten der Gebrauch, dass man vier oder fiinfl", 
auch \vo\ gar sieben Gevattern gewinnt. Jeglicher Ge- 
vatter oder Gevatterin muss ein Stuck Leinvvads, so 
drey oder vier Spannen lang, mit sich in die Kirche 
bringen und dem Kinde solches darreichen oder pre- 
sentiren. Solches \vird Chrismanik genannt. Tako Valvasor. 
Navada je pač ta, če imajo pri kaki hiši novorojenca, 
da da vsak sosed vatel ali vsaj pol vatla platna za 
,križnik' ali ,križemk'. Tudi oba botra morata dati platna 
za križnik, večinoma sta to itak soseda, kajti običaj je, 
da si sosedje drug drugemu o krstih zaroda med seboj 
botrujejo in o smrtih pogrebščino oskrbujejo. — ,Kri- 
žemk' ali ,križnik' je košček belega platna ali platnen 
robec, ki ga polože pri krstu na krščcnca kot simbol 
krstne nedolžnosti (innoccntia baptismalis) z besedami: 
»Vzemi belo, neomadeževano oblačilo, ki je imaš pri- 



168 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

nesti brez madeža pred sodnji stol našega gospoda 
J. Kr., da dosežeš večno življenje«. Sprva je bila menda 
križemk ona bela čepica, ki so jo pokladali krščencem 
na pomaziljeno mesto (Taufkappchen, capulla, chrismale), 
a sčasoma so menda pozamenili to ime v zaznamo- 
vanje belega krstnega oblačilca sploh. Da pa imenujejo 
na Gorenjskem z imenom križnik tudi mrtvaški prt 
(Plet. str. I. 472. pod besedo »križnik« 3.), si lahko razla- 
gamo iz zgoraj navedene formule pri krščevanju. Naličje 
(sudarium) t. j. ona platnena preproga, s katero pokrijejo 
mrliča od glave do nog, je spomin na oni pri krstu 
sprejeti križnik, s katerim se ima vsakdo izkazati sodnji 
dan, simbol nedolžnosti, »toga candida«, brez katere ne 
bo dovoljeno vstopiti v sveti raj. 
kupja rit. Ko se praznuje žegnanje, ali kakor pravijo, 
»sejemska nedelja«, imajo pastirji cele vasi staro na- 
vado, da med seboj tekmujejo, kateri bo bolj ,zgoden', 
da se skušajo, kateri da prej prižene svojo živino na 
pašo. Tisti, ki je zadnji, dobi porogljiv priimek ,kurja 
rit', in ko zapoznel izganja svojo goved, doni mu z 
vseh strani od tovarišev nasproti sramotilna popevka: 
»Lep, lep, lep, kurja ret, če te kaj zebe v r . ., za peč 
se pejd' gret.« (Polj.). Pri Nemcih, in kakor poročata 
Navratil (Letop. 1888. str. 155.) in Pajek (Črtice 5.), tudi 
pri nekaterih Slovencih vrši se tako tekmovanje med 
pastirji binkoštno nedeljo, in tak zapoznelec se na Šta- 
jerskem imenuje »Lukman« ali »binkoštna luknja«, 
(zapoznela pastarica pa »Lukmanca«), Nemci pa imajo 
imena: Pfingstluken, Pfmgstloch, Pfmgstliimmel, Piingst- 
schlafer, po Schopfu (498) celo Pfingstdreck; tudi Pfmgstl 
ali Wasservogel pravijo takemu zaspancu. — Tudi v 
pojedinih hišah se skušajo družina semanjo nedeljo, 
kdo da bo zadnji iz postelje, in kdor solnčni vzhod 
zaspi, ostane na sramoti. V Slovencu (XXL 227.) se nam 
pripoveduje, da po nekod takega zamudnika dražijo s 
porogljivico: »Polep pomivnik polizal!« — Za »pomivnik« 
bi Poljanec tudi rekel »svinjski škaf«, t. j. posoda, v ka- 
tero zlivajo pomive za svinje. Namesto »polep« se bo 
pa bržčas moralo glasiti »polep«. — Glasi se ta medmet 
z nekakim poluglasnikom tako nejasno, da bi ravno 
tako lahko zapisali »lop« = liap; a lop (der Tolpel) je 
blizu isto kot Ltimmel (Plet. I. 531.). Sicer je pa lop 
lahko tudi onomatopoetičen izraz loptajočega žlampanja 
pri lizanju pomivnika. Zadnjo zabavljico bi si utegnili 
razlagati, češ, za zaspaneta so pomive dobre kakor krop 
neslan. Naposled sem slučajno naletel v Grimm-ovem 



L. Pintar: Slovarski in besecloslovni paberki. 169 

slovniku I. 566 (posneto po Schm. I. 110) v tem pomenu 
nemško sramotilnico »Arschdarm«. — Tekmovanja so 
tudi o drugih prilikah v navadi, na pr. o veliki noči 
se skušajo dekleta, ki neso kolač in gnjat in pirhe k 
blagoslovu, katera bo prej s svojo košaro zopet doma, 
in ravno tako tudi dečki cvetno nedeljo s svojimi bu- 
tarami in presneci. Nemci na zgornjem Avstrijskem 
imajo za tistega, ki je pri tem cvetnonedeljskem tekmo- 
vanju zadnji, ime Palmesel; analognega slovenskega 
priimka ne poznam. 

latam (letam) adv., oni dan, pred nedavnim, neulich (= tam 
le v temporalnem pomenu). Primeri listo = le isto 
(Letop. 1894. 1. str. 23.) le tu = tu le; le ta = ta le itd. 
— Primeri letenoj (tonoj, onoj) letzthin einmal neulich; 
menda je letenoj = le tu jednoja (le tu enok). 

lenir, rja, m. das Lineal. Primeri tirol. lengier (Schopf. 386.) 
lenirati = načrtati. 

lopež, a, m. (izg. lopejž kakor bejžati fliehen) širokolisti 
lopuh, der Huflattich (tussilago); tudi lovpejž (Polj.). 
Primeri koroški die lou^as (Lexer, 181) in bavarski 
labassen, labeschen. (Schmeller, II. 408.) 

Marijina kapljica, e, f. ljubka planinska cvetka, ki se v 
Funtkovem prevodu Zlatoroga imenuje »murka«, das 
Kohlroserl (Planina nad Jesenicami). 

meneštra, e, f. gosta jed, če nadrobiš polno kruha v mleko 
ali v juho; manestra, eine Art dicke Suppe (Lexer 185.) 
iz ital. minestra. 

merjevec, vca, m. (iz merivec; neverjetno, da »merjavec« 
iz »merjava«) der Messer, Geometer (Polj.). Izgovori 
»merjuc«. 

mojškra, e, f. nahaja se v naših slovnikih samo z razlago 
»šivilja« (die Naherin) navedena, a s to razlago pri 
čitanju narodnih pesmi ne moremo zadovoleti. V na- 
rodnih pesmih naših se »mojškra« pogosto omenja. Ko 
so Turčini Matjaževo Alenčico uplenili in se je kralj 
brižnega srca vrnil do svojega belega doma, »hiti 
naprot mu družina, nar predej grede mojškricaa. — V 
drugi pesmi naroča kraljeva hči svoji mojškri, naj ji 
zbere tri cule zlata, srebra in svilene obleke, da pojde 
z Jelengarjem na pot; a mojškra jo svari, naj se z 
Jelengarjem ne peča. — Ko je lepi španski kraljic 
zjutraj zgodaj vstajal, mislila je kraljica, da hodi k 
mojškram v vas. — Ko se je kraljeva zbala prožvižgu- 
jočega kraljica, svojega prejšnjega Ijubeja, zbežala je v 
svetlo kamrico in naročila mojškri, da naj prvega kra- 
ljica odpravi, češ, da je ni doma, a ko pride drugi 



170 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

kraljic, nje zaročeni mož, naj mu pove, da so kraljeva 
v kamri. — Žlahtna gospa je na majerco ljubosumna; 
ko odide majerca plenice prat, pustivši sinčka v beli 
pristavici, tedaj pošlje o-ospa jedno izmed svojih devetero 
mojšker v belo pristavico po majerčinega sinčka. — 
Povsod je mojškra v družbi imenitne dame (kraljice, 
kraljične ali žlahtne gospe). Ta mojškra ni samo šivan- 
karica-profesionistinja; tako bi mogli pač razumeti be- 
sede, ki jih govori Tolmajnar Suzani rekoč: »Ljuba, 
idi, mojškra tebi naj stori novo oblačilo iz Žide«, na 
drugih mestih narodne pesmi pa s samo šiviljo ne iz- 
hajamo, nego »mojškra« je gospodičnam plemenitih 
rodbin učiteljica spodobnega vedenja; njihova nadzor- 
nica in rediteljica njih obnašanja (Meisterin, Zucht- 
meisterin, — meisterinne, zuhtmuoter, magezoginne); 
mojškra je častna dvornica (Hofdame, Ehrendame, Edel- 
jungfrau), ona je mladi plemkinji družabnica in zabav- 
nica, ona je prednica vseh plemkinjinih sluznic ter ima 
poučevati plemiško žensko mladino zlasti v ženskih delih 
(na pr. v šivanju in vezenju). Po tem potu si imamo 
razlagati postanek onega pomena, ki ga ima ta tujka 
dandanes. Primeri: K. Weinhold, die deutschen Frauen 
in dem Mittelalter I. 122 — in Dr. Ahvin Schultz, das 
hofische Leben zur Zeit der Minnesanger. — Seveda 
ni bila „mojškra" svoji gojenki vselej vestna odgojeva- 
teljica, čuvarica njene kreposti in nedolžnosti, nego 
dostikrat tudi posredovalka pri raznih njenih Ijubimskih 
spletkah in pustolovščinah — prav tako, kakor Prešeren 
v svoji romanci »Hčerin svet« poje o hišni rekoč: 

»Hišna meni davno nosi pisma« Da so bile te 

mojškre tudi podmitne kovarnice. spričuje nam na- 
rodna pesem »Kraljeva umorjena«. 

molžišee, a, n. koča na planini, kjer planšarji molzejo, der 
Melkplatz, die Sennhiitte (Planina nad Jesenicami). 

mrličica, e, f. zvonček, das Schneeglockchen (Polj.). Besedo 
je menda postaviti pod kor. mer-, meri- (blinzeln, schim- 
mern) (Mik. Et. Wtb. 190. 192); tedaj mrliča, mrličica = 
blesteči, beli cvet, die weissschimmernde Blume, ime- 
novana po barvi, kakor galanthus = mlekobojni cvet 
(Milchblume), — kakor je iz podvojenega korena »marmor« 
= iskretajoče odseven kamen itd. Ce ta razlaga ne bi 
obveljala, tedaj bi morali misliti na ime ,Marija', ki 
služi v zaznamovanje raznih belocvetnih cvetlic na pr. 
marjetica. Primeri die Marge = Lilie, der Marl = das 
Perlgras; sicer se pa lilija ali limbar prav lahko tudi 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 171 

razlaga za belosijajen cvet. Marge iz Marja, deminuirano 
Marg"'l, Mar'l, — tedaj marličica. — 'f 

nada, e, f. gnada; in to samo v zvezi: solnce gre za božjo 
nado, die Sonne geht zu Naden (zu Gnaden, zu Kehre) 
= neigt sich, solnce se je nagnilo; je šlo za božjo nado 
= je zašlo (Polj.). 

ndmška kost = morska kost, das Uberbein, neka bunkasta 
podkožna otrdlina, ki se včasih zbere pa tudi lahko 
zopet razgubi. Podstava pridevniku ,namški' utegne 
biti po sklepanju dojetni samostalnik ,namuku', češ, ker 
se ta otrdlina namakne ali z namikanjem zbere, kakor 
pravimo: otok se zbira, bula se je zbrala itd. Primeri 
serb. namicati, klein\veise zusammenbringen. 

našopraeiti, im, vb. pf., naklestiti, natepsti koga, jemand 
durchpriigeln. — • Od »šopraka« = okleščki, Prilgelholz. 
(B. Kr.) 

natrsk ali natresk, a, m. die Haus\vurz, Sempervivum tec- 
torum, zelo čislana zdravilna rastlina zoper božjastnost 
pri otrocih. Zdruzgane liste te rastline in nje izžeti 
sok pokladajo kot hladilno sredstvo na opekline ali na 
otekline, povzročene po osjem ali čebeljem piku. Hiša, 
kjer raste na strehi ta debelolistnica, je baje, kakor 
zatrjuje neko staro praznoverje, zavarovana proti streli, 
vanjo ne trešči. Na to babjeverstvo nanaša se tudi njeno 
ime »netresk«, Donnerbart, Juppitersbart, Barba Jovis. 
— Primeri: »neven«, rastlina, ki ne uvene, »nesit« 
(Pelikan), »nagnoj« t. j. »negnoj« rastlina, ki ne gnije 
(cytisus), strsl. »nekov« (demant, ki se ne da kovati), 
rus. »nedotjka« (impatiens noli me tangere) in »ne- 
zabudka« (Vergissmeinnicht) itd. 

naturen, rna fali natorenV) adj. svojeglav, trmast, eigensinnig, 
trotzig I Polj.). ,Otorliv' adj. pust, oduren (Letop. 1883. 
str. 221.) se ne da prav priličiti razlagi naše besede, 
katero bo menda izvajati iz »natura« (Et Wtb. 211.). 
Primeri maloruski ))naturyty ša« storrig \verden. Do- 
lenjski »nastoren« trotzig, ki se Et. Wtb. 321. omenja 
kot temna beseda, utegnil bi biti »na-vilzu- tvoren = 
nasprotovalen (Kor. tvoril F]t. Wtb. 366). Temu pritrjuje 
»nastorjevati«, komu baš nasproti delati. (Letop. 1893 
str. 22.) 

naturnost, i, 1". trmoglavost, \Viderspenstigkeit (Polj.). »Na- 
turnost naturna« vele svojeglavcu, »lakomnost lakomna« 
lakomniku, »sitnost sitna« sitnežu itd. kakor da je v 
dotičniku ona lastnost poosebljena, kakor da je v njem 
cvet tiste slabosti zapopaden. 



172 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki: 

obrajtati se, am se, vb. pf., pri jahanju se ožuliti, z ježo 
utruditi se, sich wundreiten, sich abreiten. Ta vzgled 
iz vo)ašlve2:a žargona nam kaže, po katerem potu da 
zlasti sili tujščina v naš jezik; vendar mislim, da v 
tem glagolu nimamo kar gole tujke ,abreiten', ampak 
da si moramo misliti to potvaro naslonjeno na doma- 
činke , odrgniti se, opraskati se, ožuliti se' itd., tedaj 
sestavo s predponko ,ob'. 

obpezlina, e, f. obrezki, Abfalle beim Beschneiden (Polj.). Pač 

po disimilaciji nastalo iz obreznina. 
ognivati, am, vb. impf. ad ogniti, ognijem, anfaulen (Polj.). 

Jabolka niso še nobeno leto tako pogosto ognivala 

kot letos. 
omel, a, m. lapuh, Huflattich (Rib.). To ime ima rastlina, 

ker so lapuhovi listi na spodnji strani beli, kakor z 

moko ali nielom posuti; iz istega vzroka imenujejo lapuh 

tudi ,podbel'. 
oppesna preja, t. j. nepreprana. neubeljena, neprežehtana 

preja; opresno platno = surovo hodnično platno. (Polj.) 
orebati, am, vb. pf., objesti, oglodati, oškrabati, benagen 

(Polj.). Miš je hleb orebala; skorja je orebana. — Tudi 

,obrebati'. 

ostek, ostka, m. osat, Distel (Pirovšica). 

ovratnik, a, m. tkalsko vrati lo, kamor tkalec platno navija, 
der drehbare Zeugbaum beim \Vebestuhl (Dol.). Ker je 
,obračati' navadnejše od ,ovračati' bi nam tudi bolj 
ugajal obratnik, že zato, da se ne motimo z ovratnik 
(Halsband). 

oženk, oženka, m. der Teufelsdreck, assa foetida, znano 
zdravilo zoper glistavost. Primeri der asank (asam, asant) 
Schopf 20. — Semkaj sodi bržčas tudi beseda »vož- 
nikar« (Letop. 1894. 1. str. 54) 

pajsar, rja, m. navor, privzdigovalnik, močan drog, s ka- 
terim poprijemaje premikajo ali vzdigujejo težke mase 
in nenavadne teže (Dol.). Iz nem. der Beifier, eine Art 
Hebebaum. 

pejg"a, e. f. navad. plur. pejge, z desak zgrajen lok, ki ga 
pri zidanju zvodov zidarji postavijo, da nad njim zidajo, 
— die Bogenlehre (Polj.). V Letopisu 1896. 1. str. 157 
izvaja se ta tujka iz pUirala besede Bogen, verjetnejše 
se mi zdi, da je iz slngidara die Biege oder Beige 
(Beuge) = das Bogenlehr. Primeri štenge (Polj. štejnge) 
die Stiegen. 

peric, iča, m. der Wascher. Za pranje štren in preje je 
težko dobiti perica (Polj.). 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 173 

pizdomernik, a, m. pednjač, geometra brumata, znana go- 
senica, ki se pomika na ta način dalje, da se pomikujoč 
zadek do glave nagrbljava v lok, kakor da meri na 
malo ped — der Spanner (Polj.). 

pojemati, pojemljem, vb. pf., jemaje znositi, jemaje porabiti, 
biti z jemanjem pri kraju (Polj.). Bolnik je že vsa zdra- 
vila pojemal. Bodisi da naglašamo ta glagol ,pojemati, 
pojemal'- ali ,pojcmat(i), pojemal' v obeh slučajih imej 
odprti ,e' kakor prosti ,jemati'. Nasprotno pa, če pri- 
merjamo dovršni ta glagol — imenujmo ga iziterativ- 
niški finitivnik — z nedovršnim ,p6jemati' ,p6jemljem' 
(imminui, decrescere), tedaj opazimo, da ima ta zaprti 
,e'. Podobni glagoli so: nadajuti, nadajat(i), nadajam, 
vb. pf. genug geben. Nikoli mu ne morem dosti nada- 
jati, dajaje mu ga zadovoljiti. Toliko sem mu že na- 
dajal (nadajati) ali nadajS,l (nadajati), da bi moralo enkrat 
biti konec dajanja. — Razdajati, razdajam je impf. = 
razdeljevati. Razdajati ali razdajat(i), razdajam je prf. 
blizu istega pomena kakor razdati, razdam, vendar 
nekoliko različen. Ker je le preveč razdajal, je sčasoma 
vse razdajal ali razdajal t. j. razdal, da zdaj sam nič 
nima. Nagoniti, nagonim (auftreiben); nastreljati, na- 
streljam (zusammenschiessen), pa tudi nastreliti se čuje 
v podobnem pomenu, ne samo = obstreliti (anschiessen); 
nametati, namečem, vb. prf. (aufwerfen), a nametati, 
nametani, vb. impf. (zu\verfen), vendar navadnejši v tem 
pomenu nametovati, nametujem. — Tako dolgo so zme- 
tali seno na oder, da so ga zmetali. 

postaven, adj. rastljiv, čvrst, lepo se razvijajoč (Polj.). Po- 
stavna je rastlina, ki čvrsto raste, postavna je žival, ki 
je krepke postave. 

poštatati, am, vb. pf., pohvaliti, gutheissen, adprobare. Iz 
nem. bestatten t. j. bestatten oder bestiltigen. V istem 
pomenu rabi poleg tujke domači izraz »potrditi« (Polj.). 
Jedni ga zelo hvalijo, jaz ga pa nič ne poštatam. Ne- 
kateri so zelo čezenj, jaz ga pa prav potrdim (poštatam). 

preklestiti, im, vb. pf., preglodati, pregristi, na pr. miš je 
vrečo preklestila in precej žita sklestila, da so zdaj 
same pleve in zgrizki. Toča je drevje oklestila rekše 
odrapala in odbila mu je listje in sadje; toča je žito 
sklestila, t. j. stepla mu klasje in bilje steptala itd. (Polj.). 

preleten, adj., zastarel, verjiihrt, Razumljivo je, da zamorc, 
če je leten = volljahrig, preleten pomeniti ubcrjiihrig. 
Primeri prcinraz, prcvročina (allzugrofie Kiilte, a. llitze). 

pretegnjen, adj., dolg in suh, mager, schmachtig (Polj.). 



174 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

pretikalnica, e, f. das Vorsteckloch (Polj.). Pretikalnice so 
na sredeljnu navrtane luknje, po katerih se pretika 
klinec ali iglica, da je plug na daljšem ali na krajšem 
tegu. Plug- na kratkem tegu orje bolj plitvo, in tako 
oranje je za oralno živino manj težavno. Plug na dolgem 
vleku reže bolj globoko, in oratev je utrudljivejša. 
Sanders (II. 551.) pravi, da Nemci razločujejo Herren- 
locher, Lohnlocher und Frohnlocher. Naš kmet javaljne 
pozna tako razločevanje. Po tem takem bi bila prva 
pretikalnica na koncu gredeljna gospodarjeva, kateremu 
je na tem, da se orje globoko, srednja bi bila najem- 
niška in zadnja tlačanska, kajti tlačanom je na tem, da 
njihova živina preveč ne trpi in se ne pretegne. 

pretikalnik, a, m. der Stellnagel, Vorstecknagel (Polj.). Pre- 
tikalnik je igla, ki se pretika po pretikalnicah na gre- 
deljnu pri plugu ali na sori pri vozu. 

pri sescu rezati = skopiti žival, dokler še sesa. Tele pri 
sescu rezano = skopljeno tedaj, ko še ni bilo odstav- 
ljeno, der Milchheiler (Polj.). 

prskavec, vca, m. (prskuc) prskav kozel, der brunftige Ziegen- 
bock (Polj.). Pri Pieteršniku str. 356 zabeležen je samo 
pomen: der Spritzfisch. 

punkavec, vca, m. pubič, die Unke (Dol.). Onomatopoetična 
beseda posnemajoča urhovo skomukanje. — Primeri 
kor. nem. fungg-n, pedere (Lexer 105.) in pfungg'n (25.). 

purheljca, e, f. suha krvnica, iz katere se, če jo stisneš, 
pokadi umazan prah, der Flockenstaubling, Bovist. Ime- 
nuje se tudi »pezdec«, zlasti dokler je gobica še mlada 
in znotraj nekako zelenkasta. Od todi mislim da izvira 
neprespodobna primera, ki se rabi o človeku slabe 
barve ali bledičaste polti, češ »je zelen kot pezdec«; 
zlasti o bledoličnih mestnih ljudeh vele, da so »zeleni 
kot pezdec«, dočim je zdrav kmetiški človek rjav in 
ogorel (Polj.). Iz Pulver dobili smo izprevrženo obliko 
»purfelj«, a iz te »purhelj« (prah). 

razdaven, adj., kdor vse razda, raztočen, razsipen, radodaren; 
razdavnik, ein Gebhart. 

reženir, rja, m. Ingenieur (Polj.). Po nekaki r-ovalni izpre- 
membi dobili smo iz »inženir« obliko »erženir«, a iz 
te »rSženir«, kakor iz elcjan lecjan, iz arcnija recnija, 
iz Eržen Režen itd. — V Jurčičevem »klošterskem žol- 
nirju« pa imamo zamembo z ,žolnir' (der Soldner). 

riža, e, f. peča. Narodna pesem o Ribniški Alenčici poje, 
da ona »prelepo tuče pretanke riže šlaraste^u Sicer je o 
tej besedi nekaj podatkov v »Letop. 1896. 1. str. 162. 
namreč, da je beseda tujka iz srvn. »rise«, vendar 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 175 

se mi zdi vredno navesti še to, kar piše o tej stvari 
K. \Veinhold idie deiitschen Frauen im Mittelalter II. 329.): 
»Die Stirnbinde hiess der Wimpel, die Wangen- und 
Kinnbinde Rise. Die Risen (neuhochd. muss es Reisen 
heiCen) konnten, weil es Binden vvaren, \venn sie breit 
gelegt \vurden, das Gesicht verstecken, da sie fest um 
Kinn und Wangen lagen. — Kakor je videti, so te 
tančice in glavne obvezilnice prav podobne gorenjskim 
pečam, po stari noši (ne na frtavko) zavezanim tako, 
da se tesno oprijemljejo lic in podbradja. (Primeri Val- 
vasor, E. d. H. Krain VI. 279.) Die Rise \var kein Schleier, 
sondern eine /est anliegende Binde, ein Gebande im en- 
geren Sinne. Tako piše AVeinbold in podpira svojo 
trditev z navajanjem vzgledov iz literature. Ko je hotela 
Blanscheflur skrivaj obiskati smrtno ranjenega Rivalina, 
zavezala ji je njena mojškra (Hofmeisterin) lepo obličje 
z debelimi rizami. Ulrih Lichtensteinski, preoblečen za 
gospo Venero, pokril si je, da bi se napravil nespo- 
znatnega, obraz z rižo tako, da so mu samo oči izpod 
oglavnice gledale ven med svet. In ko je ponudil med 
mašo neki groiinji ,pacem', (t. j. spravni poljub, Friedens- 
kuss), moral je za poljub rižo odhomotati in odmekniti, 
da si je usta oprostil za poljub. Nekoliko drugače piše 
o tem dr. Alvvin Schultz (das hofische Leben zur Zeit 
der Minnesanger I. 183). — Sem spada tudi beseda 
»rajželjc«, das Kalbsgekrose, samo da je iz novejše 
oblike Reise, demin. das Reisel izpeljana; v dokaz temu 
naj služi izraz „pScica" , das Gekrose, mesenterium 
(Plet. II. 17.). — Riža ali peča je torej starejša, rajželjc 
ali pečica mlajša beseda med našimi tujkami. 

rovea, e, f. vrvca, Schnur, Spagat (Polj.). Iz vrovca (vr-bvca), 
kakor mrova, mrovca iz mrva, mrv'ca; čuje pa se tudi 
,mrca' (das Bisschen). 

puhca, e, f. rutica, die Weinraute (Dol.). Primeri hkati = 
tkati. 

samotnice, f. pl. samotežnice, der Handschlitten (Gor.). 

skaPčkati, am, vb. impf., ploščnate skalice ali šibrice metati 
tikoma prek vode tako, da ploščica doteknivši se vode 
odskakuje in frka prek površine; žabico metati, žabico 
sekati, schiefern, bammeln, Jungfern schiefien, Briiutli 
machen itd. Podobni izrazi so: kamenčkati =: s ka- 
menčki igrati; klinčkati ali klinčati (nebeškati) = s 
klinčki igrati. Bruiljati (Letop. 1893. 1. str. 3) pa mislim 
da je = burfljati- (worfeln) t. j. metati, hitati. Izvajati 
nam je glagol ,skarčkati' od samostalnika ,skalica' das 
Flach, Flachlein, plattes Steinchen zum I>ammeln. 



176 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

slečati, slečim, vb. impf., sleknjeno in prihuljeno sedeti, 
hocken, kauern; preslečati, im, vb. pf. = presedeti, 
hockend zubringen (Polj.). Kvartopirci presleče cele noči 
pri kvartah Zamišljen sleči, in Gedanken vertieft sitzt 
er da. — Kor. lenk M. Et W. pag. 165. — Treba pa 
razločevati med »slekniti« zusammen-, einbiegen in 
))zlekniti« oziroma »vzlekniti« aufbieg-en, wieder auf- 
richten, ono je napravljeno s predlogom ss = cruv, /.aTa, 
a to s predlogom vszg :=: iva, torej »sleknjen« zusammen- 
gekauert, a »zleknjen« (vzleknjen) ausgestreckt, empor- 
gerichtet. Slekniti in slečati sta si v jednakem razmerju 
kakor na pr. poklekniti in klečati ali legniti (leči) in 
ležati ali sedniti (sesti) in sedeti. 

sovalnica, e, f. čolničasto orodje, s katerim tkalec na cev 
nasukan votek predeva in pretika skozi snutkova pasma; 
die Handschiitze der Weber, die Weberschutze (Polj.) 
Zaprav suvalnica (kor. su- stossen), ker jo tkalec s po- 
sebno spretnostjo suva in zadegava iz roke v roko 
skozi osnovo. 

sragoda, e, f. der -Tropfen (Osilnica). Izvedeno iz sraga, 
kakor na pr. jagoda (die Beere) iz jaga. — Sragode mu 
teko po čelu. Nimam ne sragode olja. — Sragode ali 
srage na jesihu, na juhi = iskre (die Fettaugen) (Banja 
Loka). 

stavkati se, vb. impf., v stavkih vršiti se (Polj.). Plačevanje 
dolga se stavka, ako se dolg plačuje v malih obrokih. 
Slabemu, malobrižnemu plačniku ni posojati, ker se 
vračevanje posojila le pomaloma stavka. 

strpeno siten, strpensko siten, unausstehlich sattig, fade. — 
Danes je strpensko mraz, kar primes, vse je kakor bi 
bilo strpeno (strupeno ,giftig). Jaz bi sodil, da imamo tu 
izprevrženo obliko iz prsten, prstenski t. j. pristujen, 
pristujenski (fastidiosus, frigidus). 

suhopobar, rja, m. prodajavec lesenine ali suhe robe (Dol.). 

svoj pot, adv., in einem fort. Svoj pot govori, kdor se ne 
zmeni, kaj drugi pravijo, ki ne pusti nikogar vmes (do 
besede). Svoj pot le svojo goni, svojo trdi, rekše: gluh 
je za vse ugovore in protidokaze. Primeri kor. nem. 
alle pout, alle Augenblicke, das eine iiber andere Mal 
(Lexer 37). 

šeft, šifta, m. odstavek dela pri rudokopih, die Schicht; 
šifti so ali podnevni ali ponočni (Tag- und Nacht-schicht). 
Tujka iz nem. 

šet, i, f. cvet solnčne rože (Polj.). Uprav »ščet«, ker je ta 
cvet podoben cvetu kompave ali ,bodcče neže' ali zidar- 
skemu čopiču, ki služi za beljenje zidov. 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 177 

škpic, a, m. zaničljiv priimek g'osposki oblečenemu človeku 
s preklano suknjo (Polj.). Kaj pa misli cla je, ta škric 
(2:osposki postopač). Se ne pogleda ne nobenega, odkar 
nosi suknjo na škrice. Skricasta suknja je suknja z raz- 
porkom zadaj. Iz nem. Schritz, razporek (Lexer, 339). 

Š16sar'ca, e, 1". pomeni nam dandanes toliko kot »ključal- 
ničarica, ključalničarjeva žena, die Schlossersfrau. V 
narodni pesmi (Strekljeva zbirka str. 391) pomeni pa 
»ključarico ali gospodinjo« (vSchliefierin, Schaffnerin, 
\Virtschaftsautseherin), ki ima ključe od kašč in kleti 
in drugih shramb v hiši. — • Razlagati nam bo pa be- 
sedo menda iz oblike Schleufierin (Grimm Wtb. IX. 708). 

šmic, a, m. (tudi smis) vrvica na koncu biča, ki poka, po- 
kača, die Knalle, der Peitschenschweif (Polj.). Iz nem. 
die Schmitze. Pri tej priliki naj omenim, da se mi pre- 
vajanje nemškega izraza Fliegenschiitzen z »mušji 
strelci« ne zdi ravno srečno izbrano (Izvestja muz. dr. 
IV. 253). Sanders pravi: Fleugenschiitzen oder Fliegen- 
schtltzen, in Osterreich spottisch Frachtfuhrmann — 
brez kake daljše razlage. Soditi bi se dalo, da v prvem 
delu te besede tiči morda Flegel t. j. lat. flagellum, bič, 
in da je Fliegenschtitz (Flegelschiitz?) tisti, ki z bičem 
strelja t. j. poka, tedaj pokavec ali pokač. Z ubranim 
pokanjem so se menda vozniki in tovorniki dokaj po- 
našali, nekateri je znal pokati celo vižo. 

špevta, e, f. polovica po dolgem razklanega drevesa, s 
kakršnimi g-rade na sohah oprte plotove in ograje okrog 
njiv (Polj.). — Iz nem. die Spelte = das Spaltsttick 
(Lexer 236). 

špičiti, im, vb. impf., z zbadljivimi besedami grajati, z očitlji- 
vimi opombami zbadati (Polj.). Primeri koroški »spetz'n«, 
tadeln, herabsetzen, verachten. To spominja tudi na 
»špičast, špičastih besed, zbadljiv«. — Na pr. Kaj me 
vedno špičiš zaradi tega = kaj mi delaš vedno očitke? 
— V istem pomenu se rabi tudi glagol domačin ,pri- 
zdigovati' (sticheln) na pr. Vsaj je dosti, če mi enkrat 
poveste, kar ni bilo prav, ni me treba sJcozi prizdit/ovati 
zaradi tega. Svoj pot me prizdicjuje zato, če sem se enkrat 
izpozabil, kakor da bi sam nikoli nič ne pregrešil (in 
einem iort sticheln). 

štantman, a, m. najemnik, zakupnik, der \\c.stand-^ livmann^ 
Posta ndner. Pil ch ter (Polj.). 

štavt, i, f. prav za prav ,štalt', nem. (Gc)stalt, podoba. — 
Zelje nima nič štavti, nič prav ne kaže, ni rastljivo; — 
ni podobno, da bi zrastlo in napravilo glave. Kaka reč 

12 



178 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

nima štavti = ni postavna, ni podobna in sposobna 
(Polj.). 

štip'lj, Ijna, m. neka riba (Dol), jesetra, der Štor. Menda 
iz deminutivne oblike Stori. Primeri W6rd (otok) 
in slov. Vird pri Vrhniki, ali bav. meur, srvn. miure, 
miir (iz murus, zid) in Mirje poleg Ljubljane (staro 
zidovje). 

tajselj, tajseljna, m. (tudi tajsen, tajsen^na) močen tovorni 
voz na širokoplatiščnih kolesih fPolj.). — Tujka iz 
nemščine: der DeichsehvAgen t. j. ojesnik, v katerega 
zapregajo konje sparoma. Različen od ojesnika bi bil 
samčnik ali samčast voz na ojnice, kamor vpregajo po 
jednega konja, der Einzwagen oder Gabehvagen. — ^ Tu 
treba opomniti, da se nemški izraz ,der £'m2;wagen' ne 
razlagaj iz števnika ,ein', češ, to je voz-samec, der 
Einspanner, v katerega se vprega le jedno živinče, 
ampak v prvi polovici ,Einz-' tiči naša ,ojnica' (die Gabel- 
deichsel), to je torej »voz na ojnico«; — die Anzen 
f. pl. = ojnice. 

taška, e, f. Ta tujka je v pomenu Vorhangeschloss že znana, 
rabi pa to ime tudi za neko otročjo igračo, ki obstoji 
iz šesterih različno izrezljanih lesenih klinčkov jednake 
velikosti, ki se dajo navzkriž zložiti tako, da sta po 
dva in dva vzporedno po dolgem, počez in navpik. 
Zadnji t. j. šesti klinček, pah (Riegel; a ne pah) ime- 
novan, ni nič zrezljan, anipak je scela gladek; z njim 
se zložena taška zapahne. Ce hočeš taško zopet odpreti 
in razložiti, moraš najprej poiskati pah. Der Teufels- 
knoten zum Zerlegen (Carl Quehrs Niirnberger-Spiel- 
\varenkatalog, pag. 23.). 

tavbati, am, vb. impf., ugajati, služiti (Polj ). Iz nem. taugen. 
Vojaški potrjenci pravijo, da so tavblih t. j. tauglich, 
sposobni. — ■ Vendar so, hval da, domači izrazi »služiti« 
in »dober, potrjen« še čvrsto v rabi. Na pr. Ta jed mi 
ne služi; s slanino zabeljeno mu ne služi (ne de mu 
dobro, se mu ne prileze); nobeno življenje (= živež, 
živilo) mu več ne služi, rekše ničesar ne more uživati, 
pa tudi: želodec mu ne služi (mu je odpovedal); noge 
mu ne služijo (ohromel je). 

tečiti, im, vb. impf., pritiskati, siliti (Letop. 1892. 1. str. 41.) 
ne bo niti tlačiti niti tleči tolči, nego izimenska tvorba 
iz samostalnika »tek« (das Gedeihen, der Gang), torej 
uprav: tek dajati, v tek spravljati, pospeševati (in Gang 
bringen, den Fortgang fordern), jednako kakor: tok, 
točiti; mrak, mračiti, drag, dražiti itd. 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 179 

tevjemka, e, f. mrtvaška ptica, das Kauzchen (Ljub. Zvon 
XV. 667.). Pri nas pravijo tej ptici »skovir« ali »sova«, 
vendar tudi omenjajo nekaj, iz česar bi se dalo nave- 
deno im«) »tevjemka« razlagati. Preprostega naroda 
iznajdljivost razume ti zvonjenje raznih zvonov, glasove 
raznih živali, kakor na pr. ptičje petje prelagati na 
besede. Podtikaje ptičjim glasovom besede človeškega 
govora pravijo, da na pr. meri prepelica strn na »pet 
pedi«, da ščinkovec poje zelenemu »griču« in da skovir 
kliče v temno noč: »Te vim, te vim, te dobro poznam«. 
— - Sicer izgovarjajo »vim« jednozložno, kakor da je 
»vem« (ich \veiss), pa verjetnejše je »ujem« od ujesti, 
ich beifie dich (aus der Zahl der Lebenden). Ker 
narod misli, da mora tisti, ki mu skovir poje, gotovo 
kmalu umreti, tedaj je lahko razumljivo, da imenuje 
tega mrliškega ptiča »ujedljivca«, — ■ češ, da poje »te 
ujem!« 

tistam, adv., kaže na obližje druge (redkeje tretje) osebe; 
ravno tako tistod, samo s tem razločkom, da , tistam' 
odgovarja vprašanju ,kje', a ,tist6d' vprašanja ,kod' 
(ozir. ,po kateri poti?'). Na neko bližino s prvo osebo 
pa kaže taiam (tetam), tamle, nedaleč od mene; tistam, 
blizu ogovorjenca, bodisi med menoj in njim, bodisi 
še preko njega; tutam, preko mene. (Polj.) 

trahtap, rja, m. senomet, der Heukasten, Futtertrichter, t. j. 
opažen preduh iz senika na hlevu doli v hlev izpeljan, 
skozi katerega mečejo seno (Polj.). Iz srvn. trahter = 
Trichter. — Je li potem nemški izraz izvajati iz srednje- 
latinskega »tractarius«, kakor sodi Lexer (str. 70), ali 
iz »traiectorium«, kakor sodijo drugi (Zeitschrift fiir 
Gymnasialwesen LI. 117.), to se ne da tako lahko do- 
gnati. — Trahtar ali lijalnik imenujejo tudi tvorilo za 
vlivanje lojevih sveč, die GieCform iiir Unschlittkerzen. 

trajnati, am. vb. impf. neumno govoriti, tevljati tja v en 
dan. Primeri koroški izraz »tranggin« = sich blodsinnig 
geberden (Lexer 67.). Torej prav za prav »tranjati«, 
kakor »udinjati se«, sich verdingen, drenjati se, sich 
drangen, jenjati ali henjati, hengen (t. j. pustiti delo 
viseti, ali obesiti orodje na kljuko). — Sitnemu čve- 
kalu vele: »Molči, tranja tranjasta!« — Trangge = blod- 
sinniger Mensch (Lexer 1. c). 

tram, tramu, m. prečnik pod lesenim stropom, der Rusbaum, 
der die Stubendecke tragende Balkon (Polj.). 

trebljenje, a, n. trebež t. j. listje, krtnfnjo in drugo smetje, 
kar se spomladi po travnikih nagrabi in potrehi^ der 

12* 



180 Tj. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

Abraum (Polj.). Glag'olščakov s konkretnim pomenom, ki 
ne zaznamujejo le dotičnih dejanj, nego predmete teh 
dejanj, imamo v slovenščini mnogo, na pr. robkanje = 
robčevina; rezanje = rezanica (Hackerling); parjenje = 
parjenica (abgebruhter Hackerling); mlenje = semleto 
(das Aufg-emahlene, Gemiille) [Prišel sem ravno iz mlina, 
sem mlenje prinesel domov] — zobanje =^ zob, i, f. 
(Kornerfutter); rejtanje (rešetanje), kar pri rejtanju na 
rejti ostane in se v plevnik vrže (der Abraum beim 
Reitern); oblanje = oblanice (Hobelspiine); piljenje =: 
piljevina (das Feilicht); rezljanje = rezljina (das Ge- 
schnitz, das Schnitz\verk); scanje = scalnica (Urin); 
kozlanje (das Ausgespei, der Qualster); šivanje (Naherei, 
angefangenes Niiluverk); štrikanje = začeta nogovica. 
[Strikanje sem nekam založila] — pletenje (Strickerei, 
Fleclit\verk); cvrenje in cvrtje (Eierkuchen, Eierschmalz); 
pohanje (Gebackenes); pečenje = pečenka (Gebratenes); 
nadevanje = nadev (das Fiillsel); mazanje = mazilo, maz, 
i, f. (die Schmiere, SalbeV) [mazanje in trosje za potico, 
s čimer se potica pomaže in potrese; v tej potici je 
premalo mazanja, rekše: premalo je pomazana z maslom 
in medom, premalo potresena z orehi, mandeljni in 
rozinami]; mikanje = pezdirji in odpadki pri mikanju 
(Hechelabfalle); pometanje = smeti (Auskehricht). [Ce v 
izbi kako drobnjavo izgubiš, pometi izbo, potem pa v 
pometanju (= v smeteh) poišči]; tkanje = tkanina (das 
Gewebe, stkan kos platna); nastiljanje = stelja, nastil 
(die Streu); pranje = perilo [pranje razobesiti po plotu] 
(die Wasche); češuljanje = od vejevja natrgane češulje, 
z vejnika načešuljano suho listje, ki se primešava med 
krmo (Blatterfutter); okovanje = okov (das Beschlage); 
obrez'vanje = obreznina, natje in zelišče, ki odpade pri 
obrezovanju repe in korenja; strganje = stržfne pri 
stro-anju viter (das Schabsel) itd. Primeri žaganje (Letop. 
1892. 1. str. 47.). 

tukast, adj. podhuljen, potmurjen, potuhnjen, duckmauserisch 
(Polj.). Tukasto gleda (izpod čela), tukasto se drži; čujo 
se pa tudi pogosto: čukasto se drži, čukasto gleda (kot 
čuk). Primeri koroški: der Tuck, heimttickischer Mensch 
(Lexer 74.). 

ujček, čka, m. menek, butoglavec, der Kaulkopi, die <i>Liapj)e 

(Lipoglav). 
urezati se, urežem se, vb. pf. vonstatten gehen (Polj.). — 

Delo se mu ureze, gre mu gladko in spešno izpod rok. 

Beseda se mu ureze (= teče), rekše gladko in rezko 



L. Pintar : Slovarski in besedoslovni paberki. 181 



zna g-ovoriti. Pisanje se mu pa nič ne ureze, t. j. on 
piše počasi in okorno. 

S urlaba, e, f. obzidano dvorišče pri grajščinah in farovžih 
[Ig). Menda iz nem. die Vorlaube t. j. klonica, der Vor- 
schopf, die Remise. — - Primeri tudi ,pourhibe' (Lexer, 36). 

vada, e, f. dolga ribiška na sredi vrečasta mreža z dvema 
kriloma, na spodnjem robu s svincem obtežena, na zgo- 
renjcm s plutovino ali probkovino obrobljena, das Zug- 
garn, Schleppnetz, die Wate, Strelchivade, everriculum, 
tragula. Nemški slovniki nekako čudno namigavajo, 
kakor da je ta beseda po izvoru sorodna z »vi^aten« 
(bresti, bredem). Iliermit umspannt man ivatend oder in 
Kahnen einen fischreichen Ort und zieht es dann mit 
beiden Enden an's Land (Sanders 1500). Z jednako 
pravico bi pač tudi mogli reči: vada zamreživši ribovit 
okoliš v vodi od vseh strani privede v omreženem oko- 
lišu nahajajoče se ribe h kraju, izvadi jih iz tolmunov. V 
znani Vilharjevi pesmi »lesena riba« razlagali smo 
naslednjo kitico: 

In ribič je hvaležen 
Leseno ribo vzel, 
Domov se je povrnil, 
Za vado jo pripel 

— češ vada = vaba (als Koder, ut escam, pro esca). 
In vendar je videti naravneje, da bi se odgovorilo vpra- 
šanju, kam jo je pripel; odgovor: za vado, an die Wate, 
ad everriculum adiunxit, ad rete (ad nassam) annexuit, 
band ihn ans Zugnetz. 

vločan, vločna, o, adj. (vločen), elastisch, biegsam, zahe 
(oppos. krhek, sprode, brechbar). Krhlikovina na pr. je 
krhek les, a brezovina je vločna (Polj.). V slovnikih 
(na pr. Plet. II. 775) nahajamo obliko »vlačen«, kakor 
da je izvajati besedo od korena »velk« (Mik. Et. Wtb. 
379), toda izvajati jo bode kazalo iz korena »lenk« 
(Mik. Et. AVtb. 165), tedaj prav »uločan« (Primeri «ulek- 
niti« Plet. 11. 719). Vlačno je na pr. testo (der Strudelteig 
ist ziehbar), dobrovitova šiba je pa vločna, ker se da v 
lok upogniti. — Grebenica trsova (der Absenker) se 
bržčas tudi ne imenuje »vlačenica«, kakor je zabeleženo 
(Plet. II. 775), ampak »uločenica«, ker je uločena t. j. 
upognjena. 

vorlist, a, m. der Organist (Polj.). Primeri der Orgalist, 
Orgler (Schopf 482). Vorle, v6r'l f. pl. (uorle) die Orgel; 
vorlati (uorlati), Orgel spiclen. 



182 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 

zadipljiv, zadirčen, adj. spleiiSig, splitterig (Dol.). Les je 
zadirljiv, ki se ne da g-ladko skobljati, ampak se pod 
strugalnikom v trske zadira. 

zadnje žito, slabejše žito na pol gluhega zrnja, das Nach- 
getreide, Afterkorn (Schopf Idiot. 5. das aftre), izvevki 
in skrožki. Zadnje predivo = otre in tule; zadnja moka 
= posevki; zadnje vino = patoka itd. 

zb6g'ati se, vb. pf. oslabeti, obrabiti se. Večkrat zapored na 
isti njivi isto^ žito sejati, ne kaže, kajti na ta način se 
njiva zboga. Žito se je zbogalo, ne donese več, bo treba 
seme premeniti. Seme se zboga, rekše unese se na svoji 
rodovitnosti, ne plenja več tako, nego je plenjalo. (Polj.). 
Ali imamo tu pred seboj tujko (durch ununterbrochene 
Folge an Kraft verlieren), ali domačinko (ubog postati?), 
to je težko določiti. Mik. Et. Wtb. 16 pravi: »seme se 
zboga, če ga kmet dolgo ne premeria — to bi se reklo: 
če ga ne preveja in ne prezrači, zatohne in izgubi 
svojo kalivost. Katero je pravo? Kdor imaš priliko, po- 
izvedi, ali se seme zboga po zatohnelosti, ali vsled 
pomanjkanja izpremembe? 

zobku (t. j. zobkal) vabilni klic, s katerim vabijo domače 
živali (ovce in koze, pa tudi goveda), da pridejo blizu, 
moleč jim naproti na pol odprto prgišče, češ, da jim 
ponujajo zobanja (Polj.). Primeri koroški »legga legga!« 
(Imperativ zu lecken — Lexer, 175). — Zobkal je voščilni 
deležnik (primeri ,živio' = živel, er lebe hoch) od gla- 
gola zobkati, demin. od zobati. Junice vabijo: na, na, 
zobkala, zobkala! — Podobno tudi: »Na, jedel, na«; 
(fem.) »na, jedla, na!(f 

žaklata, e, f. širokobrada tesača na precej kratkem držalu 
nasajena, die Breithacke des Zimmermanns. (Polj.) 
(Lexer pag. 20. schelchpeil). »Zaklata« je pač per meta- 
thesin postala iz »žatlaka« t. j. Scha,tlhacke, trskača, 
s katero tesar hlod, ko je enkrat na debelo obdelan, 
bolj na gladko obtesava tešoč od njega drobnejše 
trske. Schate, dimin. Schatl ali Schadl, (uprav Scheide) 
je trska. Glej Lexer str. 214. 

žnablast, adj. = ustničast, grofilippig (Gor.); žnablasti cesar, 
der Kaiser mit den grofien Lippen (Leopold); tolar z 
žnablastim cesarjem, der Trieleth.d,\ei% Leopoldsthaler — 
a to od Triel = Unterlippe (Lexer 70.). 

žokalnik, a, m. kol, s katerim mlinar moko v vrečo trpa 
in pha ali šoka. Narodna pesem poje: ,Mlinar popadel 
žokalnik, ven je zapodil grenko smrt'. Korytko IV. 54. 
ima sicer ,sakolnik' — toda per nefas — • in to se nam 



L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 183 

zopet pri Plet. II. 842. razlaga za Steuernagel. — Zo- 
kati je pa menda tujka, — morda iz nem. ,schochen' 
(t. j. schobern, schoppen = stopfend fiillen). Primeri 
izraz ,geschockt voli' t. j. do cela natrpan, skrajnoma 
poln. — Tako je tudi prav dvomljivo, da se li izvajaj 
»stokati« (Plet. II. 646.) od ,Stock' (palica), ampak izva- 
jati kaže naš glagol menda od ,stochen' (stocheln, 
stochern, stobern, purren). Stokalnik je torej drog, s 
katerim stokajo ribiči pod skale in obrežne korenine, 
da preženo ribe iz zavetišč, die Storstange der Fischer, 
— a žokalnik = phača ali phalnik. 




VtTt--i-Tt--A-->lr-\jr-<!r-A--Jr-i--i-i-->lnJr -^-Jr-^^^'ii--ir-^^^-ir'ir-ir'ir>lfir-ir~ir-ir-ir'ir~ir-ir~ir'ir4r-ir)/' 




Duševna izobrazba človeštva 
in žensko vprašanje. 




Spisal Ivan Bernik. 



*ensko vprašanje, kakor vsa socijalna vprašanja, 
doseglo je dandanes že velik pomen. Našo dobo 
moramo smatrati kot nekak prehod k novemu 
socijalnemu in kulturnemu redu, in ker dan- 
danes vse življenje, socijalno in kulturno, hitreje 
bije, porajajo in razširjajo se različne ideje tudi 
hitreje. Nočemo opozarjati na to, koliko ves ta 
nemir človeštvu koristi ali škoduje, omenimo naj le, da 
prenagljenje nikjer ne prinaša dobrih sadov. Tako dandanes 
različni duhovi omahujejo med nasprotstvi, hite od jedne 
ideje do druge in tako drobe in izgubljajo svoje moči. 
Dočim vsaka dobra ideja potrebuje časa in vsestranskega 
utemeljevanja, kupičijo se dandanes spisi drug na drugega, 
vsak meni, da mora z drugimi vred tudi kaj podati poduka 
potrebnemu in željnemu človeštvu, piše se navadno le 
radi senzacije, ne radi stvari. Tudi žensko vprašanje je 
jedna tistih točk, okoli katerih se je nabralo že precejšnje 
število spisov. Razpravlja se v blagohotnem in nasprotnem 
smislu, večinoma s socijalnega stališča, čemur se ne mo- 
remo čuditi, ker je materijalno vprašanje izpodrinilo vsa 
druga. Slika se nam tu človek v borbi za kruh in obstanek 
in dajejo se nasveti, kako da bi vsak posameznik prišel s 
kolikor možno zdravimi udi iz tega boja. 

Večinoma se torej obravnava neestetična stran člo- 
veštva. Tu so seveda nekateri več ali manj objektivni, 
drugi pa zopet subjektivni in pristranski. Ali naj se ženski 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 185 



oclpro višje študije ali^ne, to obliko ima žensko vprašanje 
za izobražence; ta oblika je pa seveda le specifikacija glav- 
neg'a vprašanja, sme li biti ženska z moškim jednakopravna, 
in kaka bodi ta jednakopravnost. Moramo pa pomisliti, da 
vsi učni zavodi služijo dandanes v prvi vrsti le kruhoborstvu, 
potem nam bo lahko umljivo, zakaj da ima višja izobrazba 
žensk toliko nasprotnikov. Dosti je seveda tudi takih, pri ka- 
terih izvira mržnja proti ženski izobrazbi iz brutalnosti in 
sebičnosti, ker vsaka, posebno pa duševna jednakopravnost 
žensk draži njih samozavest. Ti so na videz veliki idealisti, 
g-ovore namreč o domačem ognjišču, družinskem življenju in 
drugih takih idealitetah, katerih smisel pa je, da naj ženska 
moškega le boža in gladi, skrbi za njegovo telesno ugod- 
nost, sicer pa molči in ga k večjemu le občuduje. 

Nimam namena v tem oziru žensko vprašanje obdela- 
vati, pač pa hočem stvar razpravljati v drugem, idealnejšem, 
estetiškem pogledu. 

Ženska se od moškega kakor telesno, tako tudi du- 
ševno mnogo razlikuje. To se od nekaterih v zadnjem oziru 
zanikava, od drugih priznava, to pa zopet različno. Prvi hočejo 
iz žensk napraviti moške, torej nekako skušajo obnoviti 
zarod amazonk. To je takozvana slaboglasna ženska eman- 
cipacija. Drugi pa, ki različnost priznavajo, se pa zopet dele 
na dvoje: nekateri ženskam odrekajo sploh vse višje zmož- 
nosti, kakor na pr. Schopenhauer in mnogi izmed novejših 
(na pr. prof. Albert), drugi pa jim priznavajo duševne zmož- 
nosti, toda v drugi meri, in sicer na ta način, da so spe- 
f^-ilično moške zmožnosti na njih v nekaterih ozirih nekoliko 
'abeje, a druge, ki so za žensko značilne, pa zopet bolje 
zasnovane in razvite nego na moških. Zadnjega se hočemo 
držati mi. 

Z duševnim razvitkom človeštva se hočemo pečati. 
Pred vsem si pa moramo razjasniti, kaj da je razvitek 
sploh in posebej duševni. Seveda tega ne bodemo razprav- 
ljali tilozoličnOi podati hočemo le vzgled. Mislimo si seme, 
simbol vseli zmožnosti in možnega razvijanja. Iz njega pod 
gotovimi pogoji nastane nekaj novega. Seme požene steblo, 
liste in cvetove. Če se pa razvije samo jeden del na škodo 
drugih, imenujemo razvitek nepopoln, ker ne odgovarja 
naši ideji, ker ni iz semena postalo vse, za kar ima v sebi 
kali. Med deli mora biti torej tudi neko ugodno razmerje, 
da je razvitek popoln. Istotako je pri človeku. Človek ima 
obilico duševnih zmožnosti v sebi kot kal, kot duh ima 
razum, voljo in zmožnost čuvstev. Ali brez rabe in vaje 
so vse te lastnosti zakopani talenti. Razum si mora prido- 
biti znanja, volja se mora vaditi in krepiti, čuvstvo se mora 



186 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 



blažiti in likati. Izmed teh je razvoj razuma samostojen, 
volja in čuvstvo pa sta sama na sebi slepa in potrebujeta 
pri svojem razvijanju dobrega vodnika, sicer tavata v ne- 
jasnosti. Ta vodnik je pa razum. Za izobrazbo volje in 
čuvstev je torej izobrazba razuma neobhodno potrebna. 
Razum namreč pripravlja snov, daje smer s tem, da podaja 
znanja o najrazličnejših stvareh in presoja dobro in slabo, 
vredno in nevredno. Preden hoče človek svojo voljo izobra- 
ziti in uravnati, svoja čuvstva in afekte olikati, mora si 
pridobiti nekako naziranje o samem sebi in svoji ožji in 
širji okolici. V vsem tem se pa nahaja med moškim in 
žensko precejšnji razloček. 

Pri vsakem napredku, tudi pri duševnem, sta dva jako 
važna faktorja merodajna, snov in pa oblika ali razmerje. 
Kar se razmerja obeh faktorjev tiče, je pa oblika v vsem 
odvisna od snovi. Čim obširnejša in mnogovrstnejša je snov, 
tem bolj razvita in polnejša je oblika, dočim je ob pomanj- 
kanju snovi oblika borna, jednakomerna in neznatna. Ako 
hoče torej človeštvo napredovati, mora se javljati njegovo 
delovanje na dvojno stran: pripravljati mora snov, potem jo 
pa tudi uporabljati in razrejevati. 

Najglavnejši in najvažnejši del je pripadel moškemu. 
On pripravlja snov. V njegovem duhu se vzbujajo nove 
misli in ideje, on je povsod začetnik. Bodisi v filozoliji, 
bodisi v eksaktnih vedah, naravoslovju, umetnosti in drugih 
strokah, povsod je njegovo delovanje merodajno, on ustvarja; 
kar se novega razkrije, je večinoma njegova pridobitev. 
Kakor v telesnem življenju, tako tudi v duševnenn njemu 
pripada neumorno delo, pridobivanje potrebne snovi, on je 
v prvi vrsti produktiven. Med početniki novih idej nahajamo 
v vseh časih skoro brezizjemno le moške. K tolikim uspehom 
je pa seveda potreba popolne koncentracije duševnih sil, 
vglobiti se je treba nesebično v svoj predmet in iznebiti 
se vseh spon. Treba pa je za to velike duševne moči; moč, 
energija, koncentracija in osamljenje je pa tudi le moškemu 
duhu lastno. Seveda ima tako osamljenje tudi slabe posle- 
dice. Človek postane jednostranski in pedantičen. Dolgo- 
trajno pečanje s samo jednim predmetom razbistri sicer 
razum v jed nem oziru, v drugem pogledu ga pa zopet 
temni in ovii-a. Po navadi nimajo učenjaki za stvari izven 
svoje stroke dosti razuma, da, nekaterim strokam skušajo 
odvzeti ves pomen in jih prezirajo, ker se ne ravnajo ravno 
po metodi njih mišljenja. Drugi, ki se pečajo z bolj prak- 
tičnimi stvarmi, ne zanimajo se za teorijo, ti so bolj čini- 
telji nego misleci. Skratka, jako redko se nahajajo moški, 
ki bi odlikujoč se v jedni stroki še za drugo imeli dosti 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 187 

zanimanja in zmožnosti, z diletanti pa in srednje vrste 
talenti, ki se v vsem poskušajo brez pravega poklica, se pa 
itak ne more računati, kajti ti nikjer ne dovrše kaj poseb- 
nega. Posebno mnogokrat se pa zgodi, da med teorijo in 
prakso ni nikake zveze, nikakega prehoda, da torej zavlada 
jedna ali pa druga. Zadnje vrste ljudi, katerih delovanje je 
praktično, smo že omenili. Kadar pa iz teorije ni nikakega 
prehoda v prakso, takrat pa zavlada prva. Človek ne umeje 
prav konkretnih slučajev in okoliščin, ampak se ravna po 
abstraktnih pojmih; konkretne podatke mora prenesti v pojme 
in jih podrediti višjim pravilom, da si tako priredi pravec 
za posamezni slučaj; tako torej ne deluje neposredno, ampak 
posredno in po ovinkih, z jedno besedo, on je pedant. 

Vglobljenje v svoj predmet in koncentracija sil je pa 
tudi vzrok, da človek pozabi na samega sebe. Kdor hoče 
popolnoma živeti za svojo stvar, ta ne more veliko živeti 
zase, kdor si stavi za nalogo, da razširi znanje v svojem 
predmetu ali da ustvari in izobrazi umotvor, temu ne ostaja 
časa in tudi ne čuti potrebe, da bi izobrazil svojo osebo. 
Pri moških je navada, da imajo najglobokejše misli in naj- 
lepše ideje, da imajo za umetnost jako razvit okus, da pa 
to svoje znanje in estetiško izobrazbo uporabijo povsod 
drugod prej nego sami na sebi. Bodisi tilozof, bodisi zdravnik 
ali umetnik, vsak živi več ali manj v nesoglasju s svojim 
spoznanjem ali se vsaj ne briga za to, da bi s tem svojo 
osebo popolnih Mož velikih zmožnosti ima izven sebe svoj 
smoter, ne v sebi samem, on ni sam svoj smoter. 

Istotako je posebna moška prednost in pa tudi slabost 
neki nagon k razkrojevanju in kritikovanju. Moškemu ni 
nič sveto, on raziskuje vsak pojem, naj je še s tolikim 
svitom obdan, vsako čuvstvo presoja s hladnim razumom, 
vse vede, katere so podrle prejšnji krasni svet domišljije, 
v katerem se je tako brezskrbno bivalo in živelo, iznašel 
je on, in skepticizem pred vsem izvira iz njegovega mi- 
šljenja. Ali to bi nazadnje še dobro bilo, ko bi le namesto 
razdrtih sanj postavil kaj novega, kar bi človeškega duha 
zadovoljilo, toda on le prerad ostane na razvalinah nekda- 
njih zgradeb in se prepusti njih tožnemu vtisu. Iz tega 
razdevajočega dejstvovanja moškega duha izvira omrzenje 
srca, neka hladna brezbrižnost proti svoji in tuji usodi; 
ta razdevajoča stran razuma zamori ali vsaj oslabi vsa ona 
čuvstva, katera človeka vežejo na človeka. Tuja bol na 
moškega nima toliko vpliva, pač ima sicer sočutje, ali to 
ni tako močno, da bi se moulo ubraniti razuma, kateri 
čuvstvo z raznimi razlogi pomiri in odstrani. 



188 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

Kadar se pa moški uda strastim, takrat pa tudi na- 
vadno ne pozna mere, ampak jih tako g-oji, da slednjič 
izbruhnejo in vse krog sebe uničijo. 

S tem sem hotel podati le one lastnosti, katere so za 
moškega značilne; risal som jih tudi v njih največjem raz- 
vitku, ravno ker sem hotel pokazati njih značaj. 

Namenili smo se pa razpravljati o razvoju človeštva 
Vsak razvoj mora pa imeti nekak smoter ali vzor, kateremu 
naj se bliža. Ta končni smoter pa v tem slučaju ne more 
biti nič druzega, nego vsestranska popolnost človeštva. Da 
je pa človeštvo popolno, popolni morajo biti posamezni 
členi, kajti pojem človeštva je skupni pojem za vse po- 
sameznike. 

Da se popolnost človeškega rodu ne da doseči samo 
na podlagi specifično moških lastnosti, to je bržkone raz- 
vidno. Pri duševnem razvoju človeštva ne gre za razvoj 
posameznih strok, ampak za razvoj človeka kot osebe, iie 
gre toliko za obilico in izvrstnost umotvorov, kakor za 
estetiški razvoj človeka samega, tudi ne gre za razkroje- 
vanje, ampak veliko bolj za zvezo (sintezo), ne za osamljenje, 
ampak za združenje, ne za odstranitev čuvstev, ampak za 
pravo podlago le-teh. Vendar pozabiti ne smemo, da je 
moško delovanje neprecenljive važnosti za ves ta razvoj, 
kajti brez potrebne snovi ni nobenega oblikovanja in raz- 
vijanja. 

Kdo pa je nosivec drugih važnih zmožnosti? ■ Gotovo 
ženska. Moški teži na zunaj, ženska na znotraj, moški je 
objektiven, ženska je bolj subjektivna, moški se ukvarja s 
predmeti brez ozira na samega sebe, ženska več ali manj 
vse obrača na svojo osebo, moški si mero tako rekoč vsili, 
ženski je čut za mero uže prirojen, moški skuša svoj delo- 
krog vedno razširjati, ženska ga omejuje, zato da v ožjem 
obsegu lažje vse uredi, moški je le preveč pripravljen, svojim 
strastim pustiti prosto pot, ženska se vsaj na zunaj drži 
dostojnih mej, moški prerad čuvstva zamori s hladnim pre- 
mislekom, ženska se jim veliko rajši uda, moški je na- 
preden, ženska je konservativna. 

Jedino sredstvo, s katerim se da doseči katerakoli 
vrsta popolnosti, sta pa vaja in izobraževanje. Le-to 
razpada v več točk: onim zmožnostim, katere so v posebni 
meri zastopane, treba je odpreti polje na vse strani, zmož- 
nostim pa, katere so sicer dejanski utemeljene, pa so v 
svojem razvoju odvisne od drugih in same sebi prepuščene 
ostanejo le v ozkem krogu in brez prave smeri, treba je 
priti na pomoč s tem, da- se dotičnim zmožnostim, od ka- 
terih so odvisne, pripomore do izpopolnjenja; končno je 



Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 189 

seveda tudi'~treba g-ledati na harmonični razvoj vseh zmož- 
nosti. O značilnih mosliih zmožnostih smo že govorili in 
tudi hihko spoznamo, da njih razvoj ni odvisen od razvoja 
drugih zmožnosti. 

Zdaj naj izpregovorimo nekoliko o ženskih zmožnostih 
samih zase, in kolikor se tiče njih razmerja k drugim 
zmožnostim. 

Prvotni namen vsega izobraževanja je oseba. Človek 
je sam sebi najbližji, in najnaravnejši smoter spozna- 
vanja je ta, da se pridobljeno znanje uporabi v razvoj 
osel3e. Do popolne objektivnosti, do popolnega zatajenja 
svojega subjekta povzpne se človek šele po dolgem času 
in po mnogih izkušnjah, ko sam proti sebi in svoji usodi 
skeptičen postane. In ravno dandanes je prišlo človeštvo do 
te stopnje. Da bi iz samega sebe ustvaril nekako virtualno, 
harmonično celoto, tega nikomur ni mar. Dandanes se išče 
znanje le radi znanja samega, ali pa radi gmotnih koristi, 
in zadnja smer mišljenja prvo že skoro popolnoma nadkri- 
Ijuje. Vse to je utemeljeno v moški naravi. 

Drugačna je v tem oziru ženska. Po naravnih zakonih 
je odvisna od moškega. Ta je močnejši ter je produktiven 
v vsakem oziru, kar se tiče telesnega in duševnega živ- 
ljenja; moški pripravlja potrebna sredstva in potrebno gradivo. 
Radi tega zavzema napram ženski tudi povsem posebno 
stališče. Mož izbira in voli, dočim je ženska pasivna in 
skuša z raznimi sredstvi moškega pridobiti zase. Moški radi 
tega onim točkam, na katere se pri ženski posebno gleda, 
ne pripisuje tolike važnosti. Sem spada vprašanje o oseb- 
nosti. Moški se svojim težnjam veliko lažje prepusti, glede 
svoje osebe si lahko marsikaj dovoli, kar bi se ženski nikdar 
ne oprostilo. V svoj predmet se lahko popolnoma vglobi 
in pri tem pozabi na svojo osebo, njemu je dovoljeno, pri 
svojem dejstvovanju popolnoma ločiti se od nje. 

Drugače jo pri ženski. Moški izbira in torej pred vsem 
L;ieda na one lastnosti, katere mu ugajajo. Ce je to izbi- 
ranje čisto naravno, tedaj vpoštevamo one lastnosti, katere 
so predmetu bistvene, in te so pri človeku osebne lastnosti. 
Da pa to razmerje med moškim in žensko poslednji ne 
škoduje, dala je narava ženski že čisto drugačno mer mi- 
šljenja. Pozornost ženske je pred vsem obrnjena na lastno 
osebo in njen razvoj. Ženska nehote p(>prime vsako sredstvo, 
katero more njeno osebno vrednost povišati, v vsem svojem 
početju je več ali manj subjektivna. Pri delovanju moškega 
se bolj gleda na uspeh in rezultat, njegova oseba se pri 
tem komaj vpošteva, ako pa ženska kaj nenavadnega, iz- 
vrstnega dovrši, poudarjamo nehote osebno stran, pri nena- 



190 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

vadnih činih ženske mislimo precej na njene osebne lastnosti, 
katere so ji omogočile, povzdigniti se na višjo stopnjo. 
Izvrsten čin kaže vedno na izvrstno osebno svojstvo, v vsem 
ženskem dejstvovanju zrcali se njena osebn. In to je ženski 
tudi dobro znano, njo že naravni nagon napeljava k temu, 
da vse svoje življenje in gibanje uravnčiva in presoja s tega 
stališča. 

Kako mnenje pa ima ona o osebi in njeni vred- 
nosti, kaj spada po njenih mislih k osebnim prednostim, 
to pa je večinoma odvisno od moških. Kakršne si moški 
ženske žele, kar na njih najbolj občudujejo, iščejo in cenijo, 
temu te tudi pripisujejo največjo važnost; moški si ženstvo 
sami vzgoje, način ženske vzgoje je vedno^ odvisen od tega, 
po čemer moški najbolj povprašujejo. Ženska vzgoja je 
po tem takem nekako merilo moškega mišljenja in moške 
olike. Ako je ženstvo na nizki stopnji izobrazbe, tedaj 
gotovo moški od žensk v tem oziru ničesar ne pričakujejo, 
razmerje med moškim in žensko stoji na nizki stopnji 
spolskih in pa materijalnih vezi. Kadar je ženstvo izobra- 
ženo, plemenito, takrat so gotovo moški idealnejši, takrat 
cenijo moški poleg telesnih dražesti gotovo tudi duševne 
vrline in duševno lepoto. 

Da bi bili dandanes v zadnjem položaju, s tem se 
nikakor ne moremo ponašati. Dandanašnje ženstvo je veči- 
noma plitvo in gleda le na vnanjost, lišp; razne prazne, 
toda šumne veselice, na katerih more svoje telo razkazovati, 
polnijo mu glave. Poleg tega se je ženskega spola polotila 
neka reakcija proti postopanju moškega spola, ki je sicer 
popolnoma umljiva v svojih vzrokih, pa je vendar za člo- 
veštvo slabo znamenje. Ker je dandanes ženitev s tolikimi 
zaprekami zvezana, postalo je moštvo napram ženskemu 
spolu frivolno, nestanovitno in je izgubilo resne namene 
za poznejše življenje. Ženska pa na to reagaje, in sicer na 
ta način, da skuša navzeti se istih lastnosti kakor moški, 
postaviti se torej hoče na jednako stališče in biti se z 
jednakim orožjem, da se njemu nasproti lažje obdrži, ker 
staro orožje nič več ne pomaga. Ženska emancipacija ima 
jedino le ta vzrok in je le znamenje, da človeštvo boleha, 
kajti tako postopanje je smešno in brezuspešno, ker nima 
podlage v ženskem bistvu. 

Ta zdanja plitvost ženskega spola in pa pomanjkljiva 
analiza ženskih lastnosti zapelje po navadi tudi sicer bistro- 
umne duhove, da zlasti glede višjih študij ženske čisto 
napačno sodijo in jim odkazujejo nepravo mesto. Med temi 
hočejo nekateri žensko popolnoma emancipovati in jo sta- 
viti na jednako stališče z moškim, drugi pa jo hočejo po- 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 191 



nižati še skoro pod njeno zdanje stališče in ji odrekajo 
sploh vsako zmožnost za višje duševno delo. Brošurica 
prof. Alberta: »Die Frauen und das Studium der Medizin« 
drži se zadnjih nazorov — in je proti temu, da bi se žen- 
skam dovolil vstop k ■ višjim akademičnim naukom. Pod- 
krepiti pa skuša svojo negativno sodbo z razlogi, ki so sicer 
očividni, pa vendar nimajo toliko moči, da bi se ž njimi 
dalo kaj dokazati. Ženski spol se res ne more ponašati z 
ženiji kakor moški, moškim povsod pripada inicijativa, iz 
česar pa le sledi, da je moški bolj napreden, da je toliko 
močnejši, da se lahko povzpne do novih idej, novih iznajdeb. 
Ne sledi pa iz tega, da bi ženska tega, kar moški ustvarja, 
ne mogla pojmiti in proučiti. Ženska narava je k praktič- 
nemu nagnjena, ženska sprejema in uporablja. Oba, moški 
in ženska, imata namen, delovati v prospeh človeštva, ali 
oba imaia različne naloge. Da pa moreta delovati vkupno 
in uspešno, mora imeti ženska toliko zmožnosti, da izvr- 
šujoč svojo nalogo lahko uporabi uspehe moškega delovanja, 
da more razpolagati s tem, kar je moški pridobil. Ako naj 
moški in ženska na duševnem polju uspešno skupaj delu- 
jeta, je neobhodno potrebno, da je ženski razum vsaj toliko 
razvit, da za moškim lahko sledi in si nabira potrebne 
snovi. Kakor v telesnem življenju, ima tudi tu ženska sekun- 
darno ulogo, mož vodi, ona se da voditi. Kakor morata pa 
vodnik in vojenec imeti nekaj skupnega, na pr. da imata 
oba zdrave ude in lahko hodita ter tako skupno premagata 
težave, katerih bi zadnji brez večje moči prvega ne mogel 
preobvladati, tako morata tudi moški in ženska na potu k 
skupnemu smotru v tem, v čemer sta drug- od drugega 
odvisna, imeti dotične zmožnosti vsaj v toliki meri jednako 
razvite, da ženska za moškim kot začetnikom in vodnikom 
lahko sledi. Da so pa moške zmožnosti bolj razvite nego 
dotične ženske, to je naravno, ker mora mož pripravljati, 
ženska pa le prejemati. 

Kdor torej hoče ženski zabraniti pristop k višjemu 
stališču, mora dokazati, da ona dotičnih lastnosti sploh 
nima, no pa, da so v manjši meri zastopane. Radi tega je 
tudi način pojavljanja dotičnih zmožnosti drugačen. Moški 
daje mer in je v vsem početnik; ukvarja se s svojim 
predmetom v splošnejšcm obsegu in v splošnejših ozirih, 
radi tega je tudi nestrpen, staro ga ne zanima ^več, posa- 
meznosti in malenkosti mu delajo preglavico. Ženska pa 
prejema, zbira in znaša vkup, njena glavna lastnost je mar- 
ljivost. Tudi veliko lažje zadovoleva z malenkostmi in po- 
drobnostmi, njena posebna lastnost je marljivost v malem. 
To se nam kaže v vsem ženskem delovanju. Uprav poklici, 



192 Ivan Bernik: Du-ševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

pri katerih je treba največ potrpnosti in požrtvovalnosti, 
pripadli so ženski. Bodisi kot strežnica pri bolniku ali od- 
gojiteljica in učiteljica pri mladini ali pri kateremkoli 
težavnejšem opravilu opravlja ženska z veliko večjo lahkoto 
svoj posel nego moški. Ravno radi tega se ženska tudi 
ukvarja z ročnimi deli, kjer je treba mnogo mehanične 
vzdržnosti. Tudi moški se žrtvuje, ali predmet, kateremu 
se žrtvuje, mora biti tak, da ne zahteva od njega preveč 
mehanične vztrajnosti, žrtvuje se svojim nameram le v so- 
glasju s svojimi svojstvi. Ženska se z neumorno vztrajnostjo 
poprime vsake malenkosti in ima povrh tega še to dobro 
lastnost, da jej odkaže povsod pravo mesto. Z najmanjšimi 
stvarmi zna razpolagati tako, da služijo gotovemu namenu, 
da koristijo na svojem mestu in napravijo dober vtis. Moški 
za tako uporabo nima razuma, v njegovih očeh so take 
malosti brez pomena, zato jih zameta. 

Če pa dalje pomislimo, da stoji povprečno moška in 
ženska inteligentnost do malega na jednaki stopnji, da 
navadni moški normalne ženske duševno prav malo ali pa, 
kar je še bolj gotovo, celo nič ne nadkriljuje, potem nor- 
malni ženski ne moremo odrekati celo nekake prednosti 
pred normalnim moškim. Kar se torej tiče prilastitve učne 
snovi, stojita oba na jednaki stopnji, s tem razločkom, da 
je ženska dosti marljivejša, vztrajnejša iii da ume s pridob- 
ljeno zalogo dosti bolje razpolagati nego moški. 

S to trditvijo se stavimo v nekako dozdevno nasprotje 
s svojim prejšnjim mnenjem o moški nadvladi, kar se tiče 
produktivnosti. Ali prej smo hoteli podati le karakteristični 
znak moškega duha, da je rtamreč pravilno le ta produktiven, 
kar seveda ne zabranjuje, da je velika produktivnost jako 
redka, dočim produktivnost ni ženska lastnost. Ker se torej 
ženiji in izredni talenti nahajajo običajno le pri moškem 
spolu, iz tega ne sledi, da bi moški in ženska glede inteli- 
gentnosti povprečno ne stala na isti stopnji. Takozvani 
normalni človek je nadarjen le z zmožnostmi srednje vrste. 

Ce imajo torej moški takozvane normalne vrste prost 
vstop do višjih študij, zakaj, bi ne bil dovoljen tudi nor- 
malnim ženskam, posebno ker se od svojih moških kolegov 
odlikujejo, še z navedenimi svojstvi in po tem takem snov, 
katera se jim podaja, sprejemajo še z večjo intenzivnostjo 
in jo še bolj asimilujejo in bolje uporabljajo nego moški. 
Učni zavodi vsaj dandanes nimajo za glavni namen, vzbu- 
jati in vzgajati ženije, ampak da širijo izobrazbo in omiko, 
da skušajo ostalo človeštvo privesti do iste stopnje kulture, 
na kateri stoje pionirji vsega duševnega napredka. Duševni 
velikani imajo izjemno stališče, ti izhajajo iz učnih zavodov 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 193 

kot izjeme, tudi je njihov duševni razvoj bolj odvisen od 
njih samih; taki odlični možje so ali bi vsaj morali biti le 
voditelji pri uravnavi učnega reda in učne snovi, izvrše- 
vanje poduka pa se lahko prepusti drugim, ki od njih pre- 
jemajo in dalje sporočajo. Glede duševnih sposobnosti torej 
za žensko ni nikakih ovir. Pač pa bi služilo tekmovanje z 
ženskim spolom pri moških le v spodbudo, da bi se tudi 
ti navzeli nekoliko onih ženskih lastnosti, medsebojno tekmo- 
vanje bi le pospeševalo vztrajnost. Popolnoma bi se seveda 
razmerje ne dalo uravnati, kajti ženski je nekak nagon k 
pravi uporabi že prirojen, žensko marljivost je moškemu 
le težko doseči, ženska zadene dostikrat pravo, kjer mož 
ne ve kaj početi, iznajdljivost se je pri njej razvila že do 
virtuoznosti. 

Pri proučevanju vsalie stroke je pa seveda tudi treba 
težiti na nekako popolnost, na splošen pregled, da ne za- 
ostanemo pri posameznostih, ampak da si pridobimo višje 
naziranje, da se znanje vglobi in da obsega podlago in 
vezi vseh pojmov, kateri so se o gotovem predmetu nabrali. 
To je seveda težavnejše, zahteva tudi večje duševne sile, 
in radi tega jih je tudi malo, katerim bi bila organizacija 
snovi njih strokovnega znanja dopustna. Ali tudi tu navadni 
moški pred navadno žensko nima nobenih posebnih pred- 
nosti. Obema je to jednako težavno, in oba tudi lahko dose- 
žeta iste uspehe. Po navadi je vse znanje le zbirka mnogih 
pojmov ter je po tem ta4cem razkosano in le na lahko in zunanje 
zvezano, nedostaje pa notranje vezi, to je, človek se ne 
povzpne do sistema. Obema torej, moškemu in ženski, mora 
se podajati navodil in se mora skušati, privesti ju do sploš- 
nejšega pojmovanja, dvigniti ju na višje stališče, kjer jima 
je prost pregled na vse strani pridobljenega znanja. 

Sklicujejo se na plitvost znanja in nazorov pri ženski, 
ali ne pomisli se navadno, kaj je temu vzrok. Pri tej 
učni snovi, kar se je ženskam podaja, in pri tej metodi je 
nemožno, da bi bilo drugače. Dvomim, da bi bilo znanje 
moških ob istih pogojih kaj boljše in nazori trdnejši. To se 
vidi dovolj pri takozvanih na pol omikancih. Kakor ženske, 
tako so tudi ti v vsem polovičarji, po zunanjem so sicer 
nekoliko obrušeni in oglajeni, a to je vse na površju. Potem 
pa pride pri ženski še ona tradicija od roda do roda skozi 
stoletja, po kateri se ji je odkazovalo vedno nižje stališče 
in se ji zabranjevalo vsako višje stremljenje. I*o naravnih 
zakonih se pa zmožnosti, ako jih urimo in vadimo, utrjujejo, 
krepe in tudi več ali manj podedujejo od roda do roda. 
Stvar preide nazadnje v kri, in le čuditi se je, da ženski 
duh navzlic temu ni toliko degeneriral, da se z moškim 

13 



194 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

vsaj na normalni stopnji lahko kosa. Komur pa je le kaj 
do tega, da se ženski duh razvija in krepi, ta mu gotovo 
ne bo zapiral pota do višje, splošnejše izobrazbe, zlasti ker 
ima ženska na sebi še lastnosti, katere višjo izobrazbo še 
posebno priporočajo. Višja izobrazba ima tu praktičen namen, 
namreč da se te lastnosti vglobijo, razvijejo in povzdig'nejo 
nad samo zunanjost, partikularnost in plitvost. 

Pisal sem, da je ženska bolj subjektivna, da je sub- 
jektivno delovanje za njo karakteristično. Kako delovanje 
pa je subjektivno? Razloček med subjektivnim in objek- 
tivnim delovanjem je ta, da pri zadnjem tako rekoč predmet 
s človekom razpolaga, pri prvem pa človek s predmetom. 
Objektivno delovanje je snovno, teoretično, subjektivno je 
oblikovno. Pri zadnjem subjekt vtisne predmetu svoje zna- 
menje, subjekt se v objektu nekako vnovič realizuje, ob- 
jektivuje, ali subjekt prenese svoje bistvo v objekt. To sub- 
jektivno dejstvovanje je pa seveda lahko tudi dvojno, raz- 
devajoče in pa sestavljajoče ali urejajoče. Prvo je osobito 
moškim lastno ter se javlja na prav naiven, pa drastičen 
način pri otrocih. Dočim je deček vedno pripravljen k raz- 
diranju in podiranju, dočim nobena stvar ni varna pred 
njegovim smešnim vandalizmom, pojavlja se ženska narava 
že v otročji dobi čisto nasprotno. Malo dekletce povsod 
gleda na red in čistoto, s svojimi igračami ravna varno in 
nežno, pri igrah je mirno in pomišljivo; dočim deček rohni 
in razgraja in je vedno pripravljen s silo doseči svojo za- 
htevo, je dekle mirno in se rajše uda; napram svojim dru- 
žicam je že zgodaj nekako ceremonijelno, in kadar hoče 
kaj doseči, pokaže se kot malo diplomatinjo, ki ve, s kakimi 
sredstvi se da dotičniku najlažje priti do živega. 

Isto je pri odrastlih. Moški si išče družice, da pride 
v pravi red. Že v vsakdanjem življenju se precej spozna, 
kje gospodari moška in kje vlada ženska roka. Okrožje, v 
katerem vlada moški, je nekako mrzlo, pusto, dočim ume 
ženska vsej svoji okolici vtisniti izraz ugodnosti, prijaznosti 
in prijetnosti. Vsaki stvari, katera na napačnem prostoru 
le moti in povzročuje nered, odkaže ona pravo mesto, kjer 
izpolnjuje svojo nalogo. Cut za pravo mero je torej pred 
vsem le ženski, ta čut se pojavlja povsod, bodisi glede 
okolice, bodisi glede njene osebe same. 

Ali to svojstvo ima še drug, plemenitejši znak. Ne le 
uporabiti zna ženska vse na pravem mestu, ampak ona 
gleda tudi posebno na estetično stran, z vsako stvarjo raz- 
polaga z okusom. Ženska skuša olepšati vsako reč in to 
tudi z najneznatnejšimi sredstvi, ženske so posebne prija- 
teljice cvetličja. Laskajoči pesniki primerjajo ženske s cvet- 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 195 



kami, cvetoče dekle jim je cvetica med sestrami cvetlicami, 
in principijelno imajo tudi prav. Narava je ženskam poda- 
rila lepoto in vtisnila jim tudi skrb za lepoto. Radi teg"a 
ženska toliko gleda na lepoto in olepšanje svoje osebe in 
pa na olepšanje svoje okolice; to bodi odtis njenega oseb- 
nega delovanja. Seveda se to žensko delovanje porazgubi 
v malenkostih in zunanjostih, ako nedostaje potrebne in 
primerne duševne izobrazbe. Olikana ženska naše dobe za- 
nima se skoro brezizjemno le za zunanji lišp in se peča 
po navadi le s tem, kar prija njeni nečimernosti. Da ima 
pa tudi v tem pogledu višje smotre, vidi se iz tega, da po- 
sebno pazi, da njene duševne lastnosti ne motijo in uni- 
čujejo zunanjega vtisa; svoje strasti vedno brzda in čuva 
ali pa celo afcktuje duševne vrline, katere pri njej niso 
razvite. Ženska ima torej pojem in čut tudi za duševne 
vrline in duševno lepoto; da pa pri njej telesna in duševna 
lepota nista vedno jednako razviti, temu je kriva navadno 
le nedostatna in plitva izobrazba. 

Čut za lepoto je gotovo vrla lastnost, in vsak dobro- 
misleč človek gotovo odobrava, ako se ta ženski čut po- 
polnjuje in se mu odpre širje polje. Tudi tu je ženski treba 
podati potrebne snovi, med katerimi naj izbira. Ako ima 
ženska na izbiro le lepotičje, toalete itd., izbirala bo gotovo 
le med temi stvarmi; ako jo vechio opazarjamo le na zuna- 
njost, ni čuda, da je njej pred vsem le zunanjost mar. Ali 
poskusimo ji podati druge snovi, gotovo se tudi tu pojavi 
njena dobra lastnost, če ne vedno v toliki meri, kakor v 
prvem slučaju, pa gotovo vsaj v tem razmerju, v katerem 
se moški briga poleg materijalnih stvari tudi za duševne 
zaklade. 

Tudi tu ima normalna ženska pred normalnim moškim 
nekako prednost. Poleg nabiranja snovi ona tudi izbira s 
stališča lepote, kolikor je to seveda njej možno. Da pa na- 
vadna ženska v tem oziru doseže več nego navadni moški, 
o tem ne dvomimo. Seveda je to estetiško izbiranje in ure- 
jevanje nepopolno in nedostatno, ali ravno radi tega je treba, 
da se ženskemu duhu pride na pomoč, da se mu podaje 
snov v taki obliki, v kateri jo lažje in popolneje asimiluje. 
Ta oblika je pa estetiška. Paziti bi bilo treba pri izbiranju 
učne snovi tudi na estetično stran, na estetično vez, ko- 
likor je to seveda možno. Gotovo bi na metodo poduče- 
vanja dobrodejno vplivalo, ako bi navadni učni mehanizem 
skušali ublažiti. Tudi bi se na ta način dala najti vez in 
pa prehod med posameznimi predmeti in strokami, če ne 
teoretično, za razum, pa vsaj za naziranje. In ravno dan- 
danes, ob tej razkosanosti, nam j(^ rabiti nekako višje sta- 

13* 



196 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

lišče nasproti partikularizmu in mehanizmu v vsem našem 
znanju. Spričo ogromneg-a obsega in mnogovrstne vsebine 
današnjih ved je po teoretični poti skoro nemožno povzpeti 
se do tega višjega stališča, zato bi trebalo veHkanskih in 
vsestranskih duševnih sil. Ali vse različne stroke 
vsaj estetično spojiti v celoto in soglasje, to bi 
ne bilo ravno nemožno. Pa tudi v posameznih vedah 
bi to prizadevanje bilo obilno poplačano, ker bi na ta način 
učenje bilo zanimivejše in ker bi imelo, če ne logično, 
vsaj praktično vez. In ravno ko bi se ženskam dovolil 
vstop k višjim študijam, dalo bi to povod, da bi se malo 
bolj ozirali na estetiško stran naše izobrazbe, ker bi bila 
to že pedagogiška zahteva. 

Slišale so se že od več strani pritožbe, da v današ- 
njih študijah preveč vlada mehanizem, in poudarjala se je 
tudi estetiška stran, na katero bi se bilo treba pred vsem 
ozirati, da se tako pride v oko m materij alističnemu, nizkemu 
in površnemu mišljenju mladine, a prezrl se je po navadi 
oni vir, čigar poživljajoča moč bi mogla prenoviti in po- 
mladiti človeškega duha. In to je ravno ženski genij, kate- 
rega bi bilo treba vpeljati v vse naše dejanje in nehanje, in 
kateri bi gotovo provzročil dobrih sadov. Le tako bi bilo 
mogoče, da bi se v višje duševno življenje povrnil zopet 
že toliko pogrešani idealizem nasproti zdanji brezbrižnosti 
za vse višje in dobro. 

Gotovo najvažnejši del vse izobrazbe je izobrazba člo- 
veka kot osebe. Da si lažje predstavljamo, kaj si imamo 
tu misliti, vzemimo si za vzgled Goetheja. Kakor na pre- 
mnogih mestih njegovih spisov čitamo, bil mu je glavni 
smoter vsega duševnega napora, da sam sebe izobrazi in 
olika, s kratka, stavil je sam sebe v razmerje umetnika in 
umotvora, prizadeval si je, ustvariti sam iz sebe umotvor, 
svoje umetniške vzore uresničiti najprej sam na sebi. Svet 
ga je radi tega imenoval »velikega pagana«. Pač je to zanj 
častno, in tudi njegov značaj in njegovo mišljenje je s tem 
dobro označeno. Starogrško paganstvo je res človeka nave- 
zavalo na samega sebe, stavilo je osebo v sredino vsega 
delovanja. To je bilo možno le pri narodu, čigar mišljenje 
in teženje je bilo že po naravi na to naperjeno. Tolikokrat 
imenovana -/.alo/.iv^^-v)'^^- je specialno grškega izvora, pri ne- 
grških narodih ne nahajamo tega pojma in tudi ne vzgledov 
za to. Grki so se izobraževali v raznih umetnostih in vedah, 
da s tem osebno pridobe, iskali so duševnega dobička, in 
radi tega imajo tudi vede in umetnosti, katere so se v 
Grkih razvile, svoj poseben značaj. To se kaže že v imenih. 
Naj omenimo le ime najvišje vede, filozofijo. Njeno poime- 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 197 

novanje /.zt' kioyiy je ^ooia, modrost, in Grk se je pečal z 
njo, da si pridobi modrosti (iva rrooo^ Y£vto|xa',), ki je osebna 
lastnost. Vsa modrost pa stoji v popolnjevanju osebnega 
in družabnega življenja, v uporabljanju znanstvenih prido- 
bitev v povzdigo človečnosti. 

Kdo se pa dandanes ukvarja z znanstveni iz tega na- 
mena? Vprašajmo, kogar hočemo, jeden nam odgovori, da 
si zagotovi svoj obstanek, drugi, da doseže novih uspehov 
v svoji stroki, da postane slaven učenjak ali umetnik. Komu 
pa je mar ona ^roor/., kateri je Grk pripisoval največjo važ- 
nost? Ravno to zanemarjanje lastne osebe in pa popolno 
žrtvovanje za kak zunanji smoter je za vse druge narode 
značilno in značilno je tudi za krščansko svetovno nazi- 
ranje. Paganstvo je absolutna pozicija lastne osebe, krščan- 
stvo je negacija, krščanstvo končni smoter človeški prestavi 
v nadzemske, nadčloveške sfere, provzroči prevrat vsega 
mišljenja in zanemarjanje osebnosti. Seveda nočem krščan- 
stvu ničesar očitati, morebiti so v njegovem okrilju narodi 
živeli še srečneje, nego staroklasiški narodi, katerih mi- 
šljenju je bilo vedno primešanega nekaj trpkega pesimizma, 
ali označiti hočem le današnje duševno stanje človeštva, in 
kar trdim, je resnično. 

Da se tej človeški razdrtosti in negotovosti vsaj ne- 
koliko pride v okom, treba je poskusiti vsa sredstva. Z 
ozirom na zdanje stanje zdi se nam skoro nemogoče, da 
bi se moštvo samo povzdignilo do idealnejših nazorov, ker 
je izobrazba dandanes veliko splošnejša, pa so radi tega 
tudi njene slabe posledice, plitvost in razcepljenost, veliko 
preveč ukoreninjene, da bi bilo mogoče s pojedinimi silami 
zajeziti časov tok. Razširjenim nedostatkom moramo na- 
sproti postaviti tudi obširnejša, splošnejša, radikalnejša sred- 
stva. To se pa zgodi lažje, ako jednemu faktorju nasproti 
postavimo drugega jednakovrstnega, ako s komplementar- 
nimi lastnostmi drugega skušamo paralizovati slabe izrastke 
in posledice svojstev prvega, ako jednemu delu človeštva 
skušamo pomagati s tem, kar ima drugi v tem pogledu 
zdravega na sebi. 

Omenili smo zgoraj, da ima ženska tudi za duševne 
vrline in duševno lepoto dosti razuma in čuta, in da je 
njena posebna prednost, da si pred vsem prizadeva sama 
sebe, svojo osebo postaviti v dobro luč. Ona je torej pred 
vsem sposobna, da svoje znanje upotrebi tudi v razvoj svojih 
osebnih lastnosti, da se torej ne spozna le iz njenih spisov, 
njenih proizvodov, da imamo pred seboj žensko z višjo na- 
darjenostjo, ampak da iz nje same, iz njene osebe spoznamo 
isto, kakor iz njenih proizvodov. Morebiti bi se kak na- 



198 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

sprotnik opiral na to, da ženska vendar ne bi dosegla toliko, 
kolikor bi se od nje moralo pričakovati, da bi se ji mogel 
dopustiti pristop k višjemu znanju. Ali tu moramo zopet 
opozarjati na to, da imajo učni zavodi pred vsem namen 
širiti izobrazbo, ne pa vzgajati ženije, in da se more ženska, 
kar se razuma tiče, z navadnim moškim vedno meriti. Z 
veseljem bi se pa moralo pozdravljati žensko stremljenje 
po višji izobrazbi, če ima ženska poleg tega še lastnosti, 
katere ji dajejo pred moškim prednost in katere gotovo 
služijo v srečo človeštva. Tudi ko bi se ne dalo toliko do- 
seči, kolikor bi pričakovali, imela bi stvar vendar mnogo 
dobrih posledic, kajti uravnati bi se morali nauki tako, da bi 
ž njimi ne pridobivali samo teoretičnega znanja, ampak da 
bi bili tudi človeku samemu kot duševnemu bitju v prid. 

Da pa imajo ženske res razum za kaj višjega, doka- 
zuje nam ravno žensko teženje po višji izobrazbi, po višjem 
znanju, katerega gotovo ne iščejo le radi nečimernosti in 
častihlepnosti, ampak ker čutijo svoj nevredni položaj in 
nečastno nasprotje med slavljenjem, katero velja njih telesnim 
in spolskim lastnostim, in pa med preziranjem, s katerim 
se govori o njih izobrazbi, o njih intelektualni stopnji. Za 
kar kdo nikakor nima sposobnosti, kar ne leži v njegovi 
naravi, radi tega se tudi ne čuti prizadetega, ako ga pre- 
ziramo. Človek pticam ne zavida radi njih peruti in tudi 
ne skuša razviti osebnih zmožnosti, katerih nima. Ne bilo 
bi torej žensko vprašanje postalo toliko pereče, ako bi žen- 
skam nedostajalo vsake zmožnosti do višje naobraženosti; 
ženstvo bi se ne zavedalo tako splošno svojega ponižanja 
in bi ne hrepenelo po višji omiki, ako bi ne imelo potrebnih 
sposobnosti. Da pa je ravno osobni ponos, kateri pri ženski 
največ vpliva, to pa služi le v potrdilo našim nazorom. 

Toda v kateri smeri ženska najbolj gleda na svojo 
osebo V Gotovo v estetičnem oziru. Ženska vedno pazi na 
to, da je vse umerjeno, harmonično, ne samo, da vsaka 
stvar služi svojemu smotru, ampak da ima tudi mesto, kjer 
se najlepše strinja s celoto. Na zunaj kaže nekak blišč, 
zmerjenost, harmonijo, in tudi njej sami ugaja najbolj to, 
kar prija njenemu estetičnemu čutu. V družbi je emi- 
nentna ženska rada duhovita in kaže v vsem svojem kre- 
tanju in govorjenju okus: kar se pa njenega subjektivnega 
mišljenja in prepričanja tiče, pripravljen je njen razum do 
marsikakih koncesij, ako se le zadosti njenim estetiškim 
potrebam. Lepota, idealnost na pr. je tudi jeden izmed tistih 
vzrokov, iz katerih se ženska veliko trdneje oklene vere 
nego moški. Njo mika lepota in blišč, s katerim so verske 
dogme obdane, dočim moškemu ta čut navadno ne brani, 



Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 199 

da se uda svojemu drugačnemu prepričanju ali pa tudi ne- 
premišljeno le toku splošnega mnenja; žensko pa ravno ta 
čut, če tudi ne jedini, trdneje veže na stare tradicije, in 
splošno mnenje le težko premaga njeno naklonjenost starim 
idealom. 

Ker pa je namen vsega izobraževanja, da se človek v 
oni smeri, v kateri se da doseči največ uspeha, povzdigne 
do kolikor mogoče visoke stopnje razvitka, treba je ženski 
čut za osebno lepoto krepiti, širiti in blažiti, kar se pa more 
zgoditi le s tem, da se duh uri in vadi, da se tako rekoč 
opere, očisti in očvrsti v vrelcu znanja in umetnosti. Iz ne- 
zavednega, instinktivnega tavanja povzpeti se mora duh do 
popolnega zavedanja in gotovosti, da se ne javlja več le po 
zunanjih nagibih, ampak da je vse njegovo življenje in de- 
lovanje organizovano in utemeljeno v smislu višje jednote 
in harmonije. 

Iz navedenih lastnosti izvira tudi veliko zanimanje 
ženske za družabno življenje, kajti ravno v društvu je oseba 
merodajna in tu se tudi lahko razvijajo, kažejo in uporab- 
ljajo osebne prednosti. Duhovita ženska se zna veliko hi- 
treje postaviti v središče družbe nego moški, ona umeje 
družiti najrazličnejše elemente, ki bi sicer brezbrižno šli 
drug mimo drugega. Ona umeje družbi vtisniti znak este- 
tiške umerjenosti, na kar se v samo moških krogih toliko 
ne gleda. Ravno to njeno zanimanje za družbo nam zopet 
spričuje, da ima ženska glavne lastnosti, s katerimi se da 
doseči ideal vsega izobraževanja, osebna popolnost. 

Ravno v družabnem življenju pa je ženski treba visoke 
omike, treba ji je duhovitosti, ako naj ima družabno živ- 
ljenje, katero ona vzdržuje, res višji pomen, ako naj se 
povzdigne čez banalnost in trivijalnost in ako naj moške 
kroge veže trajno nase. Zato imamo vzglede že v starih 
narodih. Grki na pr. so iskali družbe heter, katere so bile 
(seveda znamenitejše med njimi) izobražene in duhovite; za 
družbo svojih žen niso marali, ker med njimi in njihovimi 
ženami ni bilo nikake trajne zveze, katera je jedino du- 
ševna. Grške deklice so se vzgajale res samo za domače 
ognjišče in za prvo vzgojo otrok, za kar se še dandanes 
vnemajo gotovi »idealisti«, ali posledica temu je bila, da 
možje niso imeli drugega, kakor gospodinje in roditeljice 
svojih otrok, če so pa potrebovali od ženske tudi duševnega 
užitka in razvedrila, iskali so ga tam, kjer gaje bilo jedino najti. 

Tudi od slavnih mož drugih narodov je znano, da so 
imeli zveze z duhovitimi in izobraženimi ženskami, katere 
ravno niso bile njih soproge. Ali — bi nam morda kdo 
očital — ravno to, da so bile le one ženske naobražcne, 



200 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

katere so se smatrale za nepoštene, priča že proti ženski 
višji izobrazbi. Ženski, katera si je pridobila višjega znanja, 
ne ljubi se več tičati v tako ozkem krogu, kakor je dru- 
žinsko življenje. — Toda to morebiti učini le jednostranska 
izobrazba, taka, ki je ženskemu duhu neprimerna, ki je le 
sad takozvane emancipacije, ne pa vsestranska izobrazba 
razuma in srca. Pomisliti pa tudi moramo, da je bilo in da 
je še zdaj za žensko silo težavno više se izobraziti, ako je 
hotela in hoče vestno ugoditi starokopitnim nazorom, po 
katerih jedino se smatra ženska za pošteno. Potem se ne 
moremo čuditi, ako so duhovite in nadarjene ženske raz- 
trgale stare vezi, katere so jo priklepale k ozkemu stališču, 
ako so se podale v svet, tam se izobrazile in olikale, seveda 
pa tudi izgubile svoj dober glas. Pač pa bi bile te ženske, 
da jim je bilo dano na izbiro, dobiti moža njim primernega, 
ali pa nadaljevati prejšnje svobodno življenje, gotovo skoro 
brezizjemno izvolile prvo, in vsa znamenja kažejo, da bi 
naobražena ženska tudi svojo naravno nalogo umela z vi- 
šjega stališča. Vzglede za tak povrat imamo, na pr. Aspazija, 
ki je baje postala soproga Periklejeva. 

Omenil sem tudi, da je ženska konservativna. To tudi 
izvira iz njene narave. Ženska je bolj pozitivna, ona bolj 
ljubi sintezo nego analizo, razkroj evanje, ravno ker je njeno 
subjektivno delovanje sintetično, urejujoče, združujoče. Te 
lastnosti, ki priganja človeka do ugodnih rezultatov, ki ne 
pripušča, da bi človek zadovolel le z razkroj evanjem, z 
analizo, pogrešamo dandanes. Ženska vedno pazi na to, da 
ločene dele zopet združi in zedini. Pač je analiza neob- 
hodno potrebna, da razderemo stare, napačne sinteze in hi- 
poteze, ali prizadevati bi si morali na njeni podlagi ustvariti 
višjo jednoto, ki bi bolj ugajala razumu in okusu. Moški 
ne čuti toliko te potrebe v sebi, pač pa ženska, in dobro 
bi bilo, ko bi se tej ženski lastnosti dal večji delokrog, 
kajti to bi pri prikrojevanju ved za ženskega duha gotovo 
le služilo k uresničenju jednotnosti. 

Tudi čuvstvovanje je v ženski bolj razvito nego v moš- 
kem. Seveda se ženska, ako je neizobražena, v svojih ču- 
tilih da voditi večinoma le po slučajnih nagibih; s tem na- 
pravlja vtis nerazumnosti in otročje nezmožnosti. Tudi to 
se skuša uporabiti kot dokaz proti višjim ženskim zmožno- 
stim, ali tudi tu napačno. Trdi se, da je ženska povsod 
preveč subjektivna, da povsod vmešava svoja čuvstva. Ali to 
ni nikakor dokaz, da ženska nima razuma, pač pa, da ima 
še druge lastnosti, katere so, ako se ugodno razvijo, le hva- 
levredne in delajo čast človeškemu rodu. Temu, ki se hoče 
z vedami pečati, ni treba zamoriti vseh svojih čuvstev, pač 



Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 201 

pa jih naj ublaži s tem, da jim da razumno podlago, da ne 
motijo drug-ih duševnih svojstev v njih razvitku. Ženski je 
ravno radi tega treba višje izobrazbe, da si pridobi večjo 
oblast čez svoje čuvstvovanje, da ne postane v vsakem tre- 
notku njegova žrtva, ampak da je pri vsej nežnosti in ple- 
menitosti svojega srca razumna in se ne pusti vsakemu in 
vsemu zvoditi za nos, kar vpliva na njeno srce. Tam, kjer 
ženska potrebuje večje opore, ne smemo ji te odrekati, 
ampak moramo njeni šibkosti pomoči. Ženska tudi čuti to 
šibkost svojega srca in zato se tudi veliko strastneje oklepa 
starih opor, ona se veliko teže odpove svojim idealom, 
njena trdovratnost se nam zdi v mnogih slučajih smešna, 
ali pomisliti moramo, da stoji prvič ženska na nižji stopnji 
omike in da tudi to, kar se ji ponuja novega, njenega srca 
ne more zadovoljiti v jednaki meri. Ali o tem smo že govorili. 

Pride pa tudi še druga, jako važna točka, katera po- 
sebno priporoča višjo žensko izobrazbo, in to je ravno 
vzgoja. Le pomislimo, da je občevanje otrok z materjo 
veliko intimneje in ožje nego z očetom, kateri zastopa 
bolj avtoriteto v družini. Naravno je torej, da na otroško 
vzgojo vpliva največ ženska, v kolikem obsegu pa, to je 
odvisno največ od stopnje njene naobraženosti. Spričo vseh 
lastnosti, katere smo obravnali, more ženska svoje nauke 
veliko trdneje vtisniti v otroškega duha in mnogo trajneje 
nanj vplivati nego moški. Ker se pa na otroke s svojstvi, 
katere ima ženska, s" čuvstvi, s čutom za lepoto in raz- 
giednostjo dosti več vpliva, nego s strogostjo in s samim 
razumom, s katerim jedinim more po navadi razpolagati 
moški, priporočati se mora ženska izobrazba na vsak način, 
zlasti ker je posebno vzgoja ženskega naraščaja čisto njej 
prepuščena. Priporočati se pa mora tem bolj, da ženska v 
družini ne izgubi vsega vpliva na vzgojo, da ji otroci ne 
vzrastejo čez glavo, ako nekoliko odrastejo, in da s svojim 
vplivom in svojimi ozkimi nazori celo ne ovira očetovega 
vpliva. Nekatera svojstva more pač posebno ženska v otroku 
vzbuditi, namreč plemenitost čuvstev, okus za lepoto in 
nekak praktičen razum. Vse to bi mogla ženska izvesti 
veliko koreniteje, ako bi jo pri tem vodili višji nazori, višja 
načela. Tukaj uprav vidimo, kako veliko ulogo v kulturnem 
razvoju človeštva ima ženska, ker ima ona na človeka naj 
več vpliva ravno v teh letih, katera so odločilna za njegovo 
poznejše življenje, in ker so lastnosti in zmožnosti, katere 
more pred vsem ona vcepiti in razviti, za osebno srečo člo- 
vekovo najvažnejše. 

Ženski duh je kakor otročji obrnjen bolj na razu-lcdno 
konkretnost, in ravno tu imata bistroumnost in iznajdljivost 



202 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 



najprimernejše polje. Pri ženskah tudi ne nahajamo toliko 
pedanterije, ker pri njih praktična smer mišljenja, njih 
estetični okus in pravi čut nekako dela prehod in veže 
teorijo s prakso, jih torej čuva pred jednakostranostjo. S 
konkretnimi podatki, faktičnimi položaji umeje ženska naj- 
bolje razpolagati, in to zlasti v družabnem življenju. In skoro 
brezizjemno so se vse duhovite ženske odlikovale v tem 
oziru. Znale so si pridobiti vpliva na družbo in državo, in 
tu je bila njih bistroumnost v škodo ali pa na korist, ka- 
kršni so bili smotri, kateri so jih vodili. Najbolj so se slavne 
ženske torej po navadi odlikovale v politiki in uporabi 
znanja za družabno življenje, torej v konkretnih položajih, 
kjer je treba razpolagati z dejstvi in s pridobljenim mate- 
rijalom. Vzgledov imamo v zgodovini dovolj (Semiramis, 
Aspasija, Zenobija, Elizabeta angleška, Marija Terezija, Pom- 
padur in dr. 

Manj so se ženske odlikovale, kjer je treba prave pro- 
duktivnosti, v vedi in umetnosti. Razen malih izjem (na pr. 
Sappho, Sophie Germain) nahajamo med ženskim spolom 
le srednje vrste talente. Ravno tu pridemo do nekakega 
dozdevnega nasprotstva. Ženske, kakor smo pisali, imajo 
posebno razvit čut za lepoto, ali zakaj med njimi ne naha- 
jamo velikih umetnic, pesnic itd. To nasprotje se čisto lakko 
reši. Pač imajo ženske v sebi zastopan j eden princip, 
kateri je ob ustvarjanju umetniških in pesniških del mero- 
dajen, ali za ustvarjenje velikih del treba je tudi velike 
produktivnosti in duševne moči. In ravno te izredne du- 
ševne moči v ženskah ne nahajamo, renske so v tem oziru 
določene bolj za prejemanje in radi tega ostanejo tudi bliže 
normalni stopnji, one se le normalno razvijo. Velik umetnik 
pa mora združevati v sebi eminentno produktivnost (moško 
svojstvo) in pa razum, čut za mero, harmonijo, lepoto (žensko 
svojstvo). Umetnik, ženij je po tem takem popolnejši človek, 
ker človečnost ni več tako diferencirana, kakor v navadnih 
l^osameznikih, ampak sta oba principa v njem združena. 
Zenij stoji tako rekoč bliže izvoru človeštva, on se pribli- 
žuje onemu mističnemu idealu pri Platonu, od katerega se 
je človeštvo oddalilo po ločenju v dva različna spola. Radi 
tega so pa ženiji tudi nenormalni in tako redko sejani med 
toliko milijoni skoz toliko stoletij. 

Na jednem prejšnjih mest sem pisal, da si moški ženske 
sami vzgajajo, da čim bolj izobraženo je moštvo, na tem 
višji stopnji izobrazbe stoji tudi ženstvo. Ker smo že toliko 
o Grkih govorili, očitalo bi se nam lahko, da se prejšnja 
trditev ravno z visoko omiko Grkov ne ujema. Toda Grki 
zavzemajo v svetovni zgodovini izjemno stališče. Bili so 



Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 203 



narod čisto drug-ačne narave, nego narodi starega in no- 
vejšega veka. Grki so nam početniki v vedi in vzor v umet- 
nosti, in posebno to zadnje je mogoče le radi tega, ker je 
bil grški rod ne le v posameznikih, ampak v celoti umet- 
niško navdahnjen in nadarjen. Združevali so torej v sebi 
več ali manj oba principa, moški in ženski, kazali so v 
svojem zunanjem in duševnem življenju svojstva, katera 
dandanes običajno nahajamo le na ženskah. V Grkih je 
lepota, telesna in duševna, na moškem veljala veliko več 
nego dandanes, smatrala se je za bistveno, ne postransko. 
Gimnaziji in javne igre, na pr. olimpijske, so specifično grške 
naprave, in moramo jih razumeti le, ako razumemo grškega 
duha. Tudi oseba je bila v Grkih, kakor že omenjeno, 
glavni smoter. Istotako se Grki niso sramovali izražati čuv- 
stva na način, ki se dandanašnji za moškega ne zdi do- 
stojen. Mislimo le na Homerjeve junake, kateri se v svoji 
boli bridko izjokajo in potožijo sočutni osebi (Ahil). Ker pa 
so Grki imeli že mnogo teh lastnosti na sebi, radi katerih 
moški posebno iščejo ženske družbe, naravno je torej, da 
niso čutili toliko potrebe po omikani in izobraženi ženski 
družbi, ampak da jim je bila ženska le roditelj ica otrok. 
Zdanje moštvo pa ne sestoji več iz Grkov, navezano je že 
bolj na ženstvo, in za zdanje moške veljajo zgoraj nave- 
dene besede. 

Splošno bi duševno življenje človeško na vse strani 
pridobilo, ako bi se ženska izobrazba pospeševala in povz- 
dignila. Le pomislimo na naše zdanje družabno življenje, 
kako je. Moški in ženska v nekaterih družbah čestokrat 
nimata drugih zvez nego spolske, okoli teh se suče vse go- 
vorjenje, in vse medsebojno občevanje je le na to naper- 
jeno. In kako trivijalno po navadi še vse to! Razumen in 
misleč človek mora se samemu sebi smejati, ako si pred- 
stavlja samega sebe v jednakem položaju, in kjer se pa- 
metni smejajo, tam se gotovo le norci resno drže. Ko bi 
bilo ženstvo bolj izobraženo, sramovalo bi se že samo te 
nesrečne uloge in bi skušalo dati občevanju višji, lepši značaj. 

Tudi bi na moštvo izobraženo ženstvo imelo več vpliva 
nego neizobraženo. Da je ženstvo pokvarjeno, tega je kriva 
le preobvlada razbrzdanega moškega mišljenja; materijali- 
stično, naturalistično') svetovno naziranje bi se ne bilo iz 
ženstva samega nikdar razvilo, človeška družba bi po ženski 
krivdi ne bila prišla nikdar do matorijalistiškega razdruženja 
in brezvladja; če se je tudi ženstvo prijelo materijalističnih 
nazorov in postalo naturalistično, kriv je tega le pritisk 

') Tu n i k a k o r nočem realizmu v slovstvu kaj očitati, ker 
ga odobravam. Op.pis. 



204 Ivan Bernik : Daševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 

moških nazorov, vsled katerega se je tudi ženski duh napil 
razdevajočega strupa. Treba je torej vpliva dobrodejnih 
ženskih lastnosti na moštvo, a to je pa jedino mogoče, ako 
ženska stoji z moškim na jednaki stopnji izobrazbe. Le 
tako jo bo moški vpošteval, in le na ta način ji je mogoče 
v večjem obsegu pridobiti vpliv na razvoj človeštva. Pri- 
čakujemo pa lahko za trdno, da bi se na ta način svet 
zopet postavil na idealnejšo stopnjo. 

Prvi pogoj pa. da more moštvo razvoj ženstva objek- 
tivno presojati, je pa, da se iznebi one živalske brutalnosti 
in sebičnosti, katera čuva žensko le kot kako dragoceno 
blago in skrbno gleda, da ne pride z zunanjim svetom v 
dotiko. To brutalnost in sebičnost je pa seveda težko od- 
praviti, dokler veže moškega in žensko med seboj samo 
spolsko razmerje; tedaj je seveda moški vedno ljubosumen 
in sebičen. Ko bi pa bile med njima še drugačne zveze, 
duševne, bilo bi občevanje mnogo prostejše, in tudi ženske 
bi izgubile precej one večinoma priučene lastnosti, katero 
Nemci imenujejo »Zimperlichkeit«. Prišle bi nazadnje vendar 
do spoznanja, da je ono ljubosumno postopanje moških 
zanje nedostojno. 

Mnogi nasprotniki ženske izobrazbe vstajajo tudi pod 
krinko skrbljivosti za ženski spol. Nekateri pravijo, da je 
ženska prešibka za napor, katerega zahtevajo višje študije, 
drugi zopet menijo, da bi ravno »ženstvo« (AVeiblichkeit) pri 
njih vsled tega trpelo. Prvi navajajo, da se ravno v letih, katera 
bi bila odmerjena za študije, ženska najbolj razvija, da ima 
tedaj s svojim spolskim razvitkom dovolj opraviti. Ali do 
malega isto je pri moškem. Tudi za moškega bi bilo v teh 
letih bolje in bi se telesno lažje razvil, ko bi mu ne bilo 
treba posedati po šolskih sobah in doma pri knjigah. Pa 
saj je pri ženskah isto. Tudi one morajo velik del svojega 
časa presedeti pri duhomornem, navadno le mehaničnem 
delu, ki duha in telo še bolj utrudi, nego duševni napor. 
Ženska narava je le na videz šibka, sicer pa prenaša do- 
stikrat še veliko večje težave nego moški. Le poglejmo 
kmetiško ženstvo. Temu trdo telesno delo gotovo ne ško- 
duje, tudi »ženstvo« (vsaj kmetiško) radi tega čisto nič ne 
trpi. In zakaj bi žensko ravno pri duševnem delu ovirala 
šibkost? Vsled večje izobrazbe bi tudi »ženstvo« gotovo 
ne trpelo, a to smo že obravnavali dovolj in smo pokazali, 
da bi se ravno »ženstvo« na ta način le popolnilo. 

Razpravljali smo do zdaj vprašanja, katera se tičejo 
samo duševnih zmožnosti in njih razvitka. Le -to smo si 
stavili v nalogo, nikakor pa ne razpravljanja socijalnih 



Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 205 

razmer. Radi tega moramo tudi vsa taka vprašanja pustiti 
drugim ali pa za drugikrat. 

Za vzgled, kako se nasprotniki in poniževavci žen- 
stva navadno zapletajo v protislovja, navedemo naj le Grke 
sploh in pa Schopcnhauerja. Splošno mnenje in pa tudi filo- 
zofija v Grkih je ženske popolnoma poniževala in njih sa- 
mostojnost vedno tlačila. Znanstveno formulo za to splošno 
mnenje postavil je Aristotel: ženska je snovni, moški je for- 
malni princip, torej oni princip, kateri jedino deluje, odlo- 
čuje, kateri jedino je razumen, dočim je materija nerazumna. 
Mi smo to stališče precej zasuknili in sploh opustili ono 
Aristotelovo delitev, kajti le v nasprotju z ono formulo se 
da o ženskem vprašanju kaj pametnega ziniti. 

In vendar so Grki vsako idealnejše dejstvovanje in 
stremljenje, katero so poosebljevali, predstavljali v ženski 
podobi. Muze, zastopnice ved in umetnosti, bile so ženske, 
Atena, tako rekoč poosebljeni jasni, na vse strani odprti 
razum, upodabljala se je kot ženska. Tu niso imeli v mislih 
samo fizičnih ženskih lastnosti, vplivalo je drugo, nekako 
instinktivno spoznanje o ženskih prednostih. Gotovo je vpli- 
vala tudi estetična stran in praktična smer ženskega duha. 
Toda v to se ne spuščamo dalje, da ne postanemo nejasni. 

Nekaj podobnega nahajamo pri Schopenhauerju. Kako 
mnenje o ženskah je imel Schopenhauer in katero mesto 
bi jim po njegovem mnenju pristojalo, je gotovo vsem 
znano. Isti Schopenhauer pa uči, da otrok prejme svoj in- 
telekt od matere. Ko bi bilo ženstvo res na tako nizki 
stopnji, kakor meni Schopenhauer, morale bi biti naše inte- 
lektuelne zmožnosti v jako slabem stanju. Ravno intelekt 
je oni faktor, kateri človeka povzdigne na višjo stopnjo; če 
torej otrok od matere dobi intelekt, vendar mati ne more 
biti brez vseh intelektuelnih sposobnosti. Kako pa se potem 
vse to strinja s Schopenhauerjevimi nazori o ženstvu?! — - 

Najboljša je povsod srednja pot, in najbolje je držat 
se gesla: Vsakemu svoje. Seveda je ta v pravnem prin 
cipu utemeljena razdelitev težavnejša nego kaka poljubna 
ali če hočemo zadeti pravo, moramo se držati kakega pravca 
Omenjenega pravca in gesla skušali smo se držati tudi mi 
in menim, da ne brezuspešno. 










Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — 
čigav je? 

Spisal Ivan Vrhovec. 




^^ig-av je, je li šenklavški ali šentpetrski? No, dan- 
danes je to vprašanje že rešeno, pred 40 leti pa 
še ni bilo. Z njim so si več ko pol stoletja belile 
in ubijale glave posvetne in duhovske gosposke, 
a niso mogle najti odgovora. Veliki zvon v ško- 
fovski stolici v Ljubljani, kateri tehta 63 ali 64 
starih centov,^) je menda najtežji zvon v škofiji; 
za gotovo tega ne vem, pač pa vem, da nobeden kranjskih 
zvonov nima tako zanimive zgodovine za seboj kakor ta. 
Od leta 1706. pa do leta 1808. je prejemala šentpetrska 
cerkev od stolne šenklavške dve tretjini funeralnih pri- 
stojbin od dveh šenklavških zvonov, četrtega in petega, 
največjega, to se pravi: od pogrebnega zvonjenja z vsemi 
petimi zvonovi je stolna cerkev spravljala od treh zvonov 
vso postavno določeno pristojbino, od največjih dveh, od 
četrtega in petega, pa samo jedno tretjino, drugi dve tretjini 
pa je prejemala šentpetrska cerkev. Pri sv. Petru so vedeli, 
odkod je prihajalo to, ali vsaj pripovedovali so, da je tako. 
Bogati baron Peter Anton Codelli, ki se je kot menjevavec 
in trgovec z denarjem pridobil v Ljubljani veliko imetje, 

O Številke v aktih niso točne, v nekaterih tehta zvon 63, v 
drugih 64 centov. Tudi o manjšem teh zvonov, o četrtem, velja isto. 
V aktih omahuje njegova teža od 30 centov 20 funtov do 37 centov. 
Ker pa v naši razpravi teža zvonov ne odločuje prav nič, nam tudi 
nič ni do nje. Zato se č. čitatelj ne izpodtikaj, da nam bodeta zvonova 
toliko tehtala, kakor akti na dotičnih mestih to zatrjujejo. 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 207 

je neki dal 1. 1706. uliti za šentpetrsko cerkev 63 ali 64 
centov težek zvon. Ta pravljica je med šentpetrskimi farani 
še zdaj v prav živem spominu. 

Baron Codelli je bil nami'eč lastnik vsem Ljubljan- 
čanom dobro znane grajščine Podturn pod Ljubljano na 
poti od posilne delavnice v Stepanjo vas v šentpetrski fari. 
Bil je torej njen faran. 

A Bog si a'a vedi iz katerega vzroka je zvonar Gašper 
Francho ulil tako velik zvon, da v šentpetrskem zvoniku, 
kjer so viseli že trije zvonovi, ni bilo prostora zanj. Tudi 
je bil zvonik — šentpetrska cerkev je imela takrat samo 
jednega^) — že slab in jako star. 

Zavoljo tega je šentpetrska cerkev svoj preveliki zvon 
oddala stolni cerkvi, ki se je ravno takrat (med 1. 170L in 
1706.) dozidala. Zapisanega sicer o tej reči niso imeli pri 
sv. Petru nič, a ohranilo se je tako ustno poročilo, ki je 
bilo tudi popolnoma verjetno, ker sicer skoraj ni bilo umeti, 
kako bi bila šentpetrska cerkev prišla do takih dohodkov, 
do dveh tretjin pogrebnih pristojbin od zvonjenja z dvema 
največjima šenklavškima zvonovoma. Najbrž sta se 1. 1706. 
župnika šenklavški in šentpetrski dogovorila tako, a ni- 
česar zapisala. Uravnala sta stvar, kakor pravimo, »prav 
po domače«. 

Nov je bil takrat (1. 1706.) tudi manjši, četrti, 37 centov 
težki šenklavški zvon. Prelili so ga bili ravno leto poprej. 
Ubil se je bil namreč ob tridnevnem zvonjenju za umrlim 
cesarjem Leopoldom I. dne 8. junija 1705. leta. Bil je že 
zelo star, ravno 300 let, kajti ulit je bil 1. 1405. Ubil se je 
bil prav o nepriličnem času, uprav ko je bila šenklavška 
cerkev dozidana in je tičala še vsa v dolgeh. Ker v takih 
razmerah cerkvena blagajnica nikakor ni zmogla stroškov 
za prelivanje in obešanje zvonov, zastavil je tedanji kanonik 
Andrej Klemenčič vse svoje sile ter večinoma osebno po- 
biral milodare za novi zvon v Ljubljani in izven Ljubljane, 
hiiel je pri tem toliko sreče, da so mogli novi, preliti zvon 
dne Ž7. majnika obesiti v tako zvani mali, na glavnem 
trgu stoječi zvonik. 

Pet mesecev pozneje, dne 16. oktobra 1706. leta so 
isto tako storili z novim, za šentpetrski zvonik prevelikim 
Codellijevim zvonom. Obesili so ga v veliki, proti Ljub- 
ljanici stoječi zvonik. Takim potom je dobila šenklavška 
cerkev dva nova zvona. 

A koliko je dala zanj? 



') Dva zvonika je dol)ila šele tedaj, ko so 1. 172(5. starodavno, 
1. 1385. zidano cerkev podrli ter do 1. 1731. sezidali novo, zdanjo. 



208 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

Ker so se bile nje blag-ajnice za zgradbo nove cerkve 
popolnoma izpraznile, ga šentpetrski cerkvi seveda nikakor 
ni mogla odkupiti. Zavoljo tega so se najbrž tako dogovorili, 
kakor se je že reklo, da bo šentpetrska cerkev dobivala 
od pogrebnega zvonjenja po dve tretjini d )hodkov od dveh 
šenklavških zvojiov, od četrtega, prelitega, in od petega, 
Codellijevega. Četrti zvon sicer ni bil njen, ampak šen- 
klavški. Toda pri sv. Petru so vpoštevali, da se bo z velikim 
njih zvonom zvonilo primeroma le malokaterikrat, ker se 
je svet že tako nerodno uravnal, da je več revežev ko bo- 
gatašev, ki vrhu tega tudi še nerajši mrjo nego reveži. 
Zvon bi bil prinašal z ozirom na njegovo vrednost le malo, 
vedeli pak so, da se bo mnogo bolj obrabljal, ko če bi 
visel v šentpetrskem zvoniku, zakaj Šenklavž je bila stolna, 
škofijska cerkev, v kateri se je vršilo tekom leta mnogo 
več cerkvenih slovesnosti nego v šentpetrski. Posebno 
dostikrat so šenklavški zvonovi peli ob prilikah, ko so se 
opravljale mrtvaške molitve za umrlimi členi cesarske ro- 
dovine. Takih prilik pa je bilo takrat mnogo, mnogo več 
ko dandanašnji. 

Z ozirom na vse to si je šentpetrska cerkev izgovorila 
tudi še dve tretjini od pogrebnega zvonjenja s četrtim 
zvonom. 

Tako so se bile razmere najbrž razvijale, toda, kakor 
rečeno, zapisanega niso imeli o tem nič ne pri stolni cerkvi, 
ne pri^ sv. Petru. 

Četrti zvon je služil svojemu namenu skoraj sto let. 
O božiču 1. 1799. pa je počil v drugič. Stroški za prelitje 
so znašali 765 gld., katere je prevzela šentpetrska cerkev, 
druge stroške, za prevažanje v zvonarno in nazaj, za obe- 
šenje v zvonik itd., pa šenklavška. Okrašen je ta zvon s 
podobo križanega Zveličarja in sv. Petra ter ima latinski 
napis: „Delo Ivana Jakoba Samasse v Ljubljani 1. 1800." 

Francoski prevrat pa dolgotrajne in drage vojske, v 
katere so francoski prevratniki Avstrijo zapletli, so zadevale 
kaj pak da tudi šenklavško cerkev ter močno škodile nje 
finančnemu stanju, ki je bilo 1. 1798. že itak slabo. To. leto 
se je namreč povečalo pokopališče pri sv. Krištofu, otvorjeno 
dvajset let poprej, 1. 1779., o katerem takrat (1. 1779.) pač niso 
mislili, da bo že v tako kratkem času postajalo premajhno. 
A temu se ni čuditi, če pomislimo, kako majhno je bilo, in 
da so na njem pokopavali ne samo v Ljubljani, ampak 
tudi v bližnji nje okolici umrle ljudi. Za povečanje sv. Kri- 
štofa — naj se mi z ozirom na kratkočo dovoli ta izraz — 
vrhu tega pa tudi še za napravo mrtvaščnice potrebni 
denar je posodila šenklavška cerkev. Vračanje je vlada 



Iv. Vrhovec : Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je ? 209 

uravnala tako, da je povikšala pristojbine za zvpnjenje ter 
mestnim faram, šentpetrski, šentjakobski in frančiškanski, 
ukazala, tretjino pristojbin za zvonjenje oddajati v Senklavž 
toliko časa, da bo posojilo vrnjeno. 

L. 1808. pa je dobil šentpetrski župnik Andrej Ahačič 
od stolnega kapitlja šenklavškega poziv, ki ga ni malo 
osupil. Kapitelj je namreč zahteval od njega, da župnik z 
veljavnimi pismi dokazi, odkod da pristoji šentpetrski cerkvi 
pravica do dveh tretjin pogrebnih pristojbin od zvonjenja 
s četrtim in petim zvonom, torej z velikima dvema zvono- 
voma šenklavškima. Ob enem pa se je obrnil kapitelj 
tudi do svojega škofa ter ga s sledečo spomenico prosil, 
naj ga podpira v tej stvari: 

»Visoko prečastiti škof! 
M i 1 o s 1 1 j i v i gospod o r d i n a r i j ! 

Skoraj da ob zdanjih razmerah veliki potroški pri 
stolni cerkvi presegajo določene ji dohodke. Že zdaj se 
skoraj več ne morejo pokrivati in zmagovati izdatki za 
najnujnejše potrebščine, ki pa bodo v kratkem še večje, 
kar se da že naprej preračuniti. Zato mora biti predstoj- 
ništvu te cerkve mnogo do tega, da poskusi vse, kar 
utegne zboljšati gmotno nje cerkveno stanje ter jo zavarovati 
pred propastjo. Zavoljo tega nam je dolžnost poizvedeti, 
kako se more šentpetrska cerkev lastiti 4. in 5. zvona in 
odkod ji pristoji znani užitek od nju. 

V kapiteljskih zapiskih se je našlo in je v njih popol- 
noma jasno in brezdvomno izrečeno, da se je četrti, 33 
centov težki zvon, ki je služil celih 800 let, od 1. 1405. do 
1. 1705., dal preliti na račun šenklavške cerkve. — 

Dognalo se je tudi, da je 1. 1706. gospod Peter Anton 
Codelli podaril peti, 63 centov težki zvon neposredno šen- 
klavški cerkvi. Do 1. 1800. je ni najti niti najmanjše sledi, 
kako, od kdaj in čemu je šentpetrska cerkev lastnica tega 
zvona. — 

L. 1800. pa se prvikrat čita, da je stroške za prelitje 
četrtega zvona, ki pa to pot ni vztrajal dalj ko 94 let, po- 
ravnala šentpetrska cerkev. A tudi šenklavška je bila pri 
tem prizadeta s 119 gld. 20 kr., katere je morala plačati, 
ko je dala zvon vzeti iz stolpa ter ga obesila zopet nazaj. 

Ker je stvar tako nejasna in negotova in ker prinašata 
velika dva zvonova šenklavška precejšnje dohodke^ na leto, 
kaže pač, da se naj stvari pride do dna. 

Stare listine, katerim se verodostojnost nikakor ne 
more odrekati, govore pač za stolno cerkev ter ji pripozna- 
vajo lastnino obeh zvonov.« 

14 



210 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

— Ta trditev ni bila popolnoma resnična. Ako bi bili 
kapiteljski gospodje v njih arhivu nahajajoče listine čitali z 
večjo pozornostjo, uverili bi se bili, da so te listine >šcnt- 
petrski cerkvi kar naravnost in izrecno pripoznale lastninsko 
pravico celo do četrtega zvona. O tej stvari sta se v kapi- 
teljskem arhivu nahajali dve beležki. Prva pod signaturo 
Tom. 16. latus CCLXXXVII nro. 851. lit. K. ddo 1. januar. 1880 
se je glasila: »Stolni prost opozarja referenta Gallenberga, 
naj šentpetrskemu župniku pismeno javi, »da je četrti, k on- 
dotni (to je šentpetrski) cerkvi spadajoči zvon počil in da 
ga bo treba dati preliti«, »dass die vierte zur dortigen 
Kirche gehorige Glocke.... umgegossen \verden miisse«. 

Druga beležka Tom. 20. latus CCXXXVIII, nro. 960. lit. y, 
actum capitulariter 14. januar. 1801. se je glasila: »Unter d. 
3. Januar 1801. Z.^^ erinnert das Kreifiamt, dass, nach von 
der Landesstelle erhaltenen Weisung die Auslagen fiir das 
Abnehmen und Wiederaufhangen der umgegossenen 4ten 
Glocke pr. 119 fl. 20 kr. aus der Domkirchenkasse bestritten 
werden soUen, gleich\vie die Forderung des Glockengiefiers 
pr. 765 fl. aus der vorhandenen Barsehaft und aus d en 
Ausstanden des Pfarrgotteshauses in der Vorstadt St. Peter 
zu tilgen kommt.« — 

Kapitelj je končal svojo spomenico s prošnjo: »Dovo- 
ljujemo si zavoljo tega čast. Vaši škofovski milosti to stvar 
javiti in razložiti ter ta ne mali hasek stolne cerkve Vaši 
pozornosti priporočati.« 

Od C. k r. stolnega kapitlja v Ljubljani 
dne 21. avgusta 1808. 

Ivan Anton Ricci 1. r. 

škof v Druziji, stolni prost. 

Škofijski konzistorij je to od ordinarijata mu poslano 
in predloženo prošnjo odklonil ter jo 12. septembra 1. 1808. 
kapitlju vrnil z dostavkom, da v njej navedeni razlogi 
pač niso taki, da bi se na njih podlagi mogla šentpetrski 
cerkvi odrekati pravica do užitka četrtega in petega zvona 
šenklavškega. To pravico uživa cerkev že dolgo vrsto let; 
zavoljo tega ne more biti drugače, kakor da si. jo je pri- 
dobila s kako pogodbo. Saj se skoraj ne more misliti, da 
bi bili predstojniki stolne cerkve prepuščali šentpetrski 
cerkvi užitek imenovanih dveh zvonov kar brez vsacega 
vzroka in pogoja. 

Zavoljo tega je konzistorij kapitlju naročil, da naj- 
poprej doženi, kdaj in kako je šentpetrska cerkev zadobila 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 211 

to pravico. To utegnejo pojasniti akti l<apiteljskeg'a arhiva. 
Kar se pak tiče petega zvona, vedel bo pač baron Codelli 
najbolje pojasniti, kako in kaj. 

Konzistorij je k sklepu še omenil, da stolna cerkev 
sicer ne bo Bog si ga vedi koliko na dobičku, če prav se 
stvar razvozlja po njeni volji, kajti treba je pomisliti, da 
ne bo več dolgo, ko se bosta morala zvonova dati preliti, 
kar bo povzročilo pač velike stroške. 

Kapitelj je vsled tega odloka preiskal vse na to stvar 
nanašajoče se listine svojega arhiva, a ni našel druzega 
kakor to, kar se je gori povedalo o četrtem zvonu, da je 
namreč zvonil od 1. 1405. do 1705., da je to leto počil, da 
so ga dali preliti ter ga L 1706. zopet obesili. O petem, 
Codellijevem zvonu se je v kapiteljskem arhivu našla samo 
jedna listina pa ta-le beležka: 

»Dne 16. oktobra so 63 centov težki zvon, ki ga je 
dal velikodušni in dobrotljivi gospod Peter Anton Codelli 
uliti na svoje stroške, jeli vleči v zvonik proti vodi (se. Ljub- 
ljanici), a ga niso mogli še ta dan obesiti, ker je priprav- 
ljanje strojev in odrov in vrvi dajalo le preveč dela in so 
tudi ljudje delali napotje, kajti privrelo je kar skoraj vse 
mesto skupaj. Naslednji dan pa so z delom začeli že ob 
sedmih zjutraj. Pri najlepšem vremenu so do osmih spra- 
vili zvon skozi line. Med dvanajsto in peto uro so ga obe- 
sili, ob šestih zvečer pa je prvikrat zapel. Za tako pobožno 
in hvalevredno dejanje bodi Bog po priprošnji sv. Miklavža 
dobrotljiv vračnik. Veličastni zvon pa se v proslavo dobrot- 
nikovo po pravici imenuj Codellijev zvon, »Aes Codellianum«. 

Kapitelj je navedel tudi še beležko slične vsebine iz 
Thalbergove zgodovine šenklavške cerkve v poglavju XVII: 
»Veliki 64 centov težki zvon je ulit 21. avgusta 1706. leta. 
Posvečen je v čast Božje modrosti ter ima te-le napise: 
Dominus Sapientia fundavit terram. Anno Domini MDCCVI 
sedente-in Cathedra Petri Clemente XI. Regnante Josepho I. 
Rom. Imp. Gubernante sanctam Eccam. Labac. Ferdinando 
ex comit. a Kuenburg munifica manu Illustrissimi Domini 
Petri Antonii Kodelli de Fahnenfeld . . . .fusa est haec Cam- 
pana .... Casparus Franchi me fudit.« (»Modrost božja je 
ustvarila svet. L. 1706., ko je sedel na Petrovem prestolu 
Klement XI., ko je vladal rimski cesar Jožef I., ko je vodil 
sveto cerkev ljubljansko Ferdinand grof Kuenburg, je bil 
po radodarnosti prebhigorodnega gospoda Petra Antona 
Kodelija pl. Fahnenfeld ulit ta-le zvon. . . . Ulil me je Gašper 
Franchi.«) 

»K cerkvi je 7. septembra zvon pripeljalo pet parov 
volov in 30 delavcev. Tu je počival do 16. oktobra, dokler 

14* 



212 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

se je pripravilo in poskrbelo vse, kar je bilo za vzdigovanje 
potrebno. A ker je bil ta dan prekratek, potegnili so g-a 
šele naslednje jutro v zvonik ter ga srečno obesili ob 
osmih zjutraj.« 

Omenjena v kapiteljskem arhiva se nahajajoča listina 
pa je bil reverz, obvezno pismo (v nemškem jeziku), ki se 
je glasilo: »Mi Ferdinand, po božji milosti škof ljubljanski, 
knez sv. rimskega cesarstva, grof pl. Khiienburg, kapitularni 
korar visoke solnograjske nadškofije itd. itd. izjavljamo to-le: 
Preblagorodni gospod Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld 
je dal za tukajšnjo novo zgrajeno stolno cerkev v čast božjo 
popolnoma iz svojega in iz najboljšega blaga uliti veliki 
zvon in na svoje stroške obesiti v zvonik. V zvon sta razen 
drugih napisov ulita tudi Codellijevo ime in Codellijev grb. 
Ce pa bi se imenovani zvon prej ali slej na kakršenkoli 
način poškodoval, kar pa Bog zabrani, ali bi se celo ubil 
in bi ga bilo treba preliti, tedaj se zavežemo s tem pismom 
zase in za vse naslednike v škofijstvu, da se v takem 
slučaju, naj se prelije zvon na stroške kogarkoli, na preliti 
zvon ulije Codellijevo ime in Codellijev grb, kakor tudi 
vsi zdanji napisi. Pridržimo pa si pravico, da se bo smelo 
v zvon uliti tudi ime tistega, ki bo prevzel stroške za 
prelitje. 

Dano v naši pfalci v Ljubljani dne 16. oktobra 1. 1706. 

Ferdinand I. r. 

.škof ljubljanski. <. 

@ 

Dostavimo le še to malenkost, da so razen imena in 
grba Codellijevega in napisov, ki jih navaja Thalnitscher, 
vtisnili zvonu tudi še podobi sv. Petra in sv. Miklavža, po- 
dobo Marijinega kronanja, sv. Janeza Krstnika, sv. Jožefa in 
podobo vernih duš v vicah. Sv. Peter, sv. Miklavž, sv. Janez 
Krstnik in Mati Božja so patroni štirih imenitnih ljubljanskih 
cerkva, šentpetrske, šenklavške, trnovske (patron sv. Janez 
Krstnik! in frančiškanske (Marijino oznanjenje), ki so dan- 
danes farne cerkve. Sv. Jožef je bil patron o zadnjem po- 
tresu (1. 1895.) porušene cerkve v civilni bolnici: le s podobo 
vernih duš v vicah ne vem kaj početi. Njim ni bila posve- 
čena nobena cerkev v Ljubljani, vrhu teo'a pa pogrešam 
tudi še podobi patronov dveh imenitnih ljubljanskih cerkva, 
nemške in šentjakobske. Morebiti bi se dalo domnevati, da 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 213 

je baron Codelli, izbirajoč podobe za novi zvon, simbolično 
hotel izraziti, da je zvon ulit in namenjen za školijsko 
cerkev, kateri so podrejene vse pod ljubljansko škofijo spa- 
dajoče cerkve, a je simbolično dal zvon okrasiti le s podo- 
bami nekaterih patronov ljubljanskih cerkva, cerkva g-lavnega 
mesta kot sedeža škofije. A ker ni takrat (1. 1808.) niti ka- 
pitelj niti kdo drui^i iz teh podob izvajal kakih posledic, 
zavoljo tega tudi jaz tega ne storim, ampak spričujem le, 
da so se nahajale, oziroma da se nahajajo na zvonu še 
zdaj — ■ kajti zvon ni bil še prelit — imenovane podobe. 

To je bilo vse, kar je bilo možno najti o tem perečem 
in važnem vprašanju, važnem ravno tako za šentpetrsko, 
kakor za šenklavško cerkev. 

Pač, našli so tudi še to majhno drobtinico, da je zvon 
stal 5000 gld. Pobrali so jo v že omenjeni Thalnitscherjevi 
zgodovini o gradbi šenklavške cerkve. V XX. poglavju te 
knjige, v katerem se navajajo dobrotniki, ki so prispevali 
k zgradbi stolne cerkve, nahaja se beležka: »Petrus Anto- 
nius Codelli a Fahnenfeld pro campana majori 5000 flor.« 

A za dokaz, kdo je pravi lastnik velikega šenklavškega 
zvona, ni govorila niti jedna besedica najdenih virov. Stolni 
kapitelj celo v obveznem pismu nahajajočih se besedi: 
>).... Codelli pl. Fahnenfeld je dal za tukajšnjo novo zgra- 
jeno stolno cerkev. . . . uliti veliki zvon« ni navajal kot 
dokaz za svoje mnenje. 

Zato se je stolni kapitelj po namigljaju škofijskega 
konzistorija obrnil tudi še do tedanjega posestnika pod- 
turnske grajščine, do barona Avguština Codellija, ter ga 
poprosil, naj on stvar razreši. A tudi iz Codellijevega od- 
govora ni prešinila niti najmanjša iskrica teme, s katero 
je bilo ovito to vprašanje. 

Baron je bil namreč odgovoril: 

Prečastiti c. kr. stolni kapitelj ! »S cenj. odlokom 
dne 22. tega meseca št. 1094. me je prečastiti stolni kapitelj 
prosil, naj mu iz našega rodbinskega arhiva zberem in 
pošljem podatke, ki bi utegnili pojasniti, kakim potem je 
šentpetrska cerkev postala lastnica petega šenklavškega 
zvona in kako si je pridobila pravico do užitka od njega. 

Vsled tega si podpisani usojam čast, . da odgovorim: 
Navzlic temu, da sem preiskal ves arhiv, vendar nisem bil 
toliko srečen, da bi bil našel listino, s katero bi mogel 
ustreči želji prečastitega stolnega kapitlja. Sicer pa tudi 
pričakovati ni, da bi se bila taka listina sploh kdaj nahajala 
v njem, zato ker predstojniki stolne cerkve, prepustivši 
užitek od zvona šentpetrski cerkvi — če se je sicer to sploh 
zgodilo — takrat brczdvomno niso nikomur iz Codellijeve 



214 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

rodovine ničesar sporočili o lastninski pravici do zvona, ki 
ga je moj stric Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld dal uliti 
za imenovano stolno cerkev, kakor dokazuje to ordinarija- 
tovemu odloku priloženi reverz.^) 

Ljubljana dne 12. novembra 1808. 

Avguštin baron pl. Codelli 1. r. 

posestnik fidei-komisa Petra Antona pl. Codellija.« 

Torej tudi od te strani nič pojasnila! 

Tak uspeh so imela poizvedovanja stolnega kapitlja, 
ki pa zavoljo tega nikakor ni še hotel kreniti s pota, na 
katerega se je podal. Dne 6. decembra 1. 1808. je sporočil 
škofu, kaj je bil izvedel, ter ga prosil, ker so razmere 
take, naj šentpetrski cerkvi naroči, da ona dokazi, od kdaj 
je omenjeni zvon njen, in kako si ga je pridobila. 

Za četrti, leta 1800. preliti, poprej 37, potem pa samo 
30 centov 20 funtov težki zvon se kapitelj ni maral dalje 
pričkati. Sicer tudi glede na njega šentpetrski cerkvi ni 
kar naravnost pripoznal imovinske pravice, vendar je vpo- 
števal, da ga je L 1800. dala ona na svoje stroške preliti 
ter potrošila v to svrho 765 gld. Stolna cerkev je prevzela 
samo stroške za vožnjo, in obešanje zvona. 

Glede na veliki zvon pa je stolni kapitelj škofa prosil: 
»Ko bi šentpetrska cerkev ne mogla predložiti — in to je 
pač najverjetnejše — pismene pogodbe, ki sta jo svoječasno 
sklenili morebiti med seboj predstojništvi šenklavške in 
šentpetrske cerkve, naj blagovoli škof delati na to, da ostane 
šentpetrski cerkvi dozdanji užitek le tedaj, če deželni knez 
potrdi to nje dozdevno staro pravico.« 

Stolni kapitelj je bil uverjen, da se dela šenklavški 
cerkvi krivica morebiti že sto let, a je naglašal, da se iz 
tega nikakor ne sme izvajati, naj se ji dela še nadalje. 

Škof je storil, česar ga je stolni kapitelj prosil, ter 
šentpetrskega župnika Andreja Ahačiča potom konzistorija 
pozval (dne 17. decembra 1. 1808.), da šentpetrska cerkev 
dokazi svoje pravice ter predloži dotične pismene dokaze. 

Šentpetrski župnik Ahačič je odgovoril resolutno (dne 
1. marcija 1. 1809.), da se mu zdi čisto nepotrebno in odveč, 

') Tako vsaj umem nekoliko nejasno stiliziran odgovor Codellijev : 
„Es lasst sich auch das Dasein derlei TTrkunden im diefiseitigen Archiv 
mit Grunde nicht vermuthen, weil die Vorsteher der Domkirche das 
Eigenthum der Glocke, \velche laut des mit der mitgetheilten Ordina- 
riatsbeilage anliegenden abschriftlichen Reverses der Uroheim Peter 
Anton Codelli von Fahnenfeld fiir obberiihrte Domkiirche hat giessen 
lassen voraussetzend, die allfallige Uberlassung der Nutzniefsung der- 
selben an die Pfarrkirche St. Peter Jemanden aus der Familie des 
Stifters zu eroffnen z\veifelsohne unterlassen haben." 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 215 

stikati za takimi listinami. Sentpetrska cerkev ima Bog si 
ga vedi koliko let že miren in doslej neoviran užitek od 
četrtega in petega šenklavškega zvona, in to zadostuje. 
Zavoljo tega nosi tudi vse stroške za poprave. Če bi se 
zvon ubil, morala bi ga sentpetrska cerkev na svoje 
stroške preliti. Ob tej priliki se je župnik, toda le nekako 
mimogrede, doteknil tudi neke stvari, na katero je stolni 
kapitelj v svojih prošnjah ali pozabil ali jo pa nalašč za- 
molčal — ■ doteknil se je stvari, ki je po žiipnikovih mislih 
že sama na sebi dovolj jasno dokazovala, da je sentpetrska 
cerkev gotovo po vsej pravici prišla do omenjenega užitka. 
Opomnil je, da je treba vselej, kadar se zvoni z velikim 
zvonom, dveh mož ali cerkovnikov, da ga gonita. Ta dva 
moža pa plačuje vse čase sem jedino le sentpetrska cerkev, 
in sicer ne samo za pogrebno zvonjenje, ampak za zvo- 
njenje sploh. Brez dvoma je to j eden tistih pogojev, o 
katerih sta se 1. 1706. cerkveni predstojništvi dogovorili 
med seboj. 

Župnik Ahačič sicer ob tej priliki ni povedal, koliko 
omenjena moža služita, a iz jednega poznejših računov 
izvemo, da sta imela vsak po 24 gld. stalne letne plače, 
vrhu tega pa sta dobivala še posebej vsak po 40 kr. (sta- 
rega denarja), torej oba skupaj 1 gld. 20 kr. vselej, kadar 
sta trikrat zvonila mrličem. Tudi za to ju je plačevala 
sentpetrska cerkev. 

Ce v kapiteljskem arhivu ni listin, s katerimi bi se 
dala dokazati pravica šentpetrske cerkve, tedaj iz tega še 
nikakor ne sledi, da cerkev nima te pravice. Ravno na- 
robe! To dokazuje ravno, da se ji ta pravica ni nikoli 
odrekala, sicer bi se v arhivu gotovo nahajale na take ugo- 
vore nanašajoče se listine. 

Škofijski ordinarijat je pritegnil šentpetrskemu župniku 
brez zadržka in kar popolnoma ter rešil tudi v tem smislu 
prošnjo stolnega kapitlja. Opozoril ga je celo na tisto obče 
znano pravno vodilo, da naj tisti, ki zanikuje — dokaže! 

Na koncu svojega odloka (z dne 2. marcija 1809) je 
izjavil: če se kapitlju ta odlok ne vidi primeren, nastopi 
naj pravno pot. Ordinarijat mu tega ne zabranj^je, pridružil 
pa se mu v pravdi ne bo. 

S tem je bila stvar za to pot obravnana. Stolni ka- 
pitelj je najbrž uvidel, da mu pravda ne bo hasnila nič. 
Zato je odjenjal. Tako vsaj se menda sme sklepati iz tega, 
da je dne 22. marcija leta 1809. od konzistorija zahteval 
vVvguština Codellija pismo pa prvo svojo prošnjo, ki jo je 
dne 21. avgusta 1. 1808. poslal škofu. 



216 Iv. Vrhovec : Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je ? 

Nekaj mesecev pozneje so zasedli Francozi deželo. 
S tem se je bila ta stvar za dalje časa odložila. 

Odložila se je bila celo do leta 1845. To leto pa se je 
začela obravnavati iz nova. Podrezalo jo je bilo c. kr. državno 
knjigovodstvo za kranjsko deželo (k. k. Provinzial-Staats- 
buchhaltun^) ter predstojnike stolne cerkve pozvalo, naj se 
kar najhitreje odkupijo šentpetrski cerkvi nje stare pravice 
do dveh zvonov šenklavških. To je neizogibno potrebno že 
iz gospodarskega stališča stolne cerkve same, še bolj po- 
trebno pa z ozirom na računovodstvo pri vladi, kateri so 
cerkve polagale svoje vsakoletne račune. 

Ta ukaz je bil tako odločen in v tako točnih besedah 
izražen, da je bilo vsako nadaljnje cencanje in pomišlje- 
vanje izključeno. 

Povod temu ukazu je dala neka pritožba stolnega 
župnika Karola Zorna in njegovih cerkvenih ključarjev 
Gašperja Candutscha in Jožeta Aichholzerja. Leta 1798. za 
povečano pokopališče pri sv. Krištofu in za napravo mrtvašč- 
nice posojeni denar v znesku 4149 gld. 34 kr. so ljubljanske 
fare vračale stolni cerkvi, kakor že vemo, na ta način, da 
se je za tretjino povišala pristojbina za srednje zvonjenje, 
to se pravi za zvonjenje z več ko dvema zvonovoma, in 
za veliko zvonjenje, to se pravi za zvonjenje z vsemi zvo- 
novi; to tretjino so imeli župniki oddajati blagajni stolne 
cerkve. Samo trnovska cerkev je bila te tretjine oproščena, 
in sicer iz prav samo po sebi umljivega vzroka, ker je 
imela samo dva zvonova. 

Na ta način se je od 1. 1798. pa do 1. 1804. vrnilo stolni 
cerkvi 447 gld. 56^''^ kr. Pozneje se je zavoljo francoskih 
homatij in zavoljo dragih vojsk, v katere so Francozi Av- 
strijo zapletli, nadaljnje plačevanje povišane pristojbine 
vedno bolj in bolj zavlačevalo. S prihodom Francozov pa 
je prenehalo popolnoma. V denarnih stvareh se Francozi 
nikakor niso nosili po kavalirsko. Kjer koli so čutili kaj 
cvenka, vzeli so ga pod svoje »nadzorstvo«, to se pravi — 
pograbili so ga. 

Po njih odhodu je avstrijska vlada popolnoma uravnala 
tudi cerkvene stvari zopet na prejšnji avstrijski podlagi ter 
izdala 1. 1816. nov stolni red, ki se je dotikal tudi pogrebnih 
pristojbin. Vračanje posojenega kapitala se je stolni cerkvi 
pričelo iz nova. Najbrž pa ljubljanske fare v tem niso bile 
posebno točne. Leta 1837. je bil stolni župnik primoran 
kresijo prositi, naj ji vendar že naposled pripomore do to- 
liko let zavlačevanega vračila. 

V kresiji so prošnji ustregli ter izračunih, da pristoji 
stolni cerkvi še 2146 gld. 44^/^ kr. Namesto zamudnega in 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 217 



nikomur ne prijetneg"a dopošiljavanja tretjinske pristojbine 
plačajo naj ljubljanske fare dotične deleže iz cerkvenih 
i)lag-ajnic, če pa gotovina ne zadostuje, pa iz pritekajočih, 
kurentnih dohodkov dotične fare. S tem se ustreže najbrž 
na obe strani, stolni cerkvi, še bolj pa faram samim, ker 
bodo odvezane s tem nadaljnjega plačevanja in bodo do 
tedaj stolni cerkvi plačevano povišano tretjino od zvonjenja 
porabljale lahko za svoje potrebe. 

Kot merilo ali »ključ« za razdelitev one vsote (2146 gld. 
44^/4 kr.) je krosija določila težo zvonov ter v tej meri 
prisodila stolni cerkvi 896 gld. 44'^/4 kr., šentjakobski 250 gld., 
šentpetrski 400 gld., frančiškanski pa 600 gld., skupaj 2146 gld. 
442/4 kr. 

Pri sv. Petru in pri frančiškanih je bila cerkvena go- 
tovina v blagajni premajhna, da bi cerkvi mogli plačati 
prisojeni jima delež. Zato so cerkveni predstojniki, župnika 
in cerkveni ključarji, dodali iz svojega, kar je manjkalo. 

Stolni župnik je sprejel te svote ter bil zadovoljen. 

Leta 1844. pa se je nenadoma spomnil, da je bila ta 
razdelitev krivična, zakaj od zvonjenja z velikima zvono- 
voma je spravljala šentpetrska cerkev dve tretjini, stolna 
pa samo jed no, kar se 1. 1832. ni jemalo v poštev, ampak 
se je stolni cerkvi odmeril tolik delež, jvakor bi bil užitek 
od imenovanih dveh zvonov ves njen. Župnik Zorn je pre- 
računil, da je stolna cerkev vsled tega prikrajšana za 432 gld. 
15 kr. Ce bi bili v kresiji takrat (1. 1832.) stvar bolj teme- 
ljito premislili, odmerili bi bili šentpetrski cerkvi 864 gld. 
292/4 kr. vračila, stolni pa samo 432 gld. 14^^ kr., ne pa 
896 gld. 442/4 kr. Zakaj pomisliti bi bili morali, da prihajajo 
šentpetrski cerkvi dohodki od šestih zvonov, od velikih 
dveh šenklavških in od štiriii domačih, v šentpetrskih 
zvonikih visečih. Stolna cerkev pa je uživala vso pristojbino 
samo od malih treh zvonov. Ta pa je bila v primeri z 
»velikim zvonjenjem« mnogo manjša. Ko je vlada sestav- 
ljala I. 1816. stolni red, je jemala v poštev, da bodi pristoj- 
bina za uboge ljudi, za »malo zvonjenje« po možnosti 
majhna, »veliko zvonjenje« pa je smatrala za nekako potrato 
ali »luksus«, če se sme tako reči, ki si ga more privoščiti 
samo bogati človek, zato pa bogataš tudi plačuj. A ravno 
od »velikega zvonjenja« je prejemala šentpetrska cerkev 
več, dve tretjini, stolna pa samo jedno. 

V kresiji so bili zavoljo te afere že dalj časa prav 
nejevoljni, posebno pa je v državnem knjigovodstvu delala 
ta neprilika pri pregledovanju in odobravanju cerkvenih 
računov leto za letom prav neprijetne in nepotrebne pre- 
glavice. Vrhu tega pa tudi med cerkvenimi predstojništvi 



218 Iv..'Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 



ni bilo pričkcinju ne konca ne kraja, kar ^^otovo ni hasnilo 
nju ug'ledu. Zato se je sklenilo, storiti tej stvari enkrat za 
vselej konec. Iz te^a vzroka je poslalo državno knjigo- 
vodstvo leta 1845. stolnemu župniku ob eniem z odobrenimi 
računi za minulo leto tudi točni ukaz, da šentpetr.ski cerkvi 
odkupi pravico do šenklavških zvonov. 

Kako pa naj se to zgodi, o tem naj stavi stolni župnik 
svoje predloge. 

Ta je to tudi storil ter predlagal da se doženi, koliko 
je prinašalo šentpetrski cerkvi zvonjenje v zadnjih desetih 
letih. Iz tega se preračuni povprečni letni užitek ler izpre- 
meni v kapital, izračunjena vsota pa se plačaj sv. Petru kot 
odškodnina za njegove pravice. 

V ta namen je predložil izkaz o pristojbinah za po- 
grebno zvonjenje po obeh stolnih redih, po onem z dne 
5. aprila 1816. leta in po onem z dne 7. decembra 1843. leta. 
Oba sta jemala ozir na težo zvonov. Senklavški so tehtali: 
najmanjši 735 funtov, drugi 1600, tretji 1900, četrti 3020, 
največji pa 6400 funtov. 

Izkaz 

o pristojbinah za pogrebno zvonjenje v stolni cerkvi in o tem, koliko 
je po stolnem redu prejemala stolna, koliko pa šentpetrska cerkev. 



Za zvonjenje Pristojbina po Stolnem redu 1. 1S16. ,, Pristojbina po stolnem redu 1. 1843. ' 

i] r 


,^ ^°^'- 1 koliko-'! .... delež stolne ' , f^^f , i ..... deiež stalne I , f^^f , 

|kozvo- j^^ 5 ,1 pristojbma i cerkve sentpetrske pristojbina cerkve šentpetrske 

novi? 'j ! , cerkve ; i cerkve 


1 Ikrat I—gld. 20 kr. , |— gld.20kr. 
J ^ 1 2krat — » 40 » ^ vse nič — » 40 » 
^''^""' ; 3krat 1 » - » !l 1 - - . 


vse nič 


Ikrat | — gld.oOkr. ,, — gld.50kr. 

* . 1 2krat M 1 » 40 » v<_- nič ' 1 1 » 40 » 

*""" ; 3krat j 2 » 30 =. | 2 » 30 » 


vse : nič ; 


s če- l'^'''*' 


2gld.40kr. 
1 5 » 20 » 
' 8 » — . 

1 


lgld.20kr. ' Igld. 20 kr. 
2 » 40 » 2 > 40 » 
4 » _ , 4 , _ ,- 


1 gld. 47 k-r. 
3 » 34 . 
5 » 20 » 


Igld. 3kr. !— gld.44kr. 

2 » 5 » 1 » 29 . 

3 ^ 7 > 2 » 13 » 1 


s 
petimi 


Ikrat' 7gld. — kr. . 2gld.30kr.: 4gld.30kr.!i 4gld.40kr. 
2krat Il4=> — » 5,_,;9,_,|9,_, 
3krat • 21 » — ., 7 » 30 » | 13 » 30 » |l4 » — » 

i ' ' 


Igld. 27 kr. 
2 » 54 » 
4 » 21 , 


3 gld. 13 kr. 
6 » 26 » 
9 » 39 » 

















Stolna župnija v Šenlvlav;>iji. 

Ljubljana dne 29. septembra 1845. 



Gašper Candutsch, 

ključar. 



Karol Zorn, 

stolni župi.i 



Jože AichhoUer, 

ključar. 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani —čigav je? 219 

Iz tega izkaza se vidi, da so leta 1843. pristojbino za 
»veliko zvonjenje« izdatno ponižali. 

Stolni župnik je sestavil tudi izkaz o vsakoletnih do- 
hodkih šentpetrske cerkve od zvonjenja s četrtim in petim 
zvonom šenklavškim, a sestavil ga je tudi šentpetrski župnik. 
Da se nju računi ne ujemajo, se ne bomo čudili, ker je 
vsak izmed nju najbolj gleda! na korist svoje cerkve ter 
sta pri računanju navzlic stolnemu redu stala vsak na 
svojem stališču. Zanimivejši utegne biti izkaz z druge strani, 
kolikrat v letu se je v Senklavžu zvonilo s štirimi, kolikrat 
pa z vsemi zvonovi in po kolikrat za vsakega mrliča. 





















Zvonilo se je tekom vsega 




Vesletni deleži") šentpetrske 


pokrivala šent- 

petrska cer- 
kev po računu 
župnika šent- 
petrskega. 














cerkve po računu 
župnika 




s petimi zvonovi 


s štirimi zvonovi 




Ikrat I 2krat 


Škrat 


Ikrat 


2krat 


3krat 


šenklavškega 


šentpetrskega 


1834 


13 


1 


S 


10 


9 


8 


163gld.52kr. 






1835 


9 


— 


10 


5 


3 


8 


151 » 18 y> 


157 gld. 4kr. 


63 gld. ekr. 


1836 


12 





6 


13 


1 


11 


131 » 54 » 


177 » 16 » 


91 » 24 » 


1837 


4 


1 


4 


9 


2 


12 


94 » 4 » 


87 » 25 » 


62 » 53 » 


1838 


11 


2 


7 


7 


7 


10 


153 » 29 » 


181 » 42 » 


61 » 48 » 


1839 


13 


— 


8 


9 


6 


9 


154 y> 28 » 


185 » 27 » 


68 » 53 » 


1840 


9 


4 


20 


7 


2 


13 


286 » 4 » 


309 » 57 » 


101 » 23 » 


1841 


2 


1 


9 


8 


3 


12 


136 » 38 » 


137 » 36 » 


70 » 14 » 


1842 


4 





S 


4 


4 


14 


129 » 58 » 


112 » 48 » 


85 » 12 » 


1843 


10 





10 


5 


4 


7 


153 » 27 » 


170 y> 54 » 


67 » 56 » 


1844 


— 


— 


— 


— 


— 


— 


— 1 150 » 42 » 


SO » 44 » 


Skups 


ij 87 1 9 


90 i 


79 


41 


104 


1555gld.32kr. : 1670gld. 51 kr. i 753gld.35kr. 




I 


*ovpreč 


ni čisti 


letni C 


ohodel, 




78 » 22 » 


167 » 5 » a) 





Poprečni čisti dohodek letnih 78 gld. 22 kr je po ra- 
čunu stolnega župnika predstavljal 5 odstotne obresti od 
1567 gld. 42 kr. kapitala, ki se šentpetrski cerkvi izplačaj 
kot odškodnina za dozdevne nje pravice do šenklavških 
zvonov. 

Stolni župnik je naglašal, da je ta račun z ozirom na 
tedanjo kakovost četrtega in petega zvona za šentpetrsko 
cerkev jako ugoden. Z velikim, takozvanim Codelli-jevim 
zvonom se zvoni že 139. leto, z manjšim pa 45. leto. Veliki 
zvon so morali že jed enkrat zasukati, ker je bil že preveč 
obrabljen, še jedenkrat zasukati ga pa več ne bo mogoče. 
Ko se pokaže ta potreba, moral se bo preliti, kar se utegne 
zgoditi prav v najbližjem času. Seveda bodo v takem slu- 
čaju vsi stroški zadeli jedino le stolno cerkev, zakaj šent- 



*) Od teh deležev pa so odšteti še vsakoletni stroški, katere so 
šentpetrski cerkvi pt)Uzročale vrvi, poprave zvonovega stola, raztrgano 
jermenje in ona dva moža, ki sta gonila veliki zvon. Stolni župnik je 
zračunil, da ostane šentpetrski cerkvi po odbitih teh stroških 78 gld. 
22 kr. čistih letnih dohodkov. 

-') Stroškov šentpetrski župnik pri tem številu ni še odbil. 



220 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

petrska cerkev bo od tistega dne, ko sprejme odškodnino, 
odvezana od vseh dolžnosti, ki jih ima zdaj kot souživate- 
Ijica šenklavških dveh zvonov. 

Da se pa lažje in hitreje nabere za odškodnino potrebni 
denar, ponudil je stolni župnik 500 g-ld. iz svojeg'a žepa. 
Ker pa je iskreno želel, da se dovedi stvar prej ko prej do 
konca, izjavil je, da veljaj ta njegova ponudba le do noveo^a 
leta 1847. leta. Ako se dolgotrajna stvar do tega dne ne 
razreši, preklical bo ponudbo. Za ponujenih 500 gld. si je 
izgovoril za večne čase, ali pa vsaj za toliko časa, dokler 
bodo gmotne razmere stolne cerkve dovoljevale izpolnjevanje 
njegove želje, da naj čita stolni kaplan pri altarju sv. Dismaza 
po pet sv. maš na leto za njegovo dušo. 

Priporočal je k sklepu tudi še ustanovljenje zaklada, 
čigar dohodki se bodo uporabljali za poprave odkupljenih 
zvonov. Ta zaklad bo prispeval tudi k stroškom za prelitje 
zvonov. V ta namen se izloči in naloži tekom dveh let, 
leta 1847. in 1848., iz pogrebnih dohodkov stolne cerkve 
petsto^ goldinarjev. 

Sentpetrski župnik pa je izračunil mnogo višjo odškod- 
nino ter zahteval 3341 gld. 40 kr. Ta velika razlika je pri- 
hajala od tod, da je stolni župnik Karol Zorn računil pri- 
stojbine na podlagi izdatno znižanega stolnega reda iz 
leta 1843., računil jih je za dobo^ od leta 1834. do 1843. po 
redu, ki ga takrat še bilo ni. Sentpetrski župnik Matevž 
Svetličič pa je za dobo od leta 1835. do 1843. računil po 
stolnem redu iz leta 1816., ki je bil do leta 1843. res v ve- 
ljavi, in samo za leto 1844. po novem znižanem in šele 
jedno leto veljavnem stolnem redu. 

Vsak nepristranski človek mora priznati, da je njegov 
račun popolnoma utemeljen. 

Sicer pa s tem merilom ali »ključem« Svetličič nikakor 
ni bil zadovoljen, ampak se je skliceval na kresijski odlok 
z dne 6. majnika 1844. leta št. 846, ki je težo zvonov določil 
za »ključ« pri odmerjenju odškodnine. Zvonova sta tehtala 
v okroglem številu 94 centov ter bila vredna 5640 gld., 
ako se računi cent po 60 gld.; toliko so plačevali namreč 
zvonarji takrat za ubiti bron. A toliko Svetličič ni zahteval, 
ampak je od te vsote odbil stroške za poprave pri zvoneh 
in za ona dva moža pri velikem zvonu. Skolijskemu ordi- 
narijatu pa je javil, da cerkveno predstojništvo šentpetrsko 
tudi želi končne rešitve tako dolgotrajnih obravnav, zato 
hoče zadovoleti s 3000 gld. odškodnine ali pa temu kapitalu 
primernimi, dobro zagotovljenimi letnimi obrestmi 150 gld. 

Župnik Svetličič je bil uverjen — kar je bila tudi 
istina — da se je stolni cerkvi, ako ponudbo sprejme, obe- 



Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 221 

tala večja korist nego sv. Petru. Tolik, namreč 150 g'ld., 
je bil čisti dohodek že prvo leto po znižanem stolnem redu, 
pričakovati pa je bilo, da bode vsako leto večji, ker se je 
število prebivavcev v Ljubljani vedno bolj množilo in ker 
je izkušnja že tekom jednega leta učila, da se je zavoljo 
znižanih pristojbin povzdignilo število pogrebov, pri katerih 
se je zvonilo z vsemi zvonovi. O naloženih 3000 gld. pa ni 
bilo misliti, da se bodo kdaj povekšali, k večjemu se utegne 
obrestovanje od 5 "/o znižati na 4^2 ali celo 4 "/o, o čemer 
so ljudje takrat po malem tudi že res govorili. 

Z ozirom na to je župnik Svetličič ordinarijatu zatrdil, 
da cerkveno predstojništvo šentpetrsko ne more odjenjati 
od 3000 gid. niti krajcarja. Ce se stolnemu župništvu ne 
zdi umestno, ponudbo sprejeti, tedaj naj se počaka do 
konca leta 1853., da se izračuni povprečni desetletni čisti 
dohodek po novem stolnem redu iz leta 1843. 

Tako se je tudi res zgodilo. Stvar se je zavlekla iz 
nova, in sicer celo do leta 1860. Rešila pa se najbrž še 
tudi takrat ne bi bila, ko bi se ne bil zavzel zanjo veliki 
mecenat kranjski, nepozabni ljubljanski škof Anton Alojzij 
AVolf, ki zasluži, da se v več ko jed nem oziru zove Hren it. 

V svoji oporoki, spisani dne 17. avgusta 1858. leta, je 
plemeniti mož v § 6. določil to-le: „Dvomljivo je sicer zelo 
zel6, da sta v zvonikih stolne cerkve viseča največja dva zvonova 
ladnina šentpetrske cerkve. Toda ravno tako gotovo pa je tudi, da 
uživa predmestna farna cerkev sv. Petra od teh dveh zvonov že 
dolgo vrsto let pogrebno pristojbino, zato pa vzdržuje tudi dva cer- 
kovnika za zronje)/je z največjim zvonom ter iz svojega plačuje po- 
prave in kar je sicer stroškov pri zvoneh ; celo preliti jn mora dati, 
če je to treba., na svoje stroške. Moja želja je, da se to neprilično 
razmerje med stolno cerkvijo in sv. Petrom odpravi in se šetitpetrska 
cerkev šenklavški na dobro odpove vsem pravicam do teh zvonov 
in do vseh dozdajtjih dohodkov., ki jih je imela od nju — seveda 
proti primerni odškodnini, katera se ji izplačaj iz moje zapuščine. 

Zavoljo tega velim in ukažem, da gospodje izvrševatelji moje 
oporoke, sporazumevši se s stolnim kapitljem in obojnimi cerkvenimi 
predstojniki, določijo primerno odškodnino, da bo za obe strani prav. 
Tako določena vsota se proti postavno kolekovani pobotnici izroči 
potem Šentpetrskemu cerkvenemu oskrbništvu." 

V ta namen se je v pisarni finančne prokuraturo v 
Ljubljani sešla 1. svečana 1860. leta odlična in jaUo mnogo- 
številna gospoda. Zastopani so bili stolni kapitelj, obe cerkvi, 
stolna in šentpetrska, umrli škof Anton Alojzij Wolf in 
Alojzijevišče kot dedič \\'olfov. 



222 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 

1.) Stolni kapitelj so zastopali: 

Anton Kos, generalni vikar in stolni prost, vitez 
Franc Jožefovega reda. 

Karol Zorn, bivši stolni župnik, tedaj pa stolni 
dekan, vitez Franc Jožefovega reda. 

Vitez pl. Štefan Grisoni, člen reda sv. Joahima in 
stolni korar. 

Janez Novak, stolni korar. 

Jože Poklukar, stolni korar. 

Dr. Janez Zlatoust Pogač ar, stolni korar. 

Jože Pauschler, stolni korar. 

Jurij Zavašnik, stolni korar. 

Jurij Vole, stolni korar. 

2.) Umrlega knezoškofa Antona Alojzija Woll"a za- 
stopnik je bil Friderik Kaltenegger vitez pl. Ried- 
horst, C. kr. finančni svetnik in predstojnik finančne pro- 
kurature. 

3.) Zastopnika Alojzijevišča kot dediča Wolfovega sta 
bila Janez Perko, c. kr. sodski svetovavec in 

dr. Julij Wurzbach pl. Tannenberg, dvorni in 
sodski advokat. 

4.) Wolfove oporoke izvrševatelj je bil Anton Tavčar, 
knezoškofijski dvorni kaplan. 

5.) Stolno cerkev so zastopali: 

Jože Zupan, stolni korar in mestni župnik. 

Karol H r a d e c k y in 

Jože Aichholzer, cerkvena ključarja. 

6.) Sentpetrsko cerkev so pa zastopali: 

Lukež Zierer, župnik, i) 

Silvester Ho man in 

Martin Wernig, cerkvena ključarja. 

Zastopniki stolne cerkve so izjavili, da šentpetrski 
cerkvi ne pripoznajo imovinskih pravic do zvonov, kakor 
tudi ne pravic do pogrebnih pristojbin od teh dveh zvonov, 
potrdijo pa, kakor je potrdil tudi rajnik oporečnik (testator), 
knezoškol" Wolf, da šentpetrska cerkev ni imela samo 
užitka od zvonov, ampak nosila tudi bremena, ki so bila 
združena s tem užitkom. 



O Lukež Zierer — ljudstvo ga je klicalo za „Cerarja" — je bil 
Svetličičev naslednik. Svetličič, ki se je za vsako še tako malenkostno, 
a šentpetrski fari koristno ali pa častno stvar zastavil z vso svojo 
občudovanja vredno gorečnostjo, ni pri sv. Petru dočakal konca te 
pravde. Odšel je 24. oktobra 1855. 1. v Novo mesto za kanonika, kjer je 
umrl 13. oktobra 1866. leta. Za svojega univerzalnega dediča je napravil 
sentpetrsko faro. Svetličičevo ime je pri Šentpetrčanih še dandanes v 
prav živem spominu. 



Tv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani - čigav je? 223 

§ 3. „Da pa se to vsekako neprilično razmerje za vselej od- 
jiravi, zedinijo se oskrbniki cerkvene imovine obeh fard, ustrezajoč 
r tem smislu izrecni želji nepozabner/a, za Kranjsko deželo in 
Ijuhljausko škofijo velezaslužnega višjega pastirja, in oskrbništvo stolne 
cerkve sprejme s knezevsko dobrotljivostjo ponujeno odkupnino z iskreno 
zahvalo." 

§ 4. „Da se dožene visokost te odkupnine, pregledali so se 
računi od 1. januarija 1849. do zadnjega decembra 1858. 1. Pri 
tem se je pokctzcdo, da je stolna cerkev od zvonov, o katerih je go- 
vorjenje, v imenovanem desetletju, od 1849. do 1858. leta, prejela 
in Šentpetrski cerkvi izplačala 2493 gld. 30 kr. Temu nasproti pni 
je imela šentpetiska cerkev s plačo dveh cerkovnikov in za poprave 
v tej dobi 836 gld. 51 kr. jMroškov. Če se od zneska 2493 gld. 
30 kr odbijejo stroški 836 gld. 51 kr., pokaže se v desetih letih 
čistega dobička 1656 gld.., za jedno leto povprek torej 165 gld. 
39^1^^ kr. ali v okroglem številu 165 gld. konvec. velj., to je 173 gld. 
25 kr. avstr. velj. Ta letni dohodek predstavlja po 5 o/^ kctpital 
3465 gld., vsoto, katera se zdi obema strankama primerna."^) 

S tem je bila dolg'otrajna pravda končana. Stolna 
cerkev je izplačala dogovorjeno odškodnino ter je od 1. fe- 
bruarija 1. 1860. prava lastnica vseh petih v nje zvonikih 
visečih zvonov. 



O Zapisnik o tej obravnavi se nahaja v aktih Wolfove zapuščine 
pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Vse druge listine pa hrani deloma 
v originalih, deloma v prepisih arhiv šentpetrske cerkve. 








/Ijfi-jf.^.^-^-^-^ 



7--T--^-7>--T--T--?--T-'\ 



Biblijografija slovenska. 

Slovensko knjištvo od 1. januvarja do 31. decembra 1. 1897. 
Sestavil R. Perušek. 



V nastopnem knjigopisu so zabeležene vse količkaj važne knjige in 
brošurice, o katerih sem mogel zvedeti, da so prišle na svitlo. Sprejeti 
so pa tudi tiskopisi brez stalne književne vrednosti, ako sem mogel 
njih naslove zvedeti; vendar zapisnik teh tiskopisov ni povsem popoln. 
Oni tiskopisi, katerim nisem mogel zvedeti natančnega naslova, so v 
oklepajih. Končno so sprejeti tudi nekateri starejši, doslej še nezabe- 
leženi tiskopisi. Pri sestavljanju so mi prijazno pomagali posebno go- 
spodje: dr. Fran Simonič, c. kr. kustos dunajske vseučiliške knjiž- 
nice, Gustaf Novak, c kr. gimn. profesor v Gorici in Janko Košan, 
C. kr. gimn. profesor v Mariboru, potem gg. profesorji dr. J. Sket v 
Celovcu, Anton Kosi v Celju, M. Cilenšek v Ptuju. g. c. kr. amma- 
nuensis dr. Ahn v Gradcu ter g. Gašpar Križnik v Motniku. Vsem 
izrekam na tem mestu svojo zahvalnost. Jednako zahvaljam gospode 
imetnike in predstojnike onih tiskarnic in knjižarnic, ki so mi z večo 
ali manjšo postrežljivostjo sestavili več ali manj natančen spisek tisko- 
pisov tiskanih ali založenih v njih zavodih. Končno se hvaležno spo- 
minjam tudi nekaterih gospodov, ki so mi drage volje postregli z 
uradnim materijalom različnih šol in uradov. 



L Časopisi. 



Amerikanski Slovenec. To\ver ^Jinn. Letnik VI. 1897. Urednik 
in založnik V. Rev. Jos. J. Buh. Tower Minn. Folio. 
(Izhaja vsak petek.) 

Angeljček. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Uredil in 
izdal Anton Kržič. V. tečaj. V Ljubljani. Tiskala Kato- 
liška tiskarna 1897. 8». (Priloga »Vrtcu«. — ■ 12 številk 
na leto.) 



R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 225 



Brivec. (Šaljiv list s podobami.) Brije trikrat na mesec. V 
Trstu. Leto II. 1896. Leto III. 1897. Lastnik in izdajatelj 
Miloš Kamuščič, urednik: Ivan Dolenc (Fran Polic). 
Trst -4". (Brivec je pričel izhajati 10. vinotoka 1896. 
Glej let. Slov. Mat", za leto 1892.) 

Cerkveni glasbenik. Org"an Cecilijinega društva v Ljubljani. 
Izhaja po enkrat na mesec. 1897. Letnik XX. Odgovorni 
urednik lista Janez Gnjezda. Odgovorni urednik 
glasbene priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino 
društvo. Tiska ^R. Milic. Lex. 8«. 

Cvetje z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno ljudstvo, zlasti 
za ude tretjega reda sv. Frančiška. Šestnajsti tečaj. 
Vredil in izdal P. Stanislav Škrabec, mašnik reda 
manjših bratov sv. Frančiška na Kostanjevici. V Gorici, 
1897 — 98. 8". 384 str. Hilarijanska tiskarna. Izhaja v ne- 
določenih obrokih. 12 zvezkov. (Na platnicah nadaljuje 
o. St. Skrabec razpravo: »Nekoliko slovenske slovnice 
za poskušnjo«.) 

Delavec. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnij- 
skih delavcev. Izhaja trikrat v mesecu. 1897. V. loto. 
Lastnik lista je strokovno društvo prometnih služab- 
nikov. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Zavertnik. 
Tiskarna L. Bergmann & Comp. na Dunaji (do 25. šte- 
vilke, potem:) Lastnika Bartl in Mihevc. Izdajatelj in 
odgovorni urednik Josip Zavertnik. Tiskarna To- 
masich, Trst. Via Sta. Caterina. Časa Duma. (od 26. šte- 
vilke naprej). Folio. 

Deželni zakonik in ukazni list za Vojvodino Štajersko. V Gradcu, 
leto 1897. Tiska Leykam v Gradcu. (Izhaja v nedolo- 
čenih obrokih. Slov. in nemški). 4". 

Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. XXXVII. tečaj. Leto 1897. 
Tiskala Klein & Comp. v Ljubljani, vel. 4». (Slov. in 
nemški). 88 str. 

Dolenjske novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. V Novem 
mestu. XIV. letnik. 1897. Novomesto. Odgovorni urednik, 
izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec. 

Domači 'prijatelj. Zabavno-poučna priloga »Miru«. Leto 1. \ 
Celovcu. 1897. Lastnik in izdajatelj Gregor K i n s p i e 1 e r , 
župnik, v Podkloštru. Odgovorni urednik J. Te r še I i č. 
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. (Priloga izhaja 
10. in 30, dan v mesecu.) 

15 



226 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. Viribus 
unilis. Uredil Frančišek P. Lampe, doktor bogoslovja 
in inodroslovja, profesor boQ:oslovja. X. letnik. V Ljub- 
ljani. Založilo uredništvo. Tiskala Katoliška tiskarna v 
Ljubljani. 1897. vel. 8". (Izhaja po dvakrat na mesec.) 

Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja 
zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. V Ljubljani. 
1897. Letnik X. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odgovorni 
urednik Andrej Kalan. Tiska Katoliška tiskarna, v. 4o. 

Domovina. V Celji. 1897. \TI. Izhaja vsaki petek v tednu. 
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. Tiskal Dragotin 
Hribar v Celji. Folio. 

Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. 
XLVI. tečaj. Leto 1897. Založnik c. kr. dvorna in državna 
tiskarnica na Dunaju. Izhaja v nedoločenih obrokih. 4". 

Duhovni Pastir. S sodelovanjem več duhovnov, ureduje Alojzij 
Stroj. XIV. letnik. V Ljubljani. 1897. Založba »Kato- 
liške Bukvarne«. Tisk Katoliške tiskarne, vel. 8". (12 
zvezkov.) 

Edinost. Glasilo političnega društva »Edinost« za Primorsko. 
Izhaja po trikrat na teden v šestih izdanjih. Tečaj XXII. 
V Trstu. 1897. Lastnik: konsorcij lista »Edinost«. Izda- 
jatelj in odgovorni urednik: Fran God ni k. Tiskarna 
Dolenc v Trstu. Folio. 

Gasilec. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč. V Ljubljani. 
1897. Izdaja odbor deželne zaveze kranjskih gasilnih 
društev. Založil odbor zaveze kranjskih gasilnih društev. 
Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani (nemško in 
slov.). List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem 
času (4 — 6krat na leto). 

Glas Naroda. List slovenskih delavcev v x\meriki. New-York. 
Leto VI. 1897. Izdajatelj in urednik Fr. Sakser. Izhaja 
vsako sredo. Folio. 

Glasnik. V Ljubljani. 1897. Letnik III. Izhaja 10., 20. in za- 
dnjega dne vsakega meseca. Izdajatelj in odgovorni 
urednik Ivan Jakopič. Tiska Katoliška tiskarna. 4«. 

Gospodarski glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in de- 
želno kulturo. Izdaje c. kr. kmetijska družba Štajerska. 
Nemški ureduje generalni tajnik ces. svetovalec Friderik 
Muller. Na slovensko prelaga nad učitelj Jožef Me- 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 227 

šiček v Sevnici. Založila staj. kmetijska družba. Tiska 
Leykam v Gradcu. B". Izhaja vsakih štirinajst dnij. 1897. 

Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici. 
Ureduje Ernest K lav ž ar. Izhaja vsaki mesec enkrat 
na celi poli. V Gorici. 1897. Leto XVI. 8" Zal. c. kr. kme- 
tijsko društvo. Tiskal Giov. PaternoUi. (Priloga »Soči«.) 

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje An t. K ob 1 ar. 
Letnik VIL V Ljubljani. 1897. Izdaje in zalaga »Mu- 
zejsko društvo za Kranjsko«. Natisnil A. Klein & Comp. 
(G sešitkov na leto.) 

Katoliški obzornik. Izdaje »Leonova družba«. Urejuje dr. Aleš 
Ušeničnik Leto I. V Ljubljani. 1897. Tiska Katoliška 
tiskarna, vel. 8°. Izhaja štirikrat na leto. 

Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr. 
kmetijske družbe Vojvodine Kranjske. Urejuje Gustav 
Pire, družbeni tajnik. V Ljubljani. 1897. L^o XIV. 4". 

Krščanski detoljuh. List za krščansko izgojo in rešitev mla- 
dine. Izhaja, štirikrat na leto. Ureduje Anton Kržič. 
Ljubljana. 1897. Tisk Katoliške tiskarne. Založba »kat. 
društva detoljubov«. Letnik IX. S prilogo: »Kako Ti je 
ime?« 

Ljubljanski škofijski list. — Laibaclier Diocesanblatt. 1897. Izdaja- 
telj in odgovorni urednik Martin Pogačar. Tiskala 
Katoliška tiskarna. 4°. 

Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Uredil Viktor 
P,ežek. X\TI. leto. 1897. V Ljubljani. Tisk Narodne 
tiskarne, v. 8". (Izhaja vsak mesec po jedenkrat.) Izda- 
jatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina 
in tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 

Mir. Izhaja 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. V Celovcu. 
1897. Leto XVI. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, 
župnik v Podkloštru. Odgovorni urednik Ivan Teršelič. 
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Folio. (S pri- 
logo »Slov. prijatelj«.) 

Novice gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsak petek. 
V Ljubljani. 1897. Tečaj LV. Odgovorni urednik Avgust 
Pucihar. Tisk in založba: J. Plasnikovi nasledniki. 4". 

Planinski Vestnil-. Glasilo »Slovenskeu^a di-uštva«. V Ljubljani. 
Leto III. 1897. Oduovorni urednik Josip llauptmann. 

15"= 



228 R Perušek: Biblij ografij a slovenska. 

Izdaja in zalaga »Slovensko planinsko društvo«. Tiska 

A. Klein & Comp. v Ljubljani. 8». (Izhaja vsak mesec 
po jedenkrat.) 

Popotnik. Glasilo zaveze slov. učiteljskih društev. (Izhaja 10. 
in 25. dne vsakega meseca.) Izdajatelj in urednik M. J. 
Nerat, nadučitelj. V Mariboru. 1897. Tečaj XVHI. 
Lastnik in založnik »Zaveza«. Tisk Tiskarne sv. Cirila 
v Mariboru, v. 8". 

Primorec. Izhaja vsak drugi torek. Tečaj V. 1897. V Gorici. 
Izdajatelj in odgovorni urednik Drag Strucelj (pozneje 
Vinko Levičnik in Fran Strel). Tiska in zalaga »Go- 
riška tiskarna« A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotic). 
Folio. 

Primorski list. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Pri- 
morskem. Letnik V. Izhaja vsaki 1., 10. in 20. dan v 
mesecu. Odgovorni urednik in izdajatelj J. Maruš ič. 
Tiska Ililarijanska tiskarna. V Gorici. 1897. Folio. 

Rodoljub. Glasilo »Slovenskega društva« v Ljubljani. Izhaja 
1. in 3. soboto vsakega meseca. V Ljubljani. 1897. VH. 
leto. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in 
tisek Narodne tiskarne v Ljubljani. 4«. 

Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja A. Gabršček. V Gorici. 
Tisk. in zal. Go)'iška Tiskarna A. Gabršček. 1897. (Izhaja 
po enkrat na mesec.) 

Slovanski svet. Letnik X. 1897. Na Dunaju. Izdajatelj, lastnik 
in odgovorni urednik Fran I^odgornik. »Slovanski svet« 
izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. Tisk tiskarne 
J. N. Vernaj. 

Slovenec. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan 
izvzemši nedelje in praznike. V Ljubljani. 1897. Letnik 
XXV. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odgovorni urednik 
Ivan llakovec. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. Fol. 

Slovenka. Glasilo slovenskega ženstva. Letnik I. V Trstu. 
1897. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik. 
Lastnik: Konsorcij lista »Edinost«. Tiskarna Dolenc v 
Trstu. Izhaja kakor priloga »P]dinosti« vsako drugo 
soboto. 40. 

Slovenski gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. (Izhaja 
vsak četrtek). V Mariboru. 1897. Tečaj XXXI. Izdajatelj 
in založnik Katol. tisk. društvo. Odgovorni urednik 

B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila, v. 4». 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 229 

Slovenski Usf. Neodvisno krščansko-socijalno g'lasilo. Letnik II. 
V Ljubljani. 1897. Urednik Svitoslav 15 res k v, ar. Izda- 
jatelj konsorcij slovenskega lista. Tisek J. Blasnikovih 
naslednikov v Ljubljani. (Slovenski list je izhajal od 
7. julija naprej po dvakrat na teden.) vel. Folio. 

Slovenski Narod. Izhaja vsak dan zvečer izimši nedelje in 
praznike. Ljubljana XXX. leto. 1897. Izdajatelj in od- 
govorni urednik Josip Nolli. Lastnina in tisk Narodne 
tiskarne. Folio. 

Slovenski Pravnik. Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Od- 
govorni urednik dr. Makso Pire. XIII. leto. 1897. V 
Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 8». (Izhaja 15. dne 
vsacega meseca.) 

Soča. Izhaja vsak petek opoldne. Tečaj XXVII. V Gorici. 
1897. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Strucelj 
(pozneje Vinko Levičnik in Fran Strel). Odgovoren 
J. Krmpotic. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna« 
A. Gabršček. Folio. 

Svoboda. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrt- 
nijskih delavcev. Izhaja jedenkrat v mesecu. 1897. 
II. leto. Lastnik lista je strokovno društvo prometnih 
služabnikov Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Za- 
ve rt ni k. Tiskarna L. Bergmann & Comp. na Dunaji 
(do 8. številke, potem:) Trst. 1897. II. leto. Lastnika 
Bartl in Mihevc. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip 
Zavertnik. Tiskarna Tomasich. Trst. Via St. Caterina. 
Časa Duma. Folio (od 9. številke naprej). 

Svobodni glasovi. Poučno zabaven list za slovensko ljudstvo. 
Lastnik, izdajatelj in urednik Rok Drofenik. Tisk Na- 
rodne tiskarne v Ljubljani. V Celji. 1897. Leto I. v. 8«. 
(Svobodni glasovi so izhajali po jedenkrat na mesec 
začenši od 1. septembra 1897. 1.) 

Učiteljski Tovariš. Glasilo »Slovenskega učiteljskega društva 
v Ljubljani. XXXVII. leto. 1897. Odgovorni urednik 
Jakob Dimnik. V Ljubljani. Natisnila R. Miličeva ti- 
skarna. (Izdavatelj in lastnik : Slovensko učiteljsko 
društvo v Ljubljani L 

Uradni list c. kr. celjskega okrajnega glavarstva. Uradni list iz- 
haja vsako soboto. 1897. Izdaja c. kr. celjsko okrajno 
glavarstvo. Tiskala društvena tiskarna »Celeja« v Celju, 
Rotovške ulice št. 5., pozneje tisk tiskarne sv. Cirila v 
Mariboru. 40. (Amtsblatt der k. k. iJezirkshauptmannschaft 
Cilli etc.) 



230 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 



Uradni list r. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Uradni list iz- 
haja v početku 1. in 15. vsakega meseca. 1897. Izdaja 
C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah. Tisk tiskarne sv. Ci- 
rila v Mariboru. 4«. (Slov. in nemško. — 10 štev.) 

Venec cerkvenih bratovščin. Izhaja dne 24. vsakeo'a meseca. 
Vrejuje dr. Frančišek Ušeničnik. Leto I. V Ljubljani. 
1897. Izdaje »Katoliška Bukvama«. Tiska Katoliška 
tiskarna«, vel. 8'>. 

Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in 
izdal Anton Kržič. XXVII. tečaj. 1897. V Ljubljani. Na- 
tisnila Katoliška tiskarna, vel. 8°. (12 številk na leto.) 

Zakonik in iikaznik za avstrijsko-ilirsko Frimorje. Tečaj 1897. V 
Trstu. Tiskarnica avstrijskega Lloyda. 4". (Izhaja v ne- 
določenih obrokih.) 

Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Izhaja vsak petek. 
Tečaj L. V Ljubljani. 1897. Odgovoren urednik Andrej 
Kalan, Franc Birk in zopet Andrej Kalan. Tiskarji 
in založniki: Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 4". 

Zgodovinski zbornik. Priloga ljubljanskemu škofijskemu listu. 
Izhaja v nedoločenih obrokih. X. leto. Ljubljana 1898. 
Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Pogač ar. Tiska 
Katoliška tiskarna v Ljubljani. 4^. (št. 38 — -41.) 

Zora. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Ureduje Anton 
Vadnal. Na Dunaju. III. leto. 1897. Tiskarna oo. Mehi- 
taristov. (Zora izhaja koncem vsakega meseca izvzemši 
dva meseca počitnic.) Odgovorni urednik Frančišek 
J a n k o v i č. 

Slovenski pisane sestavke prinašajo tudi nekateri hrvaški 
strokovni časopisi: „IIrvatska misao^, „Nova nada^, „Ci- 
klista'^, „Ste7tograf^ itd. 

IL Zborniki. 

Ant. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov. 
Izdaja »Slovenska Matica«. IV. zvezek. V Ljubljani. 
Tisk Narodne tiskarne. 1897. 8«. 191 str. 

Vsebina: I. Moja hoja na Triglav. Spomini Nejaza Nem ci- 
grena. II. Fr. L. L,: Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v 
Ljubljano. 

Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraščenim. 
XVII. zvezek. V Ljubljani. 1897. Samozaložba. Natisnila 
Katoliška tiskarna. 16". 78 str. 



R. Perušek: Biblijogratija slovenska. 231 

Izvestja muzejskega dmŠtvu za Kranjsko, ((ilej T.) 

Letopis Slovenske Matice za leto 1897. Uredil Anton 15 a rti. 
Založila in izdala »Slovenska Matica«. V Ljubljani Na- 
tisnila Narodna tiskarna. 1895. 8". 338 str. 

Vsebina: Dr. Franc Kos. Črtice o naši domovini pred 
prihodom Slovencev. — Ivan Steklasa: Ivan Vajkard Turjaški. 
Dr. Janko P a j k : O jedru tragedije in drame sploh — I. V r h o v e c : 
Francoska ljudska šola na Kranjskem. — Dr. Matija Murko: 
Jan Kolar. — R. Perušek: Slovenska biblijografija. — E. Lah: 
Letopis „SIovenske Matice \ 

Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zani- 
mivosti itd. II. zvezek. »Zadnji grof Celjski« in »Iskalci 
biserov na otoku Sv. Duha.« Povest. Ruski spisal Emilij 
^I uš i k, preložil Krutogorski. V Celju. 1897. Uredil, izdal 
in založil Dragotin Hribar. 120 str. m. 8". 

Pomladni Glasi., posvečeni slovenski mladini. S štirimi sli- 
kami. Uredil in založil Evgen Lampe. 7. zvezek. V 
Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna, m. 8'^ 144 str. 

Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Zbral in uredil 
Andrej Kalan, urednik »Domoljubu«. V Ljubljani. 1896. 
Založilo »Tiskovno društvo«. Tisk Katoliške tiskarne. 
Dobiva se v »Katoliški Bukvami«. XI. zvezek. (1898). 
80. 192 str. 

Salonska knjižnica. Izdaja in ureja Andrej Gabršček. (Glej 
XVII.) 

Slovanska kjijižnica. Urejuje in izdaja Andrej Gabršček 
Snopič 57 — 69. m. 8". V Gorici. Tiska in zalaga »Go- 
riška tiskarna« A. Gabršček. 1897. (Glej I. in XVI.) 

Slovenske Vecernice. 50. zvezek. 

Vsebina: J. Mil o vršni k. Boj za pravico (glej XIX. in XVI) 

Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem, 
statističnem, kulturnem in zgodovinskem obziru. II. del. 
Trst in Istra. Ljubljana. 1897. Izdala »Slovenska Ma- 
tica«. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. (Glej XXI. Samo- 
svoje mesto Trst in mejna grolija Istra.) 

Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala »Slovenska zla- 
tica«. X. zvezek. Trojka. V Ljubljani. 1897. Tiskala 
Blasnikova tiskarna. (Glej X\T. Trojka.) 

Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton 
Kosi, učitelj v Središči. VI. zvezek. V Ljubljani. 1897. 
Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna, m. 8«. 47 str. 



232 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 

III. Bogoslovna dela. 

Novi testament gospoda'^inzvelicarja našega Jezum Kristusa. Pole^' 
grškega izvirnika. Na Dunaji. 1882. Založila Britanska 
in inozemska svetopisemska družba, m. 8". 410 str. 

Psalmi Davidovi. Na Dunaji. 1882. Založila Britanska in ino- 
zemska svetopisemska družba, m. 8". 112 str. 

Kristusovo življenje in smrt. Spisal dr. Štefan K o cj a n č i č. 
I. del. 3. snopič. (Nov natisek.) Izdala družba sv. Mohorja 
v Celovcu. Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja. 4''. 10 pol. 

Svete zgodbe za male otroke. V Ljubljani. 1897. Založilo »Kato- 
li.ško društvo detoljubov«. Tisek Katoliške tiskarne v 
Ljubljani, m. IG«. 25. — 70. str. 

Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Fran- 
čišek Lampe. 4. snopič, (str. 353 — 480). Izdala in zalo- 
žila družba sv. Mohorja v Celovcu. V Celovcu. 1897. 
Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 4". 

Življenje svetnikov. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar. 
5. snopič in 7. snopič. (Nov natisek.) Izdala družba 
sv. Mohorja v Cehjvcu. Tiskala tiskarna družbe sv. Mo- 
horja, v. 8°. [vsak zvezek po 15 pol.] 

Nauk o svetem Detinstvu. Na svetlo dalo vodstvo sv. Detinstva 
za slovenske pokrajine. V Ljubljani. Založilo vodsU^o. 
Natisnila Katoliška tiskarna. 1897. 12o. 31 str. 

Pravoverni Katoličan. Preložil Anton Chraska. V Ljubljani. 
Samozaložba. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg. 1897. 
16«. 24 str. 

Bratovščina sv. Uršule in njenih tovariŠic za srečno zadnjo uro ter 
za medsebojno krščansko podučevanje in bratovsko spominjanje 
k lepemu življenju. Podučna in molitvena knjižica bratom 
in sestram te družbe in slehernemu v poduk in spod- 
budo. Z dovoljenjem Sedmi pomno- 
ženi natis. Maribor. 1897. Založila bratovščina. Tisek 
tiskarne sv. Cirila, m. IG''. 212 str. 

Bratovščina za vedno čeŠčenje presvetega ReŠnjega Telesa in za opravo 
uboznih cerkva. Kanon. ustanovljena v cerkvi čč. g^. Uršulink 
v Ljubljani. — - Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani. 
16". 32 str. (Založila bratovščina.) 

Posvečenje tretjega reda bozjem,ii srcu Jezusovemu 

V Celovcu. 1897. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 
8«. 1/2 pole. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 233 

Vodilo svetovnega tretjega reda sv. Frančiška. Ljubljana. 1896. 
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. 16". 22 str. 

Druga sveta sinoda ali cerkveno zborovanje lavantinske škofije v 
cerkvi sveteg-a Alojzija v Mariboru od dno 28. septembra 
do 2. oktobra 1896. Maribor. 1897. Založilo »Katol. tisk. 
društvo«. (Sestavil dr. Ivan Mlakar.) Tisek tiskarne 
sv. Cirila, m. 8». 22 str. 

Kak6 ti je ime ? ali Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v 
nebesih. Za mladino. II. Sveti Jožef. V Ljubljani. 1897. 
Založilo »Katoliško društvo detoljubov,a Tisk Katoliške 
tiskarne. 16«. 49.— 108. str. 

Kak6 ti je ime ? ali Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v 
tiebesih. Za mladino. III. Sv. Frančišek Asiški. Sestavil V. C. 
V Ljubljani. 1897. Založilo »Katoliško društvo deto- 
Ijubov«. Tiskala Katoliška tiskarna. 16'^. 1. — 48 str. 

Meditationes iti €xercitiis synodalibus (v slov. jeziku) 8". 44 str. 
(v »Additamentum« h knjigi »Gesta et statuta synodi dioe- 
cesanae ([uam anno Domini 1896 constituit et celebravit 
Michael Napotnik, Princeps. Episcopus Lavantinus etc. 
Marburg. 1897. Sumptibus Pr. Ep. Ordinariatus Lavan- 
tini«. Typis typog'raphiae s. Cyrilli. str. 407 — 450.) 

Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse 
dneve celega leta. Spisal o. Brunon Vercruysse, du- 
hovnik D. J. Po trinajsti francoski izdaji preložili lavan- 
tinski bogoslovci. II. zvezek. Od dne 1. malega srpana 
do dne 31. grudna. V Mariboru. 1897. Tisek in zaloga 
tiskarne sv.Cirila. 12». 561 + XIV. str. 

Srce clovečje hiša božja, ali pa delavnica satana. Raztolmačeno v 
10 podobah. V Gradcu. 1897. 8». 56 stranij. (Založil Th. Keil.) 

Sveta birma. Pouk in priprava za ta sveti zakrament. (Za 
šolo in dom.) Sestavil Jernej Voh, župnik. Maribor. 1897. 
Tiskala in založila tiskarna sv. ('irila v Mariboru. 16". 
50 str. 

Sest govorov sv. Alojziju v čast, mladini in vzgojiteljem v prid. 
Govoril J. N. Renier pri sv. Jakobu v Ljubljani. 1897. 
Dobiček je namenjen za nove zvonove cerkve sv. Ja- 
koba. Založilo cerkveno ; predstojništvo. Tiskala Katol. 
tiskarna. 16". 48 str. 

Nagovor fknezošJcofa dr. Mihaela Napotnika) o priliki otvoritve 
misijonske hiše in slovesne predstave častitih očetov 
in bratov misijonarjev sv. \'^incencija Pavijana v cerkvi 
sv. Jožefa v Studencih poleg Maribora dne 12. sept. 1897. 



2M R. Perušek: Biblijografija slovenska. 



m. 8". 10 str. (Eroffnung- der neuen Missionsanstalt 
Jesus-Maria-Josef in Brunndorf bei Marburg- am 12. Sep- 
tember 1897. Von einem Festtheilnehmer. Marburg-. 1897. 
Im Verlage des Berichterstatters. St. Cyrillus-BQch- 
druckerei."Str. 31—40.) 

Pastirski list. Alojzij po božji in apostolskeg"a sedeža milosti 
knez-nadškof Goriški častiti duhovščini in vernikom 
svoje nadškolije pozdrav in blagoslov! V Gorici dne 
14. februvarja 1897. Izdala in natisnila Hilarijanska tisk. 
v Gorici. 40. 6 str. 

[Pastirski list škofa Andreja Marije v Trstu. Založilo škofijstvo. 
Tiskala tiskarna Dolenc. 4". 4 str.) 

Pastirski list postni in postna postava za 1. 1S97. Mihael po božji 
milosti in božjem vsmiljenju knezoškof lavantinski , 
častiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje ško- 
lije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Bog-a Očeta in 
Boga Sina v edinosti sv. Duha! Maribor, dne 16. svečana 
1897. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 4o. 8 str. 

Pastirski list. Nadskofje in škofje avstrijski. (15. januvarja 1897.) 
Natisnila Katoliška tiskarna. 4». 

Pastirski list vseh avstrijskih škofov j^ovodom bližnjih volitev za 
državni zbor. Nadskofje in škofje avstrijski vernikom 
svojih škofij mir milost in blagoslov od Gospoda na- 
šeg-a Jezusa Kristusa. Maribor dne 30. prosinca 1897. 
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 4". 8 str. 

Skupno pastirsko pismo avstrijskih nadškofov in Škofov ob priliki 
biserne maŠe sv. očeta Leona XILL Natisnila Katoliška 
tiskarna. 4«. 

Pastirski list avstrijskih nadškofov in Škofov. 4". '/2 pole. 

Isto o priliki državn. volitev 4». 1. pola. Isto 4". 1 pola. 
Isto postni. 4". 1 pola. (Tiskala tiskarna družbe sv. 
Mohorja v Celovcu. Založil knezoškofijski urad.) 

Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo 
dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi vsem 
prijateljem bolnikov in bolnikom samim. Spisal Adalbert 
An deri, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leo- 
poldovem mestu na Dunaji. Deveti ali slovenski del. 
Preložen v slovenščino po nemškem izvirniku, ki je 
potrjen od visokočastitega dunajskega knezo-nadško- 
iijstva. Na Dunaji. Založil Adalbert Anderl. Wien, II. 
Taborstrasse Nr. 19. 1897. 8». 40 strani. Tiskal Karol 
Fromme. c. kr. dvorna tiskarna na Dunaji. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 235 

Kljiic nebeških vrat. Jutranje, večerne in masne molitve z več 
drug-imi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili. 

Spisal J. R Desetega natisa. V Ljubljani. 1897. 

Založil Matija Gerber, bukvovez. Tiskarna R. Miličeva, 
Ljubljana. 24». 427 str. 

Naša ljuba Gospa vedne pomoči. Prevod iz nemškega. V Ljub- 
ljani. 1897. Založila »farna cerkev Tržiška«. Tiskala 
Katoliška tiskarna. 12». 204 str. 

Rajski cvet. Nabral iz spisov škofijstveno dovoljenih P. Hri- 
sog-on M. O. S. F. Ljubljana. 1897. Založil in prodaja 
Janez Giontini, knjigotržec. C. kr. dvorna tiskarna 
J. Feichtingerjevi dediči v Lincu. 12". 820 str. 

Reši dušo. Spomin na sv. misijon. Sestavil in založil Franc 
Rihar, župnik v Mekinjah pri Kamniku. V Celovcu. 
1897. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. 
16". 24 str. 

Srce v Jezusu. (Molitvenik, izdal »Amerikanski Slovenec«. 
(Tow. Minne.) 

Spomin slovesnega kronanja žalostne Matere božje na 20. septembra 
1896. katera se časti v slavnej stolni cerkvi sv. Justa 
M. v Trstu. Poslovenil G. Janez Slavec, župnik. Cisti 
dohodek v korist bratovščine žalostne Matere božje 

Založil Alojzij Stolfa. Tiskarna Tomasich v Trstu. 

1896. 8». 53 str. (Z 12 podobami.) 

Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krščansko 
ljudstvo. Nemški spisal dr. Jožef \Valter, prost v 
Innichenu. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Ce- 
lovcu. 1897. 12». 316 str. Tiskala tiskarna družbe sv. Mo- 
horja v Celovcu. 

Tolažba katoliškega kristjana. Spisal P. Hrisogon Majar. (Založil 
Maderv Pliberku. Natisnil Blankc v Ptuju) 16°. 20 pol. 

Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. Po tretjem 
natisu nemške knjige P. J. Walterja O. S. B. priredili za 

slovensko ljudstvo ljubljanski bogoslovci V 

Ljubljani. 1895. Založil J. Flis. Tisek Katoliške tiskarne. 
12». 624 str. 

(Knjižica za ustanovo družbe svete Obitelji. Založilo školijstvo v 
Trstu. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 1897. 16"'. 30 str.) 

Večna bratovščina za srečno smrt. V Selnici nad Mariborom. 
Zaloga bratovščine. Tisek tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 
(1897.) m. 8«. 4 str. 



236 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Cerkveni listi: Cerkveni glasbenik, Cvetje z vrtov sv. Fran- 
čiška, Duhovni pastir. Katoliški obzornik, Ljubljanski 
škofijski list, Zgodnja Danica, Venec cerkvenih bra- 
tovščin. 

Šolske knjige. (Glej Vil. b.) 

IV. Dela spadajoča v krog državnega in pravnega 
znanstva, politike in narodnega gospodarstva. 

Civilno-pravdni red. Zakon z dne 1. avgusta 1895. št. 113. 
Prestavo na slovenski jezik priredil dr. L. Filipič. V 
Celju. 1897. 8». [XII] + XXVIII. + 311 str. (Tiskal Drag. 
Hribar v Celju.) 

Sodni pravilnik. Zakon od 1. avgusta 1. 1895. št. 111. drž. zak. 
Uvodni zakon od 1. avgusta 1. 1895. št. 110. drž. zak. 
Prestavo na slovenski jezik priredil dr. Ludovik Filipič, 
odvetnik v Celji. Založil in natisnil Drag. Hribar v Celji. 
m. 8". 83 str. 

Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko. 
Spisal Rok Drofenik. Založil in prodaja R. Drofenik 
v Celji. 1897. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani. 
80. 16 str. 

Boj za slovenske ljudske šole v Trstu. Utok Josipa Vodopivec 

Sestavil in predložil dne 7. avgusta 1894. 

visocemu c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk poobla- 
ščenec prosilcev dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu. 
V Trstu. 1894 Založil dr. Gustav Gregorin. Ti- 
skala tiskarna Dolenc. IG". 32 str. 

Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunajit. Po brzopisnih 
zapisnikih. V Gorici. Tiskala, izdala in založila »Goriška 
tiskarna« A. Gabršček. 1897. Lex 8°. 61 str. (Priloga 
»Edinosti«.) 

Luč. Slovenskemu ljudstvu v prosveto. Založil Ivan Schanzer 
v Celju. Tiskala društvena tiskarna »Celeja« v Celju. 
4". 6 str. 

Nova Luč. Slovenskemu ljudstvu v prosveto. Izdal in založil 
Ivan Schanzer v Celju. Natisnila društvena tiskarna 
»Celeja« v Celju. 4». 4 str. Po konfiskaciji drugi natisi 

Socijalni demokratje, novi „kmečki prijatelji". Kmečko vprašanje 
zlasti z ozirom na knjižico »Slovenskim kmetom v 
poduk in prevdarek«. Drugi natis. Maribor. 1897. Tisk 
in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 12°. 36 str. 



R. Perusek: Biblijografija slovenska. 237 

Deželni odbor jjorocd deželnemu zboru poknežene grolovine Go- 
riške in Gradiške o svojem delovanji od 1. januarja do 
konca decembra 1897. V Gorici. 1897. Nat. Seitz. Zal. 
deželni odbor. 

Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 28. decembra 

1896. do dne 6. marca 1897. 38. zvezek. Založil deželni 
odbor kranjski. Tisek Miličev. 4". XXXVILI + XXXVIII. 
431 + 530 + 299 str. 

Ustave Zjedinjenih držav. (Natisnil in založil »Amerikanski 
Slovenec«. To\v. Minn.) 

Velecenjeni volilci mesta Idrije. V Ljubljani. Samozaložba. Tisk 
Narodne tiskarne v Ljubljani, m. 8". IG str. (Volilni 
oklic Niirodne stranke.) 

Velecenjeni volilci mest Loka in Kranj (itd.) 

Politični listi: Amerikanski Slovenec, Delavec, Dolenjske no, 
vice, Domoljub, Domovina, Edinost, Glas Naroda, Glasnik- 
Mir, Novice, Primorec, Primorski list. Rodoljub, Slo- 
vanski svet, Slovenec, Slovenski gospodar, Slovenski 
list. Slovenski narod, Soča, Svoboda. 

Fravoslovni list: Slovenski pravnik. 

Zakonarski listi: Deželni zakonik in ukazni list za Vojvodino 
štajersko ; Deželni zakonik za Vojvodino kranjsko ; 
Državni zakonik; Uradni list celjskega glavarstva; 
Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah; Za- 
konik in ukaznik za avstr.-ilirsko Primorje. 

V. Zdravoslovna dela. 

Kratko navodilo mrtvooglednikom, da ložje spoznavajo in 'pravilno 
zapisujejo smrtne vzroke. Založil dr. Jul. Kotzmuth, c. kr. 
okr. zdravnik. Tiskal H. Seber v Postojini. v. 8". 4 str. 

Kako se je ogibati tiesreč provzrodenih z elektriko in kako je 'poma- 
gati v takšnih nesrečah. (Po nemškem izvirniku.) 

Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig. 

1897. 8«. 14 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V. 

Kutschera Adolf, vitez pl. Aichbergen. Navod k dosinfekciji o 
praksi na deželi, (sic!) (nemški in slov.). V Ljubnem. 
Tiskal L. Nilssler. 1897. 8». 17 str. 

Službeni predpisi za babice. Izdalo c. kr. ministerstvo za no- 
tranje stvari z ukazom z dne 10. septembra 1897. 1. 



238 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 



(drž. zak. št. 21G). Na Dunaju. Natisnila in založila c. kr. 
dvorna in državna tiskarnica. 1897. S". 55 str. 

Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. 8 poljudnim 
opisom človeškeg-a telesa. Tretji pomnoženi natis. \' 
Celji. 1897. Zbral, tiskal in založil Dragotin Hribar v 
Celji. 8". 110 + II. str. 

VI. Modroslovna dela. 

Cvetje s polja modr oslovskega. Kratek sestav o-lavnih modro- 
slovskih naukov. Spisal dr. Frančišek Lampo. V Ljub- 
ljani. Tiskala Katoliška tiskarna. 1897. 12". 265 str. 

VIL Vzgojeslovna dela. 

rt) Teoretsko-vzgojeslovne knjige. 

Anleitimg zum Gebrauche des Ersten detdschen Ubungsbuches fiir 
slovenische allgemeine Volksschulen (Prva nemška va- 

dnica za slovenske občne ljudske šole.) ^\'ien. 

Im kaiserlich-konig-lichen Schulbucherverlag-e. 1897. 
Druck von Kari Gorischek in Wien. v. 8". 275 str. 

Narodna šola družbe sv. Cirila in ^letoda v St. Uupertu i)ri 
VelikoA^cu. Pomnoženi ponatis iz »Mira«. Izdalo in za- 
ložilo uredništvo »Mira«. Cena 10 kr. V Celovcu. 189G. 
Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 12". 64 str. 

Razdelitev učne tvarine iz realij slovenskih in idrakvističnih šol za 
šolski okraj Kočevje. Sprejeta v okrajni učiteljski konfe- 
renci v Ribnici dne 30. junija 1897 1. in potrjena od 
visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z odlokom od 
23. oktobra 1897 št. 3065. ^ Založil c. kr. okrajni šolski 
svet v Kočevji. Tiskal R. Seber v Postojni. 8". 11 str. 

Učni načrt za j^oiik v spisji na ljudskih šolah logaškega okraja.^ 

izdelala okrajna učiteljska konferencija 1. 1897 

Izdal in založil c. kr. okr. šolski svet v Logatci 1. 1897. 
pod št. 1095. Tiskal R. Šeber. Postojna. 8'. 8 str. 

Ženska ročna dela' za pouk na ženskih učiteljiščih. Sestavila Pavla 
pl. Renzenberg, c. kr. učiteljica na Ijublj. učiteljišču. 
I. del. Kvačkanje. V Ljubljani. Natisnila in založila 
Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg. 1897. 8". 99 str. 

h) šolski učbeniki. 

Mali katekizem ali krščanski nauk. (Izvirnik potrdili vsi avstrijski 

škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1849.) 

\' Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna. 

Založilo knezoškoiijstvo ljubljansko, m. S''. 68 str. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 239 

Srednji katekizem ali krščanski nauk 

V Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna. Založilo 
knezoškolijstvo ljubljansko, m. 8°. 192 str. 

Veliki katekizem ali krščanski nauk 

V Ljubljani. 1897. (1896). Tiskala Katoliška tiskarna. 
Založilo knezoškolijstvo ljubljansko, m. 8*^. 224 str. 

Zcjodovina razodetja božjega v novi zavezi za nižje razrede sred- 
njih šol priredil Andrej K ari in, katehet na c. kr. nižji 
gimnaziji v Ljubljani 

V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr 
& Fed. Lamberg. 1897. 8». 133 str. 

Prva nemška vadnica za slovenske občne ljudske šole. Spisala 
H. Schreiner, ravnatelj in dr. J. Bizjak, profesor 

na C. kr. učiteljišču" v Mariboru Na Dunaju. V 

cesarsko kraljevi založbi šolskih knjig. 1897. 8". 148 str. 
(Erstes deutsches Ubungsbuch tur slovenische allge- 
meine Volksschulen. Verfasst von H. Schreiner, 
Director und Dr. J. B e z j a k, Prolessor an der k. k. Lehrer- 

bildungsanstalt in Marburg Wien. Im kaiserlich- 

koniglichen Schulbucherverlag. 1897. Druck von Kari 
Gorischek. Wien V.) 

Slovensko-nemški abecednik za občne ljudske Šole. Slovenisch- 
deutsche Fibel fiir allgemeine Volksschulen von Kari 
P r e s c h e r n. Wien. Im k. k. Schulbucherverlage. 1897. 
8». 156 str. 

Začetnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Janez Koprivnik 
in (irabrijel ^lajccn. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih 
knjig. 1897. S'*. 96 str. Natisnil K. Gorišek na Dunaju. 

Druga nemška slovnica za obče ljudske šole. (Tiskana brez pre- 
mene kakor leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šol- 
skih knjig. 1897. S«. 256 str. Natisnil K. Gorišek na 
Dunaju. \. 

Navod k naučenju italijanskega jezika za slovenske ljudske šole. 
Spisal Anton \'' a 1 e n t i č. . . . Preuledano in jiopravljeno 
izdanje. I. del. Na Dunaju. \' c. kr. zalogi šolskih knjig. 
1897.' 8». 6 pol. (Natisnil Kari ( Jorišek^ na Dunaju. 'V.) 
II. del. 14^'. pol. 

Deutsches Leseburh /iir die 1. und 2. Classe slovenisch-idraqnistischer 
Mittelschulen imd venvandter Leiiranstalfen. Tlerausueiiebeii 
von Anton Stritof. \Vien. Im kaiserlich-koniulichen 
Schuibiicherverlage. 1897. 8». 282 str. 



240 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Drugo berilo in slovnica za obče ljudske Šole. Sestavila M. J o s i n 
in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. V Ljubljani. Tiskala 
in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 1897. 
8«. 22-4 str. 

Tretje berilo za obče ljudske šole. (Tiskano brez premene kakor 
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 
1897. 8^ 247 str. Na Dunaju. Natisnil Kari Gorišek na 
Dunaju. 

Četrto berilo za obče ljudske in nadaljevalne šole. (S podobo na- 
šega svetlega cesarja). Sestavil Peter Končnik. Pre- 
gledana izdaja Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih 

knjig. 1897. 303 str. Natisnil K. Gorišek na Dunaju. V. 

Slovenska čitanka za Nemce na srednjih šolah in učiteljiščih. 
S slovensko-nemškim slovarjem. Nadaljevanje početnice 
»Slovenisches Elementarbuch« spisal Josip Lendovšek. 
Sestavil Josip Lendovšek. Po rokopisni ostalini pisate- 
ljevi uredil, popolnil in izdal Anton Stritof. . . Na Du- 
naju. V C. kr. založbi šolskih knjig. 1897. Natisnil Kari 
Gorišek na Dunaju. V. 8". 167 str. 

Slovenisches Lesebuch fiir Deutsche an Mittelschulen und Lehrer- 
bildungsanstalten. Hiezu ein slovenisch-deutsches \Vorter- 
buch. Fortsetzung des Werkes »Slovenisches Elemen- 
tarbuch« von Josef Lendovšek. Zusammengestellt 
von Josef Lendovšek. Nach dem handschriftlichen Nach- 
lasse des Josef Lendovšek, redigiert, erganzt und heraus- 
gegeben von Anton Stritof. Im k. k. Schulbiicher- 
verlage. 1897. Druck von Kari Gorischek. Wien. V. 

Deutsch-slovenisches Wdrterbiichlein zum Gebrauche beim Unter- 
richte in den iceiblichen Handarbeiten an Volksschulen mit 
slovenischer Unterrichtssprache. Verfasst von H. Schreiner 
Dr. J. B e z j a k. Marburg. 1897. Im Selbstverlage. Druck 
der St. Cyrillus-Buchdruckerei in Marburg. m. 8°. 32 str. 

Slovensko-nemŠki slovar k Lendovšek-Stritofovi slovenski čitanki 
za Nemce. Sestavil Josip Lendovšek. Po rokopisni 
ostalini pisateljevi uredil, popolnil in izdal Anton 
Stritof. . . . Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih knjig. 
1897 . Natisnil Karol Gorišek na Dunaju, v. 8". 162 str. 
— Slovenisch-deutsches Worterbuch zum slovenischen 
Lesebuche fiir Deutsche von Lendovšek-Stritof. Nach dem 
handschriftlichen Nachlasse des Josef Lendovšek, 
redigiert, ergiintzt und herausgegeben von Anton 
Stritof. Wien. Im kaiserlich-koniglichen Schulbiicher- 
verlage. 1897. Druck von Kari Gorischek. AVien. V. 



R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 241 

Stenski zemljevid Palestifie. Za pouk v zg-odbah sv. pisma sta- 
rega in noveo:a zakona. Za porabo v slovenskih šolah 
priredil prof. "Fr. Orožen. Merilo 1:200.000. Založil 
Ed. Holzel na Dunaju. 1897. 

Zemljepis za meščanske šole. Spisal Fr. Orožen, profesor na 
C. kr. učiteljišči v Ljubljani. Prva stopnja. Drug-i nespre- 
menjeni natisk prve izdaje V Ljubljani. 

1897. Tiskal in založil Rudolf Milic. 8». 68 str. 

Zemljepis za prvi gimnazijski razred. Sestavil Ivan Vrhovec, 
C. kr. profesor. Ljubljana. 1897. Založili in tiskali 
Blasnikovi nasledniki. 80. 72 str. 

Zemljepis za spodnje in srednje razrede avstrijskih srednjih šol. 
Spisal Simon Rut ar, c. kr. gimnazijski profesor. Drugi 

tečaj: Opis zemelj V Ljubljani. Natisnila in založila 

Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1896. 8". 167 str. 

Zgodovina srednjega veka. Po Fr. Majerjevi knjigi za nižje raz- 
rede srednjih šol priredil Anton Kaspret, c. kr. pro- 
fesor prve državne gimnazije v Gradcu. Natisnila in 
založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg;. V Ljubljani. 
1897. 8». 96 str. 

Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Prva stopnja. 
Spisal dr. Fr. vitez Močnik. (Tiskana brez premene kakor 
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 
1897. Š^. 88 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V. 

Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Druga stopnja. 
Spisal dr. Fr. vitez Močnik. (Tiskana brez premene kakor 
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig. 
1897. 8». 97 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V. 

Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Uglasbil Anton Nedved, 
C. kr. učitelj godbe. Prva stopnja Tretji natis 

V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 12o. 36 str. 

(Stenske table. Sestavila Zumer in Razinger.) Založila 
Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Folio. 
25 tab. (1896). 

c) Knjige za mladino. 

Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare. Nabral 11. Maj ar. 

V Ljubljani. 1897. Založil in prodaja Anton Turk, knji- 
govez, m. 8°. 72 str. (Tiskala Katoliška tiskarna v 
Ljubljani.) 

16 



242 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 



Pripovedke za mladino. 1. zvezek. Spisal Fr. Hubad. Tretji 
natis. V Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini. 1897. 
Natisnil V. Blanke v Ptuji. m. S«. 72 str. 

Pripovedke za mladino. II. zvezek. Spisal Fr. Hubad. Drugi 
natis. V Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini. 1897. 
Natisnil V. Blanke v Ptuji. m. 8». 91 str. 

Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu 
v poduk in zabavo nabral in priredil Anton Kosi. 
V Ljubljani. 1897. Izdal in založil J. Giontini. Tiskar- 
nica R. Miličeva v Ljubljani, m. 8". 234 str'. 

Pedagogijski listi: Angeljček, Dejanje sv. detinstva, Krščanski 
detoljub, Popotnik, Učiteljski tovariš. Vrtec. 

Pedagogijski zborniki: Pomladni glasi. Zabavna knjižnica za 
mladino. 

Vin. Jezikoslovna dela in spisi iz književne 
zgodovine. 

Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. Drugi zvezek. (Dalje in 
konec.) Spisal profesor dr. Karol Glaser. Katoliška 
tiskarna. Ljubljana. (1897.) 8». str. 177—338. 

Naši knjižni grehi. Spisal M. M. Hostnik, profesor v Rusiji. 
Ponatis iz »Slovanskega sveta«. Dunaj. Tiskarna Ivana 
N. Vernav. 1896. 16». 32 str. 

iV. Odlomek latinsko-slovenskega slovarja (na pokaz). Se- 
stavil Fran Wiesthaler. (V Izvestju c. kr. državne 
nižje gimnazije v Ljubljani.) 

Bočni rusko-slovenski slovar. 378 str. Kratka slovnica ruskega jezika. 
85 str. Sestavil M. M. Hostnik. V Gorici. 1897. 8». Na- 
tisnola »Goriška tiskarna« A. Gabršček. 

Letopis Matice slovenske. 

Šolski učbeniki. 

IX. Zgodovinski spisi, življenjepisi, spominske knjige. 

Božja pot Matere Božje na Blejskem jezeru. II. pomnoženi na- 
tisek. V Ljubljani. 1896. Založil Anton Turk, knjigovez. 
Katoliška tiskarna v Ljubljani, m. 8". 20 str. 

O stoletnici Vodnikovih „Lublanskih Nov iz" . Spisal in izdal v prid 
družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Ivan Vrh ovni k. 
Ponatisnjeno iz »Slovenskega Lista«. V Ljubljani. 1897. 
Založil izdajatelj, m. 8«. 87 str. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 243 



Spomenica kranjske gimnazije vzidana pod sklepni kamen no- 
vega g-imnazjjskega poslopja dne 18. septembra 1. 1897. 
Sestavil A. Štritof. Ponatis iz »Slovenskega Lista«. 
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8o. 11 str. 

Sjjominski listki iz avstrijske zgodovine. Sestavil Bori si a v. V 
Ljubljani. 1897. Založil J. Giontini. Tiskal R. Milic v 
Ljubljani, m. 8". 98 str. 

Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Spisal Jožef 
L avti ž ar, duhovnik Ljubljanske škofije. V Ljubljani. 
1897. Založil pisatelj. Tiskala R. Miličeva tiskarna. 
8". 146 str. 

Izvestja muzejskega društva. (II.) 
Letopis Matice slovenske. (II.) 
Zgodovinski zbornik. (I.) 

Šolski učbeniki. (VIL) 

Sestavki v različnih časopisih in knjigah. 

X. Starinarska dela. 



XI. Zemljepisna, potopisna in narodopisna dela. 

Bolgarija in Srbija. Opisal Anton Bezenšek, profesor na 
državni višji gimnaziji v Plovdivu, častnik akademije 
francoske itd. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v 
Celovcu. 1897. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v 
Celovcu. 8». 237 str. 

Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Prirodoznanski, sta- 
tistični, kulturni in zgodovinski spis (12 podob in 1 načrt). 
Spisal S. Rutar, c. kr. gimnazijski profesor. (II. snopič). 
Ljubljana. 1897. Izdala »Matica Slovenska«. Natisnila 
.1. Blasnikova tiskarna. 8». 129.— 280. + V str. 

Časopis: Planinski vestnik. 

Izvestja muzejskega društva. (I.) 

Šolski učbeniki. (VII.) 

Sr stavk i v različnih časopisih in knjigah. 

IG* 



244 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

XII. Matematska in zvezdoslovna dela. 

Šolski učbeniki. 

XIII. Prirodopisna in prirodoslovna dela. 

Matica slovenska.^ Elektrika., nje proizvajanje in uporaba. 
Spisal Ivan Subic, c. kr. ravnatelj. Izdala in založila 
»Matica Slovenska«. V Ljubljani. 1897. Natisnil Dragotin 
Hribar v Celju. Lex. 8». LXIV. + 96 str. 

Izvestja muzejskega društva. 

Sestavki v različnih časopisih in knjigah. 

XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta, 
rudarstva, stavbarstva. 

Zapisnik o redni seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko 
v Ljubljani. 8''. (v različnem obsegu večkrat na leto). 

VIL Letopis Zveze slovenskih posojilnic. 1896. Na svetlo dala 
Zveza slovenskih posojilnic v Celji. Celje. 1897. Izdalo 
in založilo načelstvo Zveze slovenskih posojilnic. Tiskal 
Dragotin Hribar v Celji. 4o. 83 str. 

Letni računi slovenskih posojilnic. Spisal J. Lapajne. 12o. 16 str. 
S prilogo: Izvestje centralne posojilnice slovenske leta 1898. 
Samozaložba. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. 

XV. Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo, 
sadjarstvo, domače gospodinjstvo. 

Naše vinogradništvo. Spisal Frančišek Gombač, deželni po- 
tovalni učitelj za vinstvo. Druga pomnožena izdaja 
knjižice »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih 
vinogradov. V berilo je vtisnjenih 49 slik. Dodatek. 
Avstrijsko zakonodajstvo v trtnoušnih zadevah. Sestavil 
dr. Gustav Marchet, r. j. profesor na c. kr. visoki šoli za 
kmetijstvo na Dunaju. V Ljubljani. 1897. Tisk J. Blas- 
nikovih naslednikov v Ljubljani. Založil deželni odbor 
Kranjski. 8». 144 str. 

Navodilo o pokončavanji Škodljivih mrčesov. V Ljubljani. 1890. 
Na poli. (Tisek ?) 

Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni 
obraniti. Govoril dne 27. maja 1897 na podučnem shodu 
središkega bralnega društva »Edinost« Anton Kosi, 



R. Perašek: Biblijografija slovenska. 245 

učitelj in posestnik v Središči. Maribor. 1897. Založilo 
bralno društvo »Edinost«. Natisnila tiskarna sv. Cirila 
v Mariboru. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja«. 12o. 24 str. 

Poljedelstvo. Slovenskinn g'ospodarjem v poduk. Spisal Viljem 
R oh rman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli 
na Grmu. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Ce- 
lovcu. L del. Splošno poljedelstvo. V Celovcu. 1897. 
Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. 8<*. 144 str. 

Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in ime- 
nitna jedila.^ Spisala in na svetlo dala Magdalena 
Pleiweis. Četrti pomnoženi natis. V Ljubljani. 1897. 
Založila Kat. tiskarna. 8". 398 str. 

Gospodarski listi: Gospodarski glasnik za Štajersko, Gospo- 
darski list, Kmetovalec in različni drugi časopisi, ki se 
bavijo poleg drugih predmetov tudi z gospodarstvom. 

XVI. Vojaške knjige, vežbeniki in pravilniki za 
požarnike, telovadce itd. 

Časopis: Gasilec. 

XVII. Leposlovne knjige, estetične razprave. 

Ernani. (Lirična drama v štirih dejanjih, spisal J. M. Piave, 
preložil A. Funtek, uglasbil G. Verdi.) Samozaložba. 
Tisek Narodne tiskarne v Ljubljani, m. 8". 16 str. 

„Glasbena Matica" v LJubljani. (Besedilo vsporeda prvega 
rednega koncerta dne 7. januarija 1897. 4 str.) Narodna 
tiskarna. Isto za drugi redni koncert 8. marcija 1897. 
3 str. 

„ Glasbena Matica" v Ljubljani. Franz Schubert. Simfonija št. 7. 
C-dur. Wolfgang Amadeus Mozart. Requiem. Recjuiema 
besede. Založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. Tisek 
R. Miličeve tiskarne. S^. 16 str. (Vspored koncerta dne 
12. aprila 1897. 1.) 

Ilešič Fran. Dramatika in slovensko slovstvo. (Jahresbericht 
des k. k. Staatsobergymnasiums zu Laibach. 1897, v. 8^ 
str. 3.— 14. — ) 

Ivanu Navratilu za sedemdeseti god. J. S. (Josip Stritar.) (Listič 
s pesmico v treh kiticah in podpisom.) Na Dunaju dne 
4. sušca 1. 1895. 8». 

Iz luči in teme. Zložil ,E.„Gangl. Tiskal in založil Rudolf 
Milic. (V Ljubljani). 8». 102 sLr. 



246 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 

Krištof Kolumh ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. »Spisal 
E. Sreknik. (Z ruskeg-a poslovenil J. M.) V Ljubljani. 
1897. Tiskali in založili J. Blasnikovi nasledniki. S«. 
281 str. 

Marijine pesmi. Nabral Valentin Stolcer, učitelj v Razboru 

pri Slovenjgradcu Ljubljana. Založil Val. 

Stolcer. Tisk J. Blasnika naslednikov. 1897. m. 8". 39 str. 

Ljuba Babic (Gjalski). Marica. Povest. Prevel Vinko Vinič. 
(Slovanska knjižnica. Snopič 62 — ^63. V Gorici. 1897. 
m. 8". 139 str. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna« 
A. Gabršček.) 

Moja hoja na Triglav. Spomini Nejaza Nemcigrena. (Glej II. 
Ant. Knezova knjižnica.) 

O te ženske! Novele in črtice. Spisal Fran G o ve k ar. (Sa- 
lonska knjižnica. I. V Gorici. 1897. m. 8». 291 str. Tisk. 
in zal. Goriška tiskarna A. Gabršček.) 

Poezije. Zložil Zamejski. (Slovanska knjižnica. Snopič 
60—61. V Gorici. 1897. m. 8«, 128 str. tiska in zalaga 
Goriška tiskarna A. Gabršček.) 

Povesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. II. zvezek. V Ljubljani. 
Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl Kleinmajr & Fed. Bamberg. 
1897. m. 80. 310 str. 

Povesti s iMovanja. Spisala Ana Rehakova. Z dovoljenjem pi- 
sateljice poslovenila A. D er m 6 ta in J. Kunšič. 

Korotanske povesti. Spisala Gabrijela Preissova. Z dovoljenjem 
pisateljice poslovenil A. Dermota. (Slovanska knjižnica. 
Snopič 57—58—59. V Gorici. 1897. m. 8». 238 str. Tiska 
in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček. 

Punčika. Mestni obraz. Poljski: Stanislav Grudziiiski. Poslo- 
venil S. P — ov. (Slovanska knjižnica Snopič 64. V Go- 
rici. 1897. m. 8". 84 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna 
A. Gabršček.) 

Salonska knjižnica. Izdaja in ureja Andrej Gabršček. I. knjiga. 
V Gorici, m. 8°. 1897. Tiskala in založila Goriška tiskarna 
A. Gabršček. 

Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Str ek e Ij. III. snopič. 
(Pola 25 b — 37.1 Izdala in založila Slovenska Matica. V 
Ljubljani. 1897. Natisnila tiskarnica R. Milica, v. S". 
sfr. 393—592. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 247 

/ usode. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (S sliko.) (Slo- 
vanska knjižnica. Snopič 65. do 68. V Gorici. 1897. 
m. 8^ 343 str. Tiskala in založila Goriška tiskarna 
A. Gabršček.) 

Trinko Ivan. K poroki Musoni- Velišič. K poroki prof. 
dr. Franceta Musonija z blagorodno gospodično Emilijo 
Velišič-evo. Prijatelju. Udine. Tipografia del patronato. 
1897. m. 80. 7 str. 

Trojka. Povest. Spisal dr. F. D. V Ljubljani. 1897. Založila 
Slovenska Matica. Tiskala Blasnikova tiskarna 8". 238 str. 
(Glej II.) 

Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. Drugi zvezek. (Dalje in 
konec.) Spisal profesor dr. Karol G laser. (Izdala in 
založila Slovenska Matica. V Ljubljani. 1897.) Katoliška 
tiskarna. Ljubljana, v. 8». 177.— 338. str. (Glej VIII.) 

Leposlovni listi: Domači prijatelj, Dom in svet, Ljubljanski 
Zvon, Slovenka, Svobodni glasovi. 

Leposlovni zborniki: Salonska knjižnica, A. Knezova knjiž- 
nica. Slovanska knjižnica. 

Knjige za mladino. 

Knjige za ljudstvo. 

Koledarji. 

Različne knjige in časopisi prinašajo poleg drugih tvarin 
tudi leposlovne sestavke. 

XVIII. Umetniška dela (Glasbena, slikarska dela). 

Glasbena Matica. 1872. — 1897. Zbori za štiri moške glasove. 
Uredil Josip Cerin, koncertni vodja. Izdala in založila 
»Glasbena Matica« v Ljubljani. 1897. Tiskali J. Eberl &C. 
na Dunaj i. 8«. 241 str. 

Gloria in exelsis Deo. Trije božični napevi za samospev, mešan 
zbor in spremljavo orgelj ter offertorij za sveti Dan, 
praznik sv. Štefana, Novo leto in za, sv. tri Kralje za 
mešan zbor zložil Ign. Hladnik. Op. 29. V Ljubljani. 
Založil skladatelj. Tisek J. Blasnikovih naslednikov. 4". 

Napevi za »Marijine pesmi«. Nabral Valentin Stolcer, učitelj 

v Razboru pri Slovcnjgradcu Ljubljana. 1897. 

Založil Valentin Stolcer. Natisnili J. Blasnikovi nasled- 
niki, dolg. 8«. 28 str. 



248 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Naša pesem. Po besedah Engelberta Gangla ug-lasbil P. An- 
g-elik Hribar. Založil in izdal odbor zaveze gasilnih 
društev kranjskih. Ljubljana. 1897. Tiskarna R. Mili- 
čeva. 8". 

Poduk v igraiiju na citrah. Sestavil Fr. Sal. Koželjski. 3. zvezek. 
Založil L. Schwentner, knjigarna v Brežicah ob vSavi. 

13 božičnih pesem za meŠan zbor. Uglasbil Ivan Zupan, orga- 

nist in orgljar v Kamnigorici. Založil skladatelj 

Natisnila tiskarna R. Miliceva v Ljubljani. 1897. Lex 8». 
16 str. 

Glasbeni Ust: Cerkveni glasbenik, 

Slavcek (Glej VIL b.) 

Pole s podobami zti šolo in dom. Založila družba za pomno- 
ževalno umetnost na Dunaju. Komisijska zaloga: c. kr. 
zaloga šolskih knjig na Dunaju. [1897.] fol. Naslov, kazalo 
in 25 številk (listov) podob. 

Novak Fran. Srednje in končne okrajšave v slovenskem debahiem 
pismu. 8". 30 str. (v Jahresbericht des k. k. Staatsober- 
gymnasiums in Krainburg. Nat. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. 
Bamberg v Ljubljani.) 

XIX. Knjige za prosti narod, spisi prigodniki, 
knjige različne vsebine. 

Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. J. M ilo vršnik. Izdala in 
založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Slovenskih Ve- 
černic 50. zvezek. 1897. Natisnila tiskarna Družbe 
sv. Mohorja v Celovcu. 8*>. 192 str. 

Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine. Sestavil 

D V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini. 

1897. Natisnil W. Blanke v Ptuji. (Pridejan je spis): 
Spomenik hvaležnosti. Povest iz socijalnega življenja. 
Spisal Anton Sušnik. m. 8". 57 str. 

Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. Prevedeno iz 
nemščine. V Ljubljani. 1897. Založnik in prodajalec 
Janez Giontini. Tiskarna R. Miliceva. m. 8«. 92 str. 

Nemški Pavliha v slovenski obleki. Knjižica polna smešnih 
povestij za kratek čas. Prevod iz nemščine. V Ljubljani. 
1897. Založil in prodaja J. Giontini, bukvar. m. 8", 88 str. 
Tiskal Drag. Hribar v Celji, 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 249 

Sicara. Na svitlo dal M. Ivanetič. Vse pravice pridržane. 
Založil pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 
1897. 8«. 15 str. 

Vojska na Turškem od leta 1875. do konca leta 1878. Začetek 
ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Crnog-orcev in Rusov 
s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni 
avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob 
Alešovec. Drugi natis. V Ljubljani. 1897. Založil Janez 
Giontini. Tiskal Drag. Hribar v Celji. m. 8» 142 str. 

Sestavki v različnih časopisih in knjigah. 



XX. Letna poročila, računski sklepi, pravila društev, 
imeniki, koledarji itd. 

Izvestje C kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem 
letu 1896/97. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wies- 
thaler. Vsebina: 1.) N. Odlomek latinsko-slovenskega 
slovarja na pokaz. Sestavil Fr. Wiesthaler. 2.) Šolska 
poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani. 1897. Založila 
c. kr. državna nižja gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr 
& Fed. Bamberg. v. 8". 63 str. 

XV. und XVI. Jahresbericht der Knabenbiirgerschule mit 
land\virtschaftlicher Richtung in Gurkfeld. 1895/96 
und 1896; 97... XV. in XV L Idno poročilo deske meščanske 
šole s kmetijskim značajem v Krškem 1895106., 1896 j 97. 
Založilo ravnateljstvo. Tiskal Dragotin Hribar v Celji. 
8^. 34 str. Vsebina: Iz mestnega arhiva (Krško pred 
sto leti. Spisal Ivan Lapajne.) Opis črtežev iz F. Na- 
pravnikove geometrije za meščanske šole. III. del. 
str. 71 in 72. J. B. 

Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol (strokovna šola za 
obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in strokovna 
šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani o 
šolskem letu 1896/97. Na svetlo dal c. kr. direktor 
Ivan Subic. V Ljubljani. 1897. Založil c. kr. obrtni 
zavod. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 
v. 8". 20 str. 

Letno poročilo Franc-Jožefove ljudske šole v Crnomlji., štiri razred- 
nice z dekliško paralelko 1896/97. Izdalo šolsko vodi- 
teljstvo. Založil krajni šolski svet v Crnomlji. Tiskal 
J. Krajec v Novem mestu. 8». 14 str. 



250 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

[Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole v Komnu za šolsko leto 
1896i97. V Trstu. Založil c. kr. okrajni šolski svet v 
Sežani. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 8". 20 str.) 

Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranji. Izdalo 
šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1896/97. Založil 
slavni krajni šolski svet v Kranji. Tiskal R. Milic v 
Ljubljani, v. 8". 11 str. 

Letno poročilo štirirazredne deŠke ljudske šole in obrtne nadaljevalne 
Šole v Kranji. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega 
leta 1896,97. Založil krajni šolski svet v Kranji. Tiskarna 
R. Miličeva v Ljubljani, v. 8". 13 str. 

Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne 
nadaljevalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na 
konci šolskega leta 1896/97. Založila I. mestna petraz- 
redna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R. Miličeve 
tiskarne, v. 8^. 28 str. 

Letno poročilo II. mestne petrazredne deŠke ljudske šole, obrtne pri- 
pravljalnice in šolske delarne v Ljubljani. Izdalo šolsko 
vodstvo na konci šolskega leta 1896/97. Založila II. mestna 
petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R. 
Miličeve tiskarne, v. 8". 24 str. 

Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani. 
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1896/97. 
Založila mestna osemrazredna dekliška ljudska šola v 
Ljubljani. Tiskarna R. Miličeva v Ljubljani, v. 8". 20 str. 
(Vsebina: Vpliv prostoročnega risanja na dekliško vzgojo. 
Agneza Zupanova.) 

Letno poročilo UršuUnskih dekliških šol v Ljubljani. Izdalo šolsko 
ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1896/97. Založile 
Uršulinske dekliške šole. Tiskarna R. Miličeva. Ljub- 
ljana, v. 8''. 40 str. (Jahresbericht der Ursulinen-Madchen- 
Šchulen in Laibach. Veroffentlicht am Schlusse des 
Schuljahres 1896 97. Verlag der Ursulinen-Madchen- 
Schulen. 

Letfio poročilo štirirazredne ljudske in obrtne nadaljevalne šole v 
Metliki. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega 
leta 1896/97. Založil krajni šolski svet v Metliki. Tiskal 
J. Krajec v Novem mestu. 8°. 20 str. 

Letno poročilo čoeterorazredne deške ljudske šole v Novem mestu 
(Rudolfsvvert). 1896/97. Založil krajni šolski svet. Tiskal 
J. Krajec (v Novem mestu). 8<*. 14 str. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 251 

Letno poročilo trirazredne deJdiške šole v Novem mestu, (lludolfs- 
wert.) 1896/97. Založil krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec 
(v Novem mestu). S''. 10 str. 

Letno poročilo petrazredne ljudske in obrtno-nadaljevalne šole v 
Postojini za šolsko leto 1896/97. Izdalo šolsko vodstvo. 
Vsebina: 1.) Jan Stan. Hofstetter. 2.) Šolska poročila. 
3.) Šolska mladina po napredku. Založil krajni šolski 
svet v Postojini. Tiskal R. Seber v Postojni, v. S^. 20 str. 

{Šolsko poročilo Štirirazredne ljudske šole v Sežani za šolsko leto 
1896/97. V Trstu. Založil c. kr. okrajni šolski svet v Se- 
žani. Tiskala tiskarna Dolenc v Trstu. S". 20 str.) 

Let7io poročilo petrazredne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole 
v Skofjiloki. Izdalo šolsko vodstvo koncem leta 1896/97. 
Založil krajni šolski svet v Skofjiloki. Tisek R. Miličeve 
tiskarne. 8». 12 str. 

Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Toplicah. Izdalo šolsko 

voditeljstvo ob koncu šolskega leta 1896/97. Založil 

krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 
8". 8 str. 

Letno poročilo o zasebnih Šolskih zavodih s pravico javnosti družbe 
sv. Cirila in Metoda v Trstu za šolsko leto 1896/97. Zalo- 
žila družba sv. Cirila in Metoda. V Trstu. Tiskarna 
Dolenc. 1897. 8". 12 str. 

Letno poročilo ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Tržiču. 1896;'97. 
Jahresbericht der Volksschule und der mit derselben 
in Verbindung- stehenden g'ewerblichen Fortbildungs- 
schule in Neumarktl. Buchdruckerei R. Millitz. Laibach. 
v. S°. 24 str. (večinoma nemško). 

Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani za dru- 
štveno dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1896. 1. 
V Ljubljani. Založilo telovadno društvo »Sokol«. Tisek 
Narodne tiskarne. 1897. v. 8o. 23 str. 

Letno poročilo Narodne čitalnice v Novem mestu za leto 1896. 
Založila Narodna čitalnica. Tiskal J. Krajec. S**. 12 str. 

Letno poročilo mestne godbe ob koncu 1. 1896. Založila mestna 
godba (v Novem mestu). Tiskal J. Krajec. 8". 12 str. 

Deveto letno poročilo Podpornega društva za slovenske visoko- 
šolce na Dunaju, ustanovljenega 1. 1888. o vladarski 
štiridesetletnici Njegovega Veličanstva cesarja Pran- 



252 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 

čiška Jožefa I. Na Dunaju. 1897. Izdalo in založilo 
društvo. Tiskala tiskarnica c. kr. dvornih gledališč, od- 
govoren A. Rimrich. 12". 24 str. 

Poročilo o delovanji gospinsJce podporne družbe rudečega križa za 
Goriško in Gradiško za XVIII. družbeno leto. 1896. V 
Gorici. 1897. Založila družba. Tisk. Seitz. 8«. 16 str. 

Poročilo deželnega pomočnega društva Rudečega kriza za Kranjsko 
o njegovem delovanji leta 1896. (Natisnila Klein & Comp.) 
8°. 6 str. 

Poročilo odbora „DijaŠke kuhinje v Kranji"' za šolsko leto 1896/97. 
J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana, v. 8°. 5 str. 

Petletno poročilo okrajne bolnisne blagajne v Novem mestu za leta 
1891. — 1895. Založila okrajna bolnišna blagajna. Tiskal 
J. Krajec. 1897. 4". 42 str. 

Letno poročilo bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji ob sklepu 
leta 1896. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem 
mestu. 4". 4 str. 

Peto letno poročilo bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu ob koncu 
leta 1896. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem 
mestu. 4°. 4 str. 

22. Poročilo Vincencijeve družbe za Kranjsko za leto 1897. Zalo- 
žila Vincencijeva družba. 8°. 12 str. Natisnila Katoliška 
tiskarna. 

8. Poročilo Vincencijeve družbe v Tržiču, Založila družba. Na- 
tisnila Katoliška tiskarna. 8°. 4 str. 

Triindvajseto poročilo in račun družbe duhovnikov Lavantinske ško- 
fije za 1. 1896. Založba družbe. Tisk tiskarne sv. Cirila 
v Mariboru. 1897. 8°. 4 str. 

Petnajsto letno poročilo družbe vednega češčenja presvetega Rešnjega 
telesa in v podporo ubožnih cerkev lavantinske škofije 
za leto 1896. Maribor. 1897. 8«. 4 str. (Tiskala tiskarna 
sv. Cirila v Mariboru.) 

UpravniŠko poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske 
občnemu zboru za leto 1896. Ljubljana. 1897. Založba 
c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Tisk 
J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8". 18 str. 

Letno poročilo Marijine bratovščine v Ljubljani za leto 1896. Za- 
ložilo društvo. Natisnila Klein & Comp. 8". 16 str. 1897. 



R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 253 



Letni račun Arimatejskega društva v Barkovljah. V Trstu. 1897. 
Založilo Arimatejsko društvo. — Tiskala Tiskarna 
Dolenc. 4».) 

[Letni račun društva Jožef- Ar imatej v Lonjeru. ... V Trstu. 1897. 
Založilo društvo Jožef-Arimatej. Tiskala tiskarna Dolenc. 
4». 4 str.) 

[Letni račun društva Nikodeni v Opčini. V Trstu. 1897. Založilo 
društvo Nikodem. Tiskala tiskarna Dolenc. 4°.) 

[Letni račun pogrebnega društva v Bojanu. Založilo društvo. Ti- 
skala tiskarna Dolenc. 4<*.) 

[Letni račun tržaškega pod])ornega in bralnega društva. V Trstu. 
1897. Založilo tržaško podporno in bralno društvo. 
Tiskala tiskarna Dolenc. 4". 8 str.) 

[Letni račun delalskega podpornega društva v Trstu. V Trstu. 1897. 
Založilo delalsko podporno društvo. Tiskala tiskarna 
Dolenc. S«. 20 str.) 

Računski sklep okrajne bolniške blagajnice v Kamniku za 1. 1896. 
Va pole. 8». (Tisk?) Isto za leto 1897. 

Drugo poročilo in računski sklep za upravno dobo od dne 1. ja- 
nuarja do dne 31. decembra 1896 okrajne hranilnice in 
posojilnice v Idriji., reg'istrovane zadruge z neomejeno 
zavezo. Založila okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji. 
Natisnil R. Šeber v Postojni. 4^. 21 str. 

[Letni račun gospodarskega društva na Frdeniči. V Trstu. 1897. 
Založilo gospodarsko društvo. Tiskala tiskarna Dolenc 
v Trstu. 40. 4 str.) 

[Letni račun obrtnijskega društva v Barkovljah. V Trstu. 1897. 
Založilo obrtnijsko društvo. Tiskala tiskarna Dolenc. 4''.) 

[Letni račun svetoivanskega konsumnega društva. V Trstu. 1897. 
Založilo konsumno društvo v S. Ivanu. Tiskala tiskarna 
Dolenc. 4^ — ) 

[Letni račun hranilnice in posojilnice v Kopru. V Trstu. 1897. 
Založila hranilnica. Tiskala tiskarna Dolenc. 8". 4 str.) 

[Letni račun tržaške hranilnice iti posojilnice. V Trstu. 1897. Za- 
ložila hranilnica in posojilnica v Trstu. Tiskala tiskarna 
Dolenc. 4". 12 str.) 

Posojilnica v Gornji Radgoni., rcgistrovana zadruga z neome- 
jeno zavezo. Računski sklep za peto upravno leto 1896. 



254 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Dragotin Hribar v Celji. -i". 4 str. [1897.] (Tudi v prej- 
šnjih letih so izšli jednaki računski sklepi.) 

Posojilnica na Vranskem^ registrovana zadruga z neomejeno 
zavezo. Poročilo in računski sklep za leto 1892. Dru- 
štvena tiskarna D. Hribar v Celji. 4". 4 str. 

Prometni račun in računski sklep občinske hlagajnice mesta Ljub- 
ljanskega in onih zakladov, s kterimi upravlja mestna 
blagajnica za leto 1896, Gebarung's-Ausweis und Rech- 
nune^sabschluss der Laibacher stadtischen Communal- 
Casse und der in der Verwaltung derselben stehenden 
Fonde fur d as Jahr 1896. 99 str. vel. 4o. 

Računski sklep za tretje upravno leto 1896. Posojilnica za II. 
Bistriški okraj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo 
v Trnovem. R. Seber. Postojna. 8''. 4 str. 

Računski sklep za drugo upravno leto 1896. Posojilnica in hra- 
nilnica v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z 
neomejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8°. 4 str. 

Računski sklep posojilnice v Crnomlji za upravno leto 1896 Za- 
ložila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 
d>\ 4 str. 

Računski sklep posojilnice v St. Jerneju. 1896. Založila posojilnica. 
Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8°. 4 str. 

Poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1896. Okrajna 
posojilnica v Litiji, registrovana zadruga z neomejenim 
poroštvom. R. Seber, Postojna. 4**. 4 str. 

Računski sklep in poročilo Posojilnice v Logatci, registrovane za- 
druge z omejenim poroštvom (ustanovljene 22. julija 
1888) za deveto upravno leto 1896. Založila Posojilnica 
v Logatci. Tiskal R. Seber v Postojni. 4". 9 str. 

Računski zaključek za prvo upravno leto 1896. Posojilnica za 
Loški potok, Drago in Travo, registrovana zadruga z ne- 
omejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8°. 4 str. 

Računski sklep posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z ne- 
omejeno zavezo za upravno leto 1896. Založila posojil- 
nica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8^ 4 str. 

Računski sklep posojilnice v Mokronogu za upravno leto 1896. 
Založila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 
80. 4 str. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 255 

Računski sklep in poročilo Notranjske posojilnice v Postojni^ vknji- 
žene zadruge z omejenim poroštvom za štirinajsto 
upravno leto 1896. R. Seber. Postojna. 4°. 4 str. 

Poročilo in računski sklep Posojilnice v Ribnici^ registrovane za- 
druge z omejenim poroštvom za deseto upravno^ leto 
1896. Založila »Posojilnica v Ptibnici«. Tiskal R. Seber 
v Postojni. 4°. 10 str. 

Računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica in hra- 
nilnica v Rovtaii pri Logatcu^ registrovana zadruga z ne- 
omejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8". 4 str. 

Poročilo in računski sklep za tretje upravno leto 1896. Posojil- 
nica na Slapu pri Vipavi, registrovana zadruga z neome- 
jeno zavezo. R. Seber. Postojna. 4". 3 str. 

Poročilo in računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica 
v Trebnjem^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo. 
R. Seber. Postojna. 4°. 3 str. 

Računski sklep (Poročilo in računski sklep) y,Kmetske posojilnice 
na Vrhniki'\ registrovane zadruge z omejenim poroštvom 
za petnajsto upravno leto 1896. Založila »Kmetska po- 
sojilnica« na Vrhniki. Tiskal R. Seber v Postojni. 4°. 
9 str. 

Poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1896. Poso- 
jilnica v Zagorji ob ^Savi^ registrovana zadruga z neome- 
jeno zavezo. R. Seber. Postojna. 4*^. 3 str. 

Poročilo in računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica 
v Zatičim., registrovana zadruga z neomejenim poroštvom. 
R. Seber. Postojna. 8". 3 str. 

Računski zaključek mestRe hranilnice ljubljanske za sedmo 
upravno dobo od dne 1. januarija do dne 31. decembra 
1896. leta. V Ljubljani. Založila mestna hranilnica ljub- 
ljanska. Natisnil A. Klein cK: Comp. v. 4". 27 str. 

Računski zaključek mestne hranilnice v Kranji za IV. upravno 
dobo. Založila mestna hranilnica v Kranji. Natisnila 
Narodna tiskarna v Ljubljani. 4". 1897. 

(Isto za mestno hranilnico v Kamniku in v Radovljici.) 

Računski zaključek mestne hranilnice v Novem mestu za III. 
upravno dobo od dne 1. jan. do 31. dec. 1896. V Novem 
mestu Založila hranilnica. Tiskal J. Krajec. 1897. 4°. 8 str. 



256 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Conto consuntivo del Monte di pieta ed unitavi cassa di 
risparmio di fondazione conte Thurn in Gorizia per 
r anno 1896. — Sklep računa zastavljalnice in z njo združene 
hranilnice^ ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici za 
leto 1896. Gorizia. Tipografia Ilariana editrice. 1897. 4**. 

Inventar o imovini mestnega zaklada koncem leta 1896. Inventar 
des Gemeindefonds-Vermogens mit Ende 1896. 4". 55 str. 

Proračun mestnega zaklada za leto 1898. V Ljubljani. Založil 
mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1897. 
vel. 40. 21 str. 

[Pravila društva ^^Arimatej'^ v Proseku. V Trstu. 1897. Založilo 
društvo »Arimatej«. Tiskala tiskarna Dolenc. 16".) 

Pravila društva za zgradbo zavetišča in vzgoje volišča v Ljubljani 
pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj, visokosti presvitlega 
gospoda nadvojvode Fran Ferdinand d' Este. 1893. na 
poli. (Tisk?) 

[Pravila konsumnega društva v Sv. Ivanu. V Trstu. 1897. Založilo 
društvo. Tiskala tiskarna Dolenc. 16°.) 

[Spremenjena pravila pomorskega konsumnega društva v Puli. Na- 
tisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. 

1897.) 40. 

Pravila delavskega konsumnega društva rudarske družbe v Zagorju. 
Samozaložba zadruge. Tiskala Ig. pl. Kleinrnayr & Fed. 
Bamberg v Ljubljani, m. 8". 8 str. 

Pravila gospodarske zveze. Kleinmayr & Bamberg. Ljubljana. 
3388—97. m. 80. 11 str. 

Pravila gospodarskega društva na Frdeniči. V Trstu. 1897. Zalo- 
žilo gospodarsko društvo na Frdeniči. Tiskala tiskarna 
Dolenc v Trstu. 16". 8 str. 

Pravila političnega in gospodarskega društva za Notranjsko. Tiskal 
Šeber v Postojni. Založil odbor. 1897. 8". 8 str. 

Pravila c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Tretji natis. V Ljub- 
ljani. 1893. 8". 16 str. (Natisnili J. Blasnikovi nasledniki.) 

Pravila in vozni red kluba dolenjskih biciklistov. Novomesto. 1897. 
Založil klub dolenjskih biciklistov. Tiskal J. Krajec v 
Novem mestu. Povprečni 12«. 48 str. 

Pravila ljubljanskega uradniškega društva (slov. in nemški). 
9 + 11 str. m. 8". J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana. 



R- Perušek: Biblij ografij a slovenska. 257 

(Pravila dekliškega podpornega društva v Trstu. V Trstu. 1897. 
Založilo delalsko podporno društvo. Tiskala tiskarna 
Dolenc. 16". 20 str.) 

Pravila podpornega društva za slov. visohošolce v Gradcu. Tiskal 
Drag-otin Hribar v Celju. m. 8". 7 str. 

[Pravilnik društcene blagajne za bolestne [za različne fabrike]. 
Natisnila Ig-, pl. Kleinmayr & Fed. Hamberg v Ljubljani.) 

Okrajna bolniška blagajnica v Ajdovščini v pokneženi g-rofiji 

goriški in gradiški. Izkaznica štev 1897. Tiskal 

R. Seber v Postojni. (Ustanovilo za okrajno bolniško 
blagajnico v Ajdovščini.) 8". 24 str. 

[Pravila čitalnice v Skednju. V Trstu. 1897. Založila čitalnica 
v Skednju. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 16°. 8 str. 

Pravila pevskega društva ,^Glas* v Sodražici. Tiskal R. Seber v 
Postojni. 8". 4 str. 

Družbena knjižica (pravila) katoliškega delai^skega društva v Trbovljah. 
Založilo Katoliško delavsko društvo v Trbovljah. Ti- 
skarna sv. Cirila v Mariboru (1897). 16^ 12 str. 

Pravila prostovoljnega gasilnega društva. Kleinmayr & Bamberg-. 
Ljubljana. 3542—97. Fol. 4- str. 

Pravila telovadnega društva „Sokol'^ v Idriji. R. Seber. Postojna. 
8«. 4 str. 

Pravila brivske zadruge v Ljubljani. (Natisnila Narodna tiskarna.) 

Pravila razsodiŠkega odbora zadruge v J. Blasnikovi 

nasledniki. Ljubljana. 12^*. 14 str. 

Pravila zadruge čevljarskih mojstrov v sodnem okraju Tržiškem. 
1897. Založila čevljarska zadruga v Tržiču. Natisnili 
J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 12". 20 str. 

Pravila mlekarske zadruge v Trnovem., registrovane zadruge z 
neomejenim poroštvom. R. Seber. Postojna. 8°. 18 str. 

Pravila mlekarske zadruge v Košanski župniji., registrovane za- 
druge z neomejenim poroštvom. R. Seber. Postojna. 
8«. 18 str. 

Zadružna pravila (Mlekarne in sirarne v Postojni). R. Seber, 
Postojna. 80. 18 str. 

Pravila mestne hranilnice ljubljanske. Izvrševalnc določbe k pra- 
vilom mestne hranilnice ljubljanske. (Tiskal Klein Ot ("omp.) 
v Ljubljani. 1897. 8°. 15 -f 9 str. 

17 



258 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Pravila okrajne posojihiice v Krškem^ registro^vane zadruge z 

neomejeno zavezo Tiskal R. Šeber v Postojni. 

(1897.) m. 8«. 15 str. 

Pravila, za hramlnico in posojilnico v Gornjem Tuhinji^ registro- 
vana zadruga z neomejeno zavezo. 1897. Katoliška 
tiskarna v Ljubljani. 8". 10 str. 

Pravila za ljudsko posojilnico, registrovano zadrugo z neome- 
jeno zavezo. V Ljubljani. Samozaložba ljudske posojil- 
nice. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana, 
m. 8^ 12 str. ^ 

Disciplinarni red za c. kr. državne gimnazije na Kranjskem. 
(Potrjen z razpisom visokega c. kr. naučnega minister- 
stva z dne 16. julija 1887. št. 11400). V Ljubljani. Na- 
tisnila Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 8". 12 str. 

Poslovnik pevskima zboroma Glasbene Matice. Samozaložba. 
Tisk Narodne tiskarne. 8°. 7 str. (1897.) 

Uredba za učiteljsko osobje Glasbene Matice. Samozaložba. 
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. (1896.) 

Službeno navodilo za mestno policijsko stražo ljubljansko. Se- 
stavil Fran Podgoršek, mestni policijski komisar. 
Fol. (24 polovičnih stranij.) 

Navodilo cestarjem. (Izdal in založil okrajni odbor ormoški. 
Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1897.) m. 16". 
8 str. 

Prevozniški red^ to je red, s katerim se uravnava obrt pre- 
voznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljanskem. 
V Ljubljani. Samozaložba mestnega magistrata. Natisnil 
A. Klein & Comp. 8". (16 str. slov. in 16 str. nemških.) 

Zglaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Založil 
mestni magistrat Ljubljanski. Natisnil A. Klein & Comp. 
1897. 8°. (5 str. slov. in 5 str. nemški.) 

Predpis za tobačne trafikante. Ljubljana. 1897. Tiskarna Ig. 
pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 8". 26 str. (n. in si.) 

Določila o pravicah in dolžnostih uradnega osobja pri mestni hra- 
nilnici ljubljanski. Pokojninski pravilnik za uradno osobje 
mestne hranilnice ljubljanske. (Tiskal Klein & Comp. v 
Ljubljani. (1897.) 8". 30 str. 



R. Perušek: Biblijografija slovenska. 259 

Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1897. 
V Ljubljani. Založnik mestni magistrat. Natisnil A. 
Klein & Com)). 16". 84 str. 

Volilski imenik za dopolnilne volitve občinskega sveta dežel- 
nega stolnega mesta Ljubljane leta 1897. (Natisnil 
A. Klein & Comp. v Ljubljani. Fol.) 17 str. 

llnstrovani narodni koledar. Uredil in izdal Dragotin Hribar. 
Leto X. 1898. V Celju. 8». 

Vsebina zabavnega dela (95—142): Slavlje ob otvoritvi 
,.Naroclnega doma" v Celji. Luka Jeran. Dr. Fran vitez Miklosicb. 
Simon Robič. Janko Krsnik, spisal Fr. Vidic. Ljubljanski knezoškof 
Tomaž Hren na Spodnještajerskem, spisal P. pl. Radics. Rast, 
moč in razpad otmanske države, zgodovinski pregled, H. Majar. 
Važni dogodki v letu 1897. 

Koledar Amerikanskega Slovenca leta 1898. Tower. Minn. Na- 
tisnil Amerikanski Slovenec. 8". 110 str. 

Obseg: K novemu letu. Štetje časa Rudar. Prvi 

razred. Pravljica o šepavem oslu. Dvojna vrsta Ijudij. Stenska ura. 

Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898 Na 

svetlo dala in založila »Družba sv. Mohorja« v Celovcu. 
Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, v. 4". 
128-1-80 str. 

Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1898. 
Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Deseti letnik. 
Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Ljubljani. 
Natisnila Katoliška tiskarna. 12°. 148 str. 

Popotnikov koledar za slovenske učitelje. 1897. s popolnim 
imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in 
učiteljskega osobja po Južno c^tirskem, Kranjskem, Pri- 
morskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v 
začetku šolskega leta 1896.— 1897. LX. leto. Sestavil 
Mihael J. Nerat, nadučitelj in vrednik Popotnikov v 
Mariboru. V Gorici. Tiskala in založila Goriška tiskarna 
A. Gabrščok. 1896. 12". XV. -f- 213 str. 

Slovensko-amerikanski koledar za leto 1897. Izdala tiskarna Glas 
Naroda. 109. Gren\vich-Street Ne\v-York. 8". 104 str. 

Slovensko-amerikanski koledar za leto 1898. Izdalo in založilo 
uredništvo »Glas Naroda«. Četrti letnik. Ne\v-York. 
Tiskala tiskarna Glas Naroda. 109. Grcen\vich-Stroot. 

[Pratika Amerikanskega Slovenca za 1. 1898. l'o\v. Minn.) 

17* 



260 R. Perušek: Biblijografija slovenska. 

Mala pratika za navadno leto 1898. ki ima 365 dni. Na svetlo 
dala C. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in za- 
ložili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice 
prihranjene. 24°. 

Velika pratika za navadno leto 1898. ki ima 365 dni. Na svetlo 
dala C. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in zalo- 
žili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice 
prihranjene. 24". 57 str. 

Slovenska Pratika za navadno leto 1897. ki ima 365 dni. V 
Ljubljani. Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fedor Bamberg 
v Ljubljani. 24". 89 str. 

Različni stenski koledarji. 

Repertorij o obdobnih vlogah, katere ima županstvo predla- 
gati C. kr. okrajnemu glavarstvu. (Stenska tabla.) 1897. 
Založil in tiskal J. Krajec. Novomesto. 

Bočni katalog (zapisnik) z imenikom ljudskih šol in učitelj- 
skega ORobja na Kranjskem. Začetkom šolskega leta 
1897,98. Tiskal in založil R. Seber, tiskar v Postojni. 
IV. letnik, m. 8». 

Ročni kažipot po Goriškem^ Trstu in Istri za 1898. Uredil Josip 
Krmpotič. IV. letnik. V Gorici. 1897. Tiskala in zalo- 
žila Goriška tiskarna A. Gabršček. m. 8"^. 

Tarifa za užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od 
mesa ter 4% deželno doklado za Vojvodino Kranjsko. 
Založilo nadzorništvo sam. dež. naklade v Ljubljani. 
Tiskal R. Šeber v Postojni, m. 8». 19 str. 

Vzpored I. narodne dirke^ katero priredi klub slovenskih bici- 
klistov »Ljubljana« ob desetletnici svojega obstoja in 
slavnostni otvoritvi novega dirkališča v nedeljo dne 
3. oktobra 1897. Natisnila A. Klein & Comp. v Ljubljani. 
80. 20 str. 

Jesen in zima. 1897198. III. letnik. Gričar & Mejač. Trgovina 
s konfekcijami za gospode in dame. Ljubljana. Prešer- 
nove ulice št. 9. 4". 40 str. 







/"^ -^ -^ -T- -T*- "T" -T- 



Letopis „Slov^^ske Matice''. 



(Sestavil E. Lah.) 



Poročilo o delovanju „Slovenske Matice" 

v dobi od 1. grudna 1897 do 30. listopada 1898. 



113. odbopova seja, v sredo dne 19. prosinca 1898. 1. 

Navzočni: Gg.Fr. Leveč (predsednik); dr. H. Dolenec, P. Grasselli, A. Kohlar, 
A. Kržič, dr. J. Lesar, M. Pletersnik, dr. L. Požar, dr. J. Stare, I. Sumile, 
I. Šiibic, A. Tavčar, L Vavru, Fr. IViesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (od- 
horniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17. 

Predsednik prog'lasi sklepčnost, pozdravi navzočne, otvori 
sejo in da besedo zapisnikarju. 

Zapisnika o 111. redni in o 112. izredni odborovi seji, 
overovljena po i^redsednikii ter po odbornikih dr. Požarju in 
Sušnikti., se odobrita brez ugovora. Na ogled sta zapisnika o 
sejah gospodarskega odseka z dne 19. vel. srpana in 6. grudna 
in pa zapisnik o seji književnega odseka z dne 17. prosinca. 
Overovateljema današnjemu zapisniku imenuje predsednik 
odbornika ravnatelja Subica in nadzornika Zupančiča. 

Dne 4. malega srpana lani je odkrilo »Slovensko uči- 
teljsko društvo« v Podbrezju na Gorenjskem pokojnemu 
Andreju Praprotniku na rojstni hiši, dne 8. kimovca pokojnemu 
Ivanu Tomšiču na njegovem rojstnem domu na Vinici spo- 
minsko ploščo. Obeh slavnosti se je udeležila tudi zlatica; 
pri prvi sta jo zastopala odbornik Zumer in tajnik, pri drugi 



262 Letopis „SIovenske Matice". 

clruštvenik Gangl. — Dne 28. malega srpana je umrl v 
Ljubljani notar Janko Kersnik^ Matičin odbornik, ustanovnik 
in poverjenik. Matica je izrazila njegovi vdovi pismeno so- 
žaljenje, položila na krsto venec s trakovi in bila pri po- 
grebu na Brdu zastopana po predsedniku in odborniku 
Senekoviču. Njegove čestilce na Dunaju, praznujoče dne 
6. grudna Kersnikov večer, je pa brzojavno pozdravila. — 
Starosti odborovemu, odborniku dr. Jerneju Zupancu, je po- 
vodom odlikovanja z naslovom cesarskega svetnika čestitala 
pismeno. — Po istej poti se je spomnila ^Glasbene Mdtice^^ 
katera je dne 8. grudna praznovala 251etnico svojega ob- 
stanka s slavnostno sejo v »Glasbenem« in s slavnostnim 
koncertom v »Narodnem domu«, vabeča tudi svoje odbor- 
nike k slavnostni seji. — Predsednik se zahvali odbornikom 
Grasselliju, Koblarju, dr. Požarju in Rutarju, ki so kot člani 
ožjega odseka veliko pripomogli, da se je Kopitarjeva slav- 
nost dne 12. vinotoka v Ljubljani tako častno praznovala 
in tako dostojno izvršila; končno zahvali vse one, ki so k 
temu sploh kaj pripomogli. 

Na znanje se vzame, da je sprejela Matica knjižno 
zvezo s poljskim društvom „Toivarzystwo ludoznaivcze"' v Levovu. 

Matica je izgubila v zadnji dobi več ustanovnikov in 
poverjenikov; umrli so župniki Drčar, dr. Lipold, Oblak in 
Pogačnik, dekan Stariha, kanonik Hofstefter in zasebnik Na- 
vratil. (V znak sožaljenja se odborniki dvignejo s svojih 
sedežev.) 

Sklene se, da se Matica, ki je povabljena na prazno- 
vanje tisočletnice Pavla Diakona v Starem mestu na Furlan- 
skem meseca kimovca 1899. L, te slavnosti, ako bode možno, 
primerno udeleži. 

Po kratkem razgovoru se reši več gospodarskih vprašanj, 
ki se tičejo hišnih in tiskarskih zadev. 

Odobre se nagrade pisateljem, korektorjem in urednikom 
društvenih knjig za 1. 1897. nei/premenjene, kakor jih je 
nasvetoval književni odsek. 

Za 1897. leto je izdala Matica za društvenike po sedem 
knjig v obsegu 91 pol, in sicer: 1.) Letopis za 1. 1897.; uredil 
prof. A. Bartel, tiskala »Narodna tiskarna« v 3000 iztisih; 
2.) dr. K. Glase/-. Zgodovina slovenskega slovstva ITI. del, 
drugi zvezek, tiskala »Katoliška tiskarna« v 3200 iztisih; 
3.) dr. K. StrekeJj: Slovenske ntlrodne pesmi III. snopič. Tiskala 
Miličeva tiskarna v 3200 iztisih; 4.) .S". Butar: Trst in Istra. 
II. del. Tiskala Blaznikova tiskarna v 3000 iztisih; 5.) /. Subic: 
Elektrika. I. del. Tiskala Hribarjeva tiskarna v Celju v 3100 iz- 
tisih; 6.) Zabavne knjižnice X. zvezek: Trojka. Povest, Spisal 



Letopis „Slovenske Matice". 263 

dr. Fr. D. Tiskala Blaznikova tiskarna v 3000 iztisih. 7.) 
Anton Knezove knjižnice IV. zvezek. Uredil predsednik. 
Tiskala »Narodna tiskarna« v 3200 iztisih. 

Ker se je za ^Stenski zemljevid slovenskih pokrajin'^ ogla- 
silo doslej še le 1442 naročnikov, torej še ne prav polovica 
za izdavanje in zalaganje potrebnega števila, je poziv po- 
noviti in zaostale poverjenike opomniti. Tudi se je obrniti 
na deželni zbor s prošnjo za prispevek k pokritju troškov. 

Na znanje se vzame, da dr. Kosovo ^Vz^ojeslovje". dru- 
štvena založna knjiga, ni dobilo aprpbacije za šole, baje 
ker sloni na Herbartovi pedagogiki. Čudno je, da se Lind- 
nerjeva knjiga, po kateri je dr. Kosovo: Vzgojeslovje poslo- 
venjeno, sme še nadalje rabiti kot učna knjiga, nje slovenski 
prevod pa ne, in da se temu očitajo Lindnerjeve napake. 
Sklene se to knjigo vsako leto podarjati interesovanim 
krogom kot učno pomagalo. 

Društvo je prejelo jako veliko prošenj od zavodov, 
društev in posameznikov za podaritev založnih knjig, ka- 
terim se je redno ustrezalo. Matica je prejela za te poda- 
ritve ustne in pismene zahvale. 

Veliko se je izpremenilo med pooerjeniŠtvom. Nove po- 
verjenike so dobile Brežice, Draga, Loški potok, Šmarije 
pri Jelšah, Jesenice, Medvode, Metlika, Postojina, Brdo in 
Borovnica; spojili sta se zopet poverjeništvi Kotlje in Pli- 
berk v jedno; novo poverjeništvo se snuje za Rakek z 
Uncem. 

Društvu je pristopilo od zadnje redne seje 245 društ- 
venikov; za leto 1897. jih je plačalo 2525, za 1896. pa 2461. 
Kot marljivi poverjeniki so se odlikovali posebno gg.: 
Andoljšek v Dragi, Eller na Zilji pri Beljaku, Jarc v Bra- 
slovčah, Kalan v Krškem, Lapanja v Kobaridu, Schwentner 
v Brežicah, Markošek v Mariboru, Gomilšek v Jarenini, 
Abram v Gorici, Slovenija na Dunaju, dr. Glaser v Trstu, 
i. dr. s tem, da so Matici pridobili več novih udov. 

Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 241 knjig, zvezkov 
in časopisov; največ ruskih, čeških in slovenskih; petina 
podarjenih, štiri petine zamenjane. 

Voli se pododsek treh odbornikov (gg. Koblar, dr. Požar 
in Subic) z nalogo, da razmišljava in poda odboru nasvete 
o tem, kaj bi bilo storiti z vedno močneje narastajočo dru- 
štveno knjižnico. 

Ko se odbor za to odloči, da bodi občni zbor takoj 
po Veliki noči, zaključi predsednik, ker se nihče več ne 
oglasi za besedo, sejo. 



264 Letopis „Slovenske Matice". 

114. odbopova seja, v ponedeljek dne 4. aprila 1898. 1. 

Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, F. Grasselli, Fr. Huhad, 
dr. I. Janežič, A. Kohlar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik,dr. L. Požar, 
A. Senekopič, dr. J. Stare^ L Siibic, A. Tarčar, dr. I. Tavčar, I. Vavrti, I. Vilhar, 
Fr. IViesthaler in V. Zupančič [odborniki) ; E. Lah {zapisnikar). Skupaj 20. 

Zapisnik o 113. odborovi seji, lii sta ga pregledala in 
potrdila odbornika ravnatelj Šubic in nadzornik V. Zupančič., 
se odobri brez ugovora. Overovateljema današnjemu zapis- 
niku se imenujeta odbornika dr. L Janežič in M. Pletersnik. 
Na ogled so zapisniki o sejah knjižničnega odseka z dne 
17. februvarija, gospodarskega odseka z dne 24. marca in 
književnega odseka z dne 1. aprila t. 1. 

Na povabilo društva »Pravnik« se izvolijo predsednik 
Leveč in pa odbornika dr. Požar in Suhic v odsek, ki sestavi 
v družbi s tremi pravniki in tremi duhovniki spomenico o 
ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani. 

»Matica« je pozdravila dne 17. februvarija t. 1. „Slovenijo'* 
na Dunaju ob praznovanju večje veselice, čestitala odbor- 
niku, ustanovniku in poverjeniku L. Svetcu ob njegovi srebrni 
poroki; nadučitelju in poverjeniku A. Novaku v Idriji ob nje- 
govi 251etnici, odkar je ondi učitelj; jugoslovanskemu me- 
cenu dr. J. J. Strossniajerju ob njegovi GOletnici mašništva in 
sklenila čestitati odličnemu pisatelju in sotrudniku dr. Janezu 
Mencingerju v Krškem ob njegovi GOletnici. 

Deželnemu zboru, kateri je »Slovenski Matici« v po- 
kritje troškov za »Stenski zemljevid« naklonil podporo 
500 gld., se izreče pismena zahvala in se sklene naprositi 
tudi mestno občino ljubljansko, da bi k tem troškom pri- 
spevala s primerno svoto. 

Srbskemu poslanstvu na Dunaju, dvornemu svetniku 
dr. Jagiču in svetniku dr. J. Zupancu se izreko na krasnih 
knjižnih darilih pismene zahvale. 

Podpredsedniku P. Grasselliju se izreče zahvala za njegov 
govor o odobrovanju slovenskih učnih knjig. 

Poročilo gospodarskega odseka o računih za 1. 1897., 
odobrenih po presojevavcih, se vzame na znanje. Zajed no 
ž njimi se sklene končno urediti več gospodarskih vprašanj, 
tako da ne bo trpelo društvo škode. 

Odobri se poročilo književnega odseka o letošnjih društ- 
venih knjigah, njih številu, obliki, vsebini in obsegu. Obsegale 
bodo krog 80 pol, tiskale se bodo v 3200 iztisih; po vsebini 
bodo štiri znanstveno-poučne, dve pa leposlovni; po veli- 
kosti bodo imele prve štiri obliko Letopisa, zadnji dve pa 
obliko »Zabavne knjižnice«. 

Sklene se, da se je pri izdavanju zabavnih knjig po- 
sebno ozirati na priljubljene starejše slovenske pripovednike 



Letopis »Slovenske Matice". 265 

in pesnike (Kersnik, Ogrinec, Mencinger, Cegnar, Svetličič, 
Žakelj) in dado se predsedniku v tem oziru potrebna po- 
oblastila. 

Soglasno se sklene, da je ob Prešernovi stoletnici 
1. 1900. izdati ^Prešernovo spomenico''^ ki bi obsegala pesnikov 
životopis, opis njegove dobe, listine, tolmač njegovih pesmi, 
itd. ter popolnjevala izdajo njegovih poezij, ki jo pripravlja 
Bamberg. 

Raznim rokopisom se določijo presojevavci. 

Po nasvetu knjižničinega odseka se sklene občnemu 
zboru predlagati, naj stopi Matica radi odstopa svoje knjiž- 
nice v dogovor z deželnim odborom. 

Sklene se sodelovati pri hrvatskem foUdoristskem „Zbor- 
nikii'^ in v ta namen naprositi strokovnjaka, da objavi v 
Letopisu navodilo. 

Nova poverjeništva so se osnovala za Unec-Rakek, Gorje, 
Šmarije na Goriškem in Skedenj; nove poverjenike sta do- 
bila Rojan in Sežana. 

Podarilo se je v zadnjem času veliko knjig in je Ma- 
tica prejela za darila več zahval. Jeli so se oglašati za 
starejše knjige tudi po znižanih cenah. 

Za društvene knjige se kaže od leta do leta večje 
zanimanje v časopisju. Matičine knjige se pohvalno in v 
obširnih ocenah imenujejo ne le v domačih časopisih, ampak 
tudi v vnanjih, celo v inozemskih. 

zlatica se naprošena udeleži s svojimi prirodoznanskimi 
knjigami letošnje jubilejske razstave dunajske. 

Poročilo o »Stenskem zemljevidu« se vzame na znanje. 

Od zadnje seje je pridobila Matica 68 novih vdoo: 
2 ustanovnika in 66 letnikov. Za letos jih je dozdaj plačalo 
528, za lani 2603. 

Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 179 knjig, zvezkov 
in časopisov; večinoma po zamenji, nekoliko tudi podarjenih; 
največ čeških, ruskih in slovenskih. 

Končno se sklene, da bo letos občni zbor v sredo dne 
27. aprila ob šestih zvečer v »Narodnem domu«. 

XXXIII. redni občni zbor, v sredo dne 27. aprila 1898. leta. 

Navzočnih 45 društvenikov pod predsedstvom prof. 
Fr. Levca, ki pozdravi zbornike tako-le: 

»Vsem gospodom društvenikom, ki so prišli na občni 
zbor ter s tem pokazali svoje zanimanje za naše društvo, 
izrekam presrčno zahvalo. 

O društvenem delovanju, častita gospoda. Vam bode 
obširneje poročal tajnik; društveni računi pa so razgrnjeni 



266 Letopis „Slovenske Matice". 

na vpogled in vrhu tega jih ima vsak tukaj navzočni dru- 
štvenik tiskane v rokah. 

Jaz le toliko na kratko omenim, da Matica glede šte- 
vila društvenikov, kakor glede števila knjig in njih notranje 
cene očitno napreduje. Letošnje knjige društvenikom v obče 
ugajajo in javna kritika jih je tudi pohvalila. To je od- 
boru znamenje, da je na pravem potu in da mu kaže tudi 
v prihodnje nadaljevati svoje dozdanje delovanje. Izkušnja 
je potrdila, kako prav je storil odbor, da se ni vdal siren- 
skim glasovom, ki so zadnja leta svetovali, da Matica opusti 
vse znatistveno delovanje ter goji edino leposlovje. Sprožilo se je 
namreč prevažno vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseuči- 
lišča v Ljubljani. Kakšni bi stali pred svetom, Uo bi se na 
eni strani protivili vsakemu znanstvenemu delovanju, na 
drugi strani pa zahtevali, naj nam učna uprava da vseuči- 
lišče ? Zatorej mislim, da čaka Matico v prihodnjih letih važna 
naloga, da s korenitimi znanstimiimi spisi dokaze., da so tudi 
Slovenci zmožni delovati na znanstvenem polju, — da so vredni za- 
htevanega vseučilišča. Poleg »Leonove družbe«, poleg »Prav- 
nika« in »Muzejskega društva« morajo naši učenjaki imeti 
na razpolaganje tudi »Slovensko Matico«, da v njenih knjigah 
priobčujejo dobre spise zlasti knjizno-zgodovinske in jezikoslovne 
vsebine, ker ostale znanstvene stroke imajo v glasilih zgoraj 
imenovanih društev svoje zavetišče. Ker pa Matica poleg 
tega ne bo smela prezirati leposlovja, poiskati ji bode drugih 
gmotnih virov in pomočkov za svoje publikacije. Obrniti se 
bode na učno upravo, da tudi ona podpre Matico z izdatnim 
prispevkom, kakor ga daje ne samo češki in poljski akade- 
miji, ampak tudi maloruskemu knjižnemu društvu »Sev- 
čenko« v Levovu. 

Potem bi bilo Matici možno izdati vsako leto najmanj 
po sedmero knjig, izmed katerih bi bile štiri znanstvene, tri 
pa leposlovne vsebine. 

Končno izvršujem prijetno nalogo, da se presrčno za- 
hvaljujem vsem, ki so preteklo leto podpirali predsedstvo 
in društveni odbor v njiju poslovanju. Iskreno zahvalo iz- 
rekam vsem poverjenikom, ki so nam pridobili novih udov 
ter pospeševali društveno dolovanje. Iskreno pa se zahva- 
ljujem tudi vsem delavnim odbornikom in pregledovavcem 
rokopisov za njih obilni trud.« 

Potem da predsednik besedo tajniku, kateri prečita 
svoje poročilo, ki slove tako-le: 

»Slavni zbor, Doba, katero imamo ravnokar za sabo, je 
sicer ena krajših, ni pa med neplodovitimi. Izmed društve- 
nikov se je pojavila želja, naj se občni zbor ne skicuje še 



Letopis „Slo venske Matice". 267 

le junija in n(3 na zgodnjo popoldansko uro. Odbor je tej 
želji ustreg-el in sklical zborovanje za danes ob šestih. 

Lanski — to je 32. občni zbor — (vršil se je dne 
28. junija ob polpetih popoldne v mestni dvorani) odboru 
razen ene ni prinesel nobene izpremembe. Namesto pokoj- 
nega Navratila je bil v odbor na novo voljen dr. M. Murko., 
ki si je za Matico že kot neodbornik pridobil veliko zaslug, 
bodisi kot pisatelj in sotrudnik, bodis'i kot vpliven društvenik. 

V društvenem upravništvu je ostalo v preteklem letu vse 
pri starem: isti predsednik, ista podpredsednika, isti blagajnik, 
ista ključarja, isti udje 2:ospodarskega in književnega odseka. 

Odbor je imel 4 seje: 3 redne in 1 izredno; redne dne 
30. junija lani, 19. januarija in 4. aprila letos; izredno dne 
1. oktobra lani. 

Književni odsek se je zbral v sejo dvakrat, namreč 
17. jan. in 1. aprila t. 1.; gospodarski trikrat, to je: 19. avgusta, 
1. decembra in 26. marcija. 

Poleg teh sta zborovala v Matici še dva ad hoc odseka, 
namreč Kopitarjev in knjižnični: prvi trikrat (14. julija, 
25. septembra in 6. oktobra), drugi enkrat (17. februarija). 

V prvi svojih sej se je odbor osnoval in posvetoval o lan- 
skih knjigah, v drugi o nagradah pisateljem, korektorjem 
in tiskarjem lanskih knjig, v tretji o pripravah za letošnji 
občni zbor in pa o letošnjih društvenih knjigah; izvenredna 
seja je bila sklicana zaradi Kopitarjeve slavnosti. 

Matica je izdala lani sedem knjig. S tem je ustregla 
društvenikom, ustregla pa ni blagajni, ker je za knjige iz- 
dala več, nego bi bila smela. Podala je 90 pol berila. Na- 
menjena je bila izdati le šest knjig; slučajne razmere so pa 
tako nanesle, da je morala izdati sedem knjig. Tudi lanske 
knjige so se nekoliko zakasnile, toda ne tako močno, kakor 
predlanske. Z zadnjimi knjigami je Matica, kakor sodi javno 
mnenje, napravila znaten korak naprej. Knjige močno ugajajo. 
Ta trditev ni smela, ker kritika, ki Matici nikdar ne priza- 
naša, tako sodi. Društvene knjige se ocenjujejo pohvalno 
skoro brez izjeme; privoščijo jim obširne ocene skupno in 
posamič. Omenjajo se v domačih in vnanjih časopisih, v 
dnevnikih in mesečnikih. Dokaz, da ugajajo, je tudi, da so tri 
izmed njih komaj tri mesece potem, ko so izŠle, tudi ze pošle, vkljub 
temu da je Matica naložila po 150 — 200 iztisov več, kakor 
je društvenikov. Novi društveniki, kateri pristopijo društvu 
tudi za nazaj, prejmo namesto teh knjig (Letopis, Trojka, 
Trst) druge s podobno vsebino. 

f Letos izda Matica šest knjig: štiri znanstveno-poučne in 
dve leposlovni. Matica izda 1.) Letopis za leto 1898; uredil 



268 Letopis „ Slovenske Matice". 

g-a bo prof. Bartel. Tvarina mu je že zagotovljena. 
Knjiga bo obsegala krog 20 pol; tiskala jo bo »Narodna 
tiskarna« v 3200 izvodih. — 2.) Elektriko. II. del. Spisuje rav- 
natelj Subic. Knjiga bo letos obsegala krog 15 pol in imela 
veliko več slik od lanske. Tiska jo Hribarjeva tiskarna v 
Celju v 3100 iztisih. — • 3.) dr. K. Glaser: Zgodovina sloven- 
skega slovstva. IV. del. 1. zvezek. Tiskala jo bo v obsegu 
krog 10 tiskovnih pol »Katoliška tiskarna« v 3200 iztisih. 
Pisatelj je naprošen, obdelati ostalo tvarino tako, da jo s pri- 
hodnjim letom skonča. — ■ 4.) dr. K. Strekelj: Slovenske na- 
rodne pesmi. IV. snopič. Rokopis je zagotovljen za konec 
prihodnjega mesca; knjiga je proračunjena na okroglih 12 
pol in se bo tiskala zopet v 3200 izvodih. — 5.) Zabavne 
knjižnice XI. zvezek. Vsebina mu ni končno določena. Odbor 
se je le po nasvetu književnega odseka zedinil v načelu, naj 
začne Matica zbirati in objavljati stare slovenske klasike: 
pripovedovavce in pesnike. Misli se v prvi vrsti na Kersnika, 
Ogrinca, Mencingerja, Ledinskega, Cegnarja in Svetličiča in 
dalo se je g. predsedniku pooblastilo, v tem oziru potrebno. 
— 6.) Anton Knezove knjižnice V. zvezek. Uredil ga bo pred- 
sednik in poskrbel za primerno tvarino ; tiskala ga bo pa 
»Narodna tiskarna v 3200 iztisih. — Odbor trdno upa, da 
bo društvenikom s temi knjigami ustreženo in zanesljivo 
pričakuje, da si društvo ž njimi pridobi novih zaveznikov. 

Tudi lani je bila iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove 
za literarne namene razpisana častna nagrada, imela pa ni 
povoljnega uspeha. Oglasilo se je sicer nekaj tekmovavcev; 
njih spisov pa ni bilo mogoče nagraditi, marveč jih je bilo 
treba vrniti pisateljem. 

Prejela je Matica tudi sicer še več rokopisov; nekaj 
rabnih se bo prilično porabilo, nekaj nerabnih se je vrnilo, 
nekaj neocenjenih se ocenjuje. 

Vprašanje »Stenskega zemljevida« še nikakor ni dozo- 
relo do izdaje. Matica se je obrnila lani na vse poverjenike, 
da ji nabero potrebno število naročnikov. Uspeh ni bil tako 
ugoden, kakor bi se bilo smelo pričakovati ob tolikem za- 
četnem zanimanju. Po preteku enega leta se ni prijavila niti 
polovica potrebnega števila. Sklenilo se je pri zaostalih po- 
verjenikih pospešiti nabiranje; objavili so se tudi oklici 
vnovič po vseh časopisih. Ker se pa po tej poti ni nade- 
jati potrebnega števila naročnikov, se je obrnila Matica s po- 
sebno prošnjo na deželni zbor in prejela podporo 500 gld., 
in obrnila seje tudi na mestni zbor. — Potreba zemljevida 
je vsestranska, njegova važnost in korist se povdarja povsod; 
naj se torej interesirani krogi, ne samo poverjeniki, zavzemo, 
da se stvar čim preje uresniči. 



Letopis „Slovenske Matice". 269 

Dvoje veselih znamenj je zabeležiti pri knjižni zalogi. 
Za založne knjige sploh se oglašajo od leta do leta pridnejše 
društva ob periferiji; dokaz da se ljudstvo probuja, kjer je 
bilo že v nevarnosti, da narodno zaspi. Matica je prošnjam 
prav rada ustrezala, vsaj je to v popolnem soglasju z dru- 
štvenim namenom. Zlasti so pa jeli segati po knjigah pol- 
preteklega časa: po »Zabavni knjižnici«, »dr. Glaserju« in 
»dr. Streklju«, proti znižani kupnini, posebno novi udje. Na 
ta način je vendarle upati, da se končno izprazni zaloga, 
tembolj ker se ne zalagajo več knjige po nepotrebnem v 
previsokem številu. Od tega postopanja imata torej korist 
društvo in občinstvo. S 1. septembrom lanskega leta je odbor 
po nasvetu gospodarskega odseka ustavil komisijonelno pro- 
dajo knjig in vpeljal za društvo boljši stari način prodaje 
proti sprotnemu plačevanju. Popusta dovoljuje Matica 25"/o 
in sicer vsem knjigarjem. Lani je štela zaloga pričetkom leta 
16.406 knjig in 224 zemljevidov. Med letom jih je prirastlo 
12200, odpadlo pa 12.227 in sicer: 11.288 na ude, 280 je bilo 
kupljenih, 659 podarjenih. Koncem leta je torej štela zaloga 
16.439 knjig in 224 zemljevidov. Popolnoma sta pošli II. del 
Goriške in prof. Trdine »Zgodovina slovenskega naroda«. 

Z založnimi knjigami se odbor ne more kar nič pohva- 
liti. Običajno se razpečava le Erjavčevo »Živalstvo«, pičleje 
»Somatologija«; še precej »Stenografija«, vkljub temu, da še 
vedno ni šolska knjiga, čeravno je odobrena. Vdušili so pa 
»Vzgojeslovje« vsled neugodne ocene, po kateri knjiga ne 
more postati šolska. Matici, katera se je gmotno žrtvovala, 
delajo se s tem le velike neprilike. Da bo knjiga imela 
vendarle nekoliko koristi, je odbor sklenil, da se vsako leto 
podari med učiteljiške četrtoletnike, katerim je bila kot 
šolska knjiga namenjena. Poslalo se je na ta način letos v 
Ljubljano, Celovec, Koper, Gorico in Maribor 137 izvodov. 
Križmanova »Slovnica italijanskega jezika« se tudi prav malo 
razprodaja. 

Knjižnici je lani zopet prirastlo 499 knjig, zvezkov in 
časopisov: 117 podarjenih in 382 zamenjanih; po jeziku 189 
ruskih, 150 čeških, 68 slovenskih, 35 hrvaških, 15 nemških, 
13 srbskih, po 9 bolgarskih in poljskih; 5 sorbskih, 3 latinske, 
2 madjarski in 1 švedska. V zvezo je stopila Matica na novo 
z dvema društvoma, namreč: »Towarzystwo ludoznawcze« 
in »Prof. zbor v Belem gradu«. Kar je poročevavec povdarjal 
lani, to mora ponavljati v isti, če ne v večji meri, še letos. 
Knjižnica je primeroma bogata in še precej raznovrstna, 
vendar zelo pomanjkljiva. Obžalovati je pa, da si knjig skoro 
nihče ne izposoja, da torej, kot izkušnja leto za letom uči, 
v tej sestavi nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Se pred 



270 Letopis „Slovenske Matice". 



kratkim je dobila prav dragocene in redke knjige v dar, 
kakor jih ima že več podobnih, toda nikomu ne hasnejo. 
Število knjig- raste od leta do leta, prostor postaja vedno 
tesneji, zanimanje za knjige pa ne le ne raste, marveč celo 
ponehuje. Ker je želeti, da se temu razmerju napravi kmalu 
konec, stopa danes odbor pred občni zbor s samostojnim 
predlogom, merečim na to, da se odstopi društvena knjižnica 
pod gotovimi pogoji kaki drugi javni oblasti, kjer bi našle 
knjige boljše mesto in kjer bi svoj namen lože dosegale. 

Računsko poročilo imajo gospodje zborniki v rokah. 
Ker se o njem lahko natančnejše pouče sami, ni moj namen, 
da se spuščam v podrobnosti. Na nekatere stvari je pa treba 
slavni zbor vendarle opozoriti. Računski sklep kaže 111 gld. 
47 kr. nedostatka in v opazki je povedano, da je Matica 
1670 gld. več izdala, nego bi bila smela. Glavni razlog, zakaj 
se je to zgodilo, je bil naveden že pri knjigah. Matica je 
po neljubem slučaju primorana izdala sedem knjig, mesto 
šest. Knjio-e so postale dražje: tiskarne so s cenami posko- 
čile; tudi nagrade plačuje Matica visoke, če hoče dobiti dobre 
spise. Nedostatku so pa krivi še drugi momenti. Matica je 
imela pri Kopitarjevem računu nad 300 gld. primanjkljaja. 
Matica je izplačala 100 gld. nagrade nekemu pisatelju na 
račun rokopisa, ki izide šele prihodnje leto; za klišeje seje 
izdalo lani 400 gld. in vendar se večja polovica teh klišejev 
porabi šele letos. Matica ima končno tirjati še knjižni dolg 
več kot 100 gld. 

g- Odkar je bila hiša po potresu temeljito popravljena, 
so se letni troški za hišne poprave izdatno zmanjšali. Treba 
se bo letos lotiti le še onega stanovanja, ki je ostalo po 
potresu nepopravljeno. 

Ker je društvo izdalo več, nego bi bilo smelo, se je 
lani premoženje vkljub temu, da je število društvenikov 
narastlo in da je Matica pridobila pri papirjih na kurzu, 
vendarle skrčilo za 1220 gld. 

Proračun je prav ugoden, čeravno ni sestavljen na 
optimistični podlagi. Na društvenini se bo skoro gotovo 
dobilo še več. Vendar je bilo tudi pri teh dohodkih za 
knjige mogoče določiti za 500 gld. višjo svoto od lanske 
proračunove in bo odboru mogoče po zdanjem načrtu ne 
le vzdržati ravnotežje, ampak skoro gotovo zmanjšati neko- 
liko lanski nedostatek. 

Račun depozit kaže običajno lice. 

Računski sklep Knezove ustanove izkazuje mal pre- 
bitek, vendar še nekoliko večji, nego predlanski. 

Večjih volil in daril lani ni bilo. Volilo pokojnega 
Žuže končno še ni poravnano. Ponujano poravnavo za 



Letopis „Slovenske Matice". 271 

dvomljivi tabulat okroglih 600 gld. s 50 g'ld. je Matica vsled 
soglasnega sklepa gospodarskega odseka odklonila. Tudi se 
bo Matica potrudila dve že močno zastareli tirjatvi izterjati. 
Jako veliko se je v zadnji dobi zopet izpremenilo med 
poverjeništvoni. Poživilo seje poverjeništvo osapsko v Istriji; 
novega poverjenika je dobil Dunaj; spojili sta se poverje- 
ništvi Kotlje in Vogrče v eno s sedežem v Kotljah; nove 
poverjenike so dobila poverjeništva na^ Brdu, v Postojini, 
Metliki, Medvodah, na Jesenicah, v Smariju pri Jelšah, 
Dragi, Brežicah in Borovnici; novo poverjeništvo se je osno- 
valo za Unec in Rakek s sedežem na Uncu, novega pover- 
jenika je dobila Sežana; nova poverjeništva se snujejo za 
Smarije na Goriškem, Gorje in Skedenj. Matica šteje zdaj 
že do 150 poverjenikov, od katerih zaslužijo posebno po- 
hvalo gg. Abram Josip v Gorici, Andoljšek Bernard zdaj v 
Mirni peči; EUer Franc na Zilji, dr. Glaser Karol v Trstu, 
Gomilšek Franc Sal. v Jarenini, Jarc Franc v Medvodah, 
Jarc Valentin v Braslovčah, Jelovšek Gabrijel na Vrhniki, 
Kalan Janko v Krškem, Lapanja Ivan v Kobaridu, Markošek 
Ivan v Mariboru, Novak Alojzij v Idriji, Primožič Štefan v 
Postojini, Sadnikar Josip v Kamniku, Schwentner Lavoslav 
zdaj v Ljubljani, Slovenija na Dunaju, Tomažič Ivan v 
Skofji Loki. 

V tesni zvezi s poverjeniki so udje. Matica se v tej 
zadevi drži svojega starega, toda dobrega gesla: počasi, pa 
dosledno. Dokaz, da to geslo ni napačno, je faktum, da je 
Matica, ko je poročevavec prevzel tajništvo 1884. leta, štela 
1125 letnikov, zdaj jih pa šteje 2621. Število se je torej z 
doslednjim narastanjem v 141etih več kot podvojilo. 

V zadnji dobi ima Matica zabeležiti jako veliko na- 
rodnih in drugih pojavov, s katerimi je tudi ona v zvezi. 

Lani o Binkoštih je praznoval njen častni član, češki 
rodoljub Jan Lego, štiridesetletnico svojega pisateljevanja. Ma- 
tica mu je o tej priliki pismeno čestitala. — Dne 4. julija 
lani je odkrilo »Slov. učit. društvo« v gorenjskem Podbrezju 
svojemu pokojnemu predsedniku A. Praprotnikn v rojstni hiši 
spominsko ploščo. Pri tej slavnosti, ki je veljala tudi Mati- 
činemu soustanovitelju, odborniku, tajniku in ključarju, je 
bilo društvo zastopano po odborniku Zumru in po poroče- 
vavcu. Ožji rojaki pokojnega nepozabnega predsednika, ka- 
nonika ilf orna so sprožili misel, da se njemu postavi v rojstni 
fari v Stangi spomenik. Matica je to misel z veseljem po- 
zdravila in poslala takoj znaten prispevek, enako kot za po- 
kojnega odbornika, učitelja I. Tomšiča, katercnnu so dne 
8. septembra na Vinici odkrili spomenik. Pri tej slavnosti 
je Malico zastopal njegov rojak učitelj Gangl. Dne 10. in 



272 Letopis »Slovenske Matice". 

12. oktobra lani sta se vršili na Dunaju in v Ljubljani Ko- 
pitarjevi slnvnosti, obširnejše popisani v zadnjem zvczliu Kne- 
zove knjižnice. Ni moj namen o njih še izgubljati besede. 
Le toliko bodi povedano, daje Matica ž njima prav dostojno 
nastopila in slovensko čast napram tujemu svetu prav dobro 
rešila. Delo, trud in zaslug-e interesovanih krogov je v zgoraj 
omenjeni knjigi spretnejše pero že opisalo. Dne 6. decembra 
so praznovali na Dunaju Kersnikov večer; slavitelje zaslužnega 
pokojnika je Matica brzojavno pozdravila in storila isto na- 
pram Sloveniji ob praznovanju večje veselice dne 17. februa- 
rija. Pevsko društvo ^Glasbena Matica" je praznovala dne 
8. decembra 251etnico svojega obstanka. Prijateljskega dru- 
štva, izborno sodelujočega pri Kopitarjevi slavnosti, se je 
Matica spomnila v pismeni čestitki in z vabilom odbornikov 
na slavnostno sejo. Januarija letos je prejela Matica vabilo 
na tisočletnico po zgodovinarju Pavlu Diaconu, katero bodo 
praznovali prihodnje leto v slovenski Furlaniji. Za vabilo se 
je Matica zahvalila in obljubila, da se, če možno, slavnosti 
udeleži po enem ali dveh zastopnikih. — Dne 16. februa- 
rija je praznoval jugoslovanski mecen, vladika rf^-. Strossmajer^ 
601etnico mašništva. Matica mu je o tej izredni priliki česti- 
tala brzojavno in čestitala končno pismeno marljivemu po- 
verjeniku Alojziju Novaku k 251etnici idrijskega učiteljevanja, 
odborniku, ustanovniku in poverjeniku Luki Scetcu k srebrni 
poroki. Nj. Veličanstvo je odborovega starosto, žalibog zdaj 
že pokojnega dr. Jerneja Zupancn^ lani novembra mesca od- 
likovalo z naslovom ces. svetnika. Matica mu je na tej od- 
liki pismeno čestitala. Isti častitljivi mož je že nekaj mesecev 
pozneje, dne 11. aprila na veke zatisnil svoje trudne oči v 
visoki starosti 88 let. Svojega staroste, soustanovitelja, usta- 
novnika, 33letnega odbornika, Oletnega blagajnika in več- 
letnega revizorja se je o tej za društvo žalostni priliki Matica 
spomnila prav dostojno. Iz hiše je vihrala črna zastava, dru- 
štvo je izdalo svoj parte, položilo na krsto venec s trakovi 
in bilo pri pogrebu zastopano po predsedniku, II. podpred- 
sedniku, mnogobrojnih odbornikih in društvenikih. — 
Enako častno se je Matica poslovila lani od svojega odbor- 
nika, ustanovnika, poverjenika in sotrudnika Janka Kersnika, 
ki je umrl dne 28. julija v Ljubljani, razobesila črno zastavo, 
izdala svoj parte, poklonila venec s trakovi in bila pri po- 
grebu na Brdu zastopana po predsedniku in odborniku rav- 
natelju Senekoviču. 

Matica je dobila od dvorne knjigarne Frickove na Du- 
naju častni poziv, da se s svojimi prirodoslovnimi knjigami 
udeleži letošnje ondotne jubilejske razstave. Društvo se je 
pozivu odzvalo in se bo razstave udeležilo z Erjavčevo »So- 



Letopis nSlovenske Matice". 273 

matologijo«, s Tuškovim »Prirodopisom rastlinstva« in z Er- 
javčevim »Prirodopisom živalstva«. 

Račune so dne 29. marcija t. 1. preg'ledali, s knjig-ami 
primerjali in v popolnem redu našli gospodje pregledovavci 
F. Bradaška, J. Dimnik in Drag. Žagar. Za marljivi in zares 
vstrajni trud, katerega žrtvujejo že leta in leta, jim bodi iz 
občnega zbora zaslužena zahvala. 

Da poverjenikom njihov posel nekoliko olajša, omislila 
si je Matica opominjevalne dopisnice za zamudne društve- 
nike in vabilne dopisnice za nedruštvenike ter jim bo uprav- 
ništvo takšne dopisnice na zahtevo dopošiljalo. 

Matica žaluje ob grobu večjega števila društvenikov, 
kojim bodi vsem poleg že zgoraj posebej omenjenih blag 
spomin!« 

Revizorjem gg. F. Bradaški, J. Dimniku in Drag. Žagarju 
se izreče zahvala in se po nasvetu odbornika ravnatelja 
A. Senekoviča z vsklikom izvolijo tudi za tekoče leto. 

Izvrši se dopolnilna volitev v odbor. Skrutinij prevzemo: 
zbornika J. Dimnik in A. Kcelj in tajnik. Izid volitev je 
sledeč. Oddanih je bilo 32 glasovnic s 389 veljavnimi gla- 
sovi. Prejeli so pa gg.: 1.) dr. H. Dolenec, 2.) A Koblar, 
3.) dr. Fr. Lampe, 4.) Fr. Orožen, 5.) R. Perušek, 6.) dr. J. Sernec, 
7.) Fr. Šuklje in 8.) dr. I. Tavčar— po 389 glasov; 9.) Fr. Leveč 
388 in 10.) A. Žumer 366 glasov — ter so torej izvoljeni po 
§ 12. al. 3.) dr. pravil v odbor »Slovenske Matice« za dobo 
štirih let. 

V odborovern imenu utemeljuje končno odbornik 
dr. Požar samostojni predlog glede društvene knjižnice in 
stavi nasvet: 

»Slavni občni zbor skleni: Odboru »Slovenske Matice« 
se naroča stopiti v dogovor z veleslavnim deželnim odborom, 
oziroma z deželnim zborom kranjskim, da mu prepusti vso 
svojo knjižnico in tudi nadaljnje vsakoletne v zamenjo došle 
knjige pod gotovim primernim varstvom pravic društvenikov 
»Slovenske Matice« v ta namen, da se polagoma ustanovi 
javna deželna kvjiznica.a 

Ta predlog obvelja soglasno. 

Potem zaključi predsednik zborovanje. 

115. odborova seja, v petek, dne 13. maja 1898. 1. 

Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predtsednik) ; A. Battel, P. Grasselli, A. Kohlar, 
dr. J. Lesar, Fr. Orožen, 1{. FerušeJc, M. Pleferšnilc, dr. L. Požar, A. Senekovič, 
I. Sttbic, A. Tavčar, I. Vavni, I. Vilfiar, Fr. IViesthaler in V. Zupančič {odbor- 
niki}; E. Lah {zapisnikar). Skupaj 17. 

T*redsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, v 
prvi vrsti novoizvoljena odbornika, profesorja Grozna in 

18 



274 Letopis ,, Slovenske Matice". 

Peruska^ ter izreka upanje, da bosta Matico podpirala kot 
ocenjevavca rokopisov in kot cenjena pisatelja. Za overova- 
telja današnjemu zapisniku imenuje odbornika dr. Lesarja 
in Vavrida. 

Zapisnika o 114. odborovi seji in o XXXIII. rednem 
občnem zboru, ki sta ju pregledala odbornika dr. Janezič in 
Pleterhiik^ oziroma predsednik in dva društvenika, se odobrita 
brez ugovora. 

Sklene se na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje 
in nauk vložiti prošnjo za državno podporo za izdavanje znan- 
stvene knjige. 

Matica se bode udeležila šolskega muzeja ob desetletnici 
»Zaveze slov. učiteljskih društev« v proslavo petdesetletnice 
vladanja Nj. Veličanstva s strokovnimi knjigami iz svoje za- 
loge in bo zastopana pri stoletnici po Fr. Palackom dne 18., 
19. in 20. junija t. 1. v Pragi. 

Da se končno uredi vprašanje radi Kopitarjevega spo- 
minka, se sklene stopiti v dogovor z jednim tukajšnjih kamno- 
sekov. 

Izvrše se volitve v upravništvo za leto 1898 99. Z 
vsklikom se izvolijo gospodje: Fr. Ijevec, za predsednika; 
dr. Fr. Lampb, za prvega in P. Grasselli, za drugega podpred- 
sednika ; dr. J. Stare, za blagajnika in hišnega upravitelja; 
A. Kržič in /. Siišnik za ključarja — ki vsi izvolitev sprejmo. 

Dr. Streklja IV. snopič ^Slovenskih narodnih pesmi" se na 
izrecno željo pisateljevo pridrži Miličevi tiskarni. 

Na znanje se vzame, da se je dvoje gospodarskih, ozi- 
roma denarnih vprašanj, še zadosti ugodno izteklo za Matico. 

Nova p)overjenika sta dobila PtOgatec in Rojan. Letnino 
je plačalo za letos doslej 884 društvenikov. Od zadnje seje 
je pristopilo Matici na novo 68 društvenikov. Kot posebno 
marljivi poverjeniki so se v zadnji dobi odlikovali gospodje: 
Dolinar v Ribnici, Janezič v Celovcu, Jarc v Medvodah, La- 
panja v Kobaridu, Ogradi v Celju, Primožič v Postojini in 
Sclirey na Jesenicah. 

Knjižnici je prirastlo 42 knjig; 33 po zameni in 9 po- 
darjenih; 16 ruskih, 12 čeških, po 3 hrvaške in poljske, po 
2 slovenski, srbski in nemški, po 1 angleška in bolgarska. 

V knjižni zalogi so zadnji čas popolnoma pošle knjige: 
7. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda; S. Butar: Goriška. 
II. del; dr. Fr. D.: Trojka. 



11. Računsko poročilo. 

premoženja „Sioveiiske Matice" koncem leta 1897. 



Predmet 



Znesek v 



gotovini 



kr. 



obligacija!] 



sid. kr 



Opombe 



Vloga na knjižico mestne 
hranilnice pod št, 6612 

Vloga na knjižico kmet. 
posojilnice pod št. 1005 

Obligacija drž. lot. pos. z 
dne 15 marca 1860. 1 
št. 18312 .... 

Dvanajst obligacij drž 
sreb. rente a 1000 gld 
po km'zu z dne 31. de 
cembra 1897 . . . 



Vknjiženi kapital . . . 

Vrednost hiše po odbitem 
drž. tabulatu . . . . 

Vrednost inventarja po 
odbitku 10 "/o za ob- 
rabo 

Vrednost knjižne zaloge 
z vštetim aktivnim za- 

stankom 

Skupaj . . 

Če se odšteje blagajnični 
primanjkljaj . . . . 

Znaša društveno premo- 
ženje 

Dne 31. decembra 1896. 1. 
je pa znašalo . . . 

Torej se je tekom lan- 
skega leta zmanjšalo za 



I _ 



6240 
1451 



86 
16 



7692,02 



20085i02 
6000 - 



27069 



399 



3120 



56673 
111 



56562 

57784 



1221 



67 



22 
01 



79 



V Ljubljani dne 31. decembra 1897. 



159 



12234 



12393 



predsednik. 



^r. Tosip Stare, 
blagajnik. 



18* 



276 



Letopis „Slovenske Matice". 



\rseli cloliodkov in troškov „Slovenske Matice" za 



V gotovini 



Dohodki 



v obligacijah 
po karzni 
vrednosti 



gld. kr.; gld. kr. ]\ gld. 1 kr. 



Opombe 



dolga 



Ij Prebitek v blagajni 
2 Doneski društvenikov : 
i a) ustanovnikov 
t b) letnikov . . 
3| Obresti, in sicer: 
a) od obligacij 
I)) od gotovine 
C) od vknjiženega 

Dohodki hiše . 

5 Skupilo književne zaloge 

6 Darila in volila 

7 Za Kopitarjevo slavnost 

8 Za „Stenski zemljevid'' . 

9 Potegnjene vloge . . . 

10 Razni 

U Obligacije po kurzu . . 

Skupaj . . 



2401— 
5290: — 




20849 



3823 


43 




5530 


— 




1291 


79 




2611 


28 




174 


47 




5 


— 




300 


— 




88 


— 




6990 


— 




35 


10 






— 


12393 



07 



123931 — 



K št. 4: 

Najemnina od 
prostorov, katere 
rabi društvo zase, 
v tej svoti ni za- 
popadena. 

Potrositi se je 
smelo : 

ad 2b) 5290 — 
ad 3abc) 1291-79 
ad 4) 2611-28 
ad 6) 
ad 6) 
ad 7) 
ad 10) 



174 

5 

300 

35 



10 



Sk. 9707-64 
potro- 
silo se 
pa je 11378-52 



torej 1670-88 
več nego bi se 
bilo smelo. 



Letopis „Slovenske Matice". 



277 



XXXI Y. društveno leto ocl 1. jan. do 31. dec. 1897. leta. 



T r o š k i 



V gotovim 



gld. 



skupaj 



Opombe 



Upravni ti'oški : 

a) tajniku 

b) blagajniku . . . . 

c) pisarni 

2 Izdavanje knjig, in sicer: 

a) pisateljem, uredni- 
kom in korektorjem 

b) tiskarnam . . . . 
cj vezava in odprava . 

Hišni troški, in sicer: 

a) davki 

b) poprave in drugo . 

4 Za Kopitarjevo slavnost 

5 Potegnjene vloge . . . 
Razni 

Skupaj . . . 
Če se odštejejo dohodki 
ostane primanjkljaj . . 



2698190 

5187 31 

51919 



600 — 
60 — 
263:35 



1182 89 
119 22 



923 



8405 



35 



40 



1302 11 

62418 

958202 

123'48 



20960] 54 
2084907 



11147 



V Ljubljani dne 31. decembra 1897. 



predsednik. 



IDr. Josip Stare, 
blagajnik. 



Pregledali, primerjali priloge s knjigami ter našli vse v naj- 
boljšem in najlepšem redu. 

V Ljubljani dne 29. marcija 1897. 

F. Bradaška, J. Dimnik, Drag. Žagar. 



278 



Letopis „SIovenske Matice". 



*^00 to M 


Tekojfe itcTJIo | 




02U ^ O 






< 






O 


TSo -^crtjtsO oOqO 








^ • • • 2 S^ 




o 

13- 
O 


3 






G. 






3 


. <t) . . . . "^ ja . . 






nx 








00 










*Ci 




h-' 


1 ) 1 


to 




<n 


O 






1 1 1 


h-' vl^ 


OOrf^ Oi 


(a- 


03 




Oi 




to CD o 






CD 


<1 

CPCS 

o 


CD 




e- 050 


o o 00 




t2. 


H? ' ' ' 


1 1 1 


1 1 1 


sr 


ti 
o* 
-s 


CD 


CT to I-* 


a? 




o 

<) 




O 


tOO 05 DO 


a- 


3 




-a 


eno h-» o 








07 


o o -a 00 




'^ 




CD 


1 


III 1 


pir 


t£3. 


^ 




lil 1 


r" 


I 








O 








►o 








o 
































a" 








CB 


oin^ 00 ^^ m 


Tekoče šterilo || 




ff^^ ^S^^^i^^^f 








1. sir.l°sl"'-»3.|f? 




H 

•-3 


00 P 

04 (D 
p 


-|. 5|p|;|.P;.|. 1 

a s • o • olTO =^ . 5 . . . -- 

^.. . V. V3^. I'. . 2. ... 5- 

. . . ^■. ^g^^cp. S . . £. 

^ ^ 2. o .1 o 

o čD r^ 

3 .^ 




O 
03« 






00 IsO 






rn 


t3 

O 1 








OT <I 00 


COOOCD 


DO g:> 


s~ 


05 i 








ooo 








CD 


<1 






o oo 


ooo 


ooo 




O-; 

CD . 


CI>9 












^^ 






1 1 1 


1 1 1 


1 I 1 


r 






b 








09 


O 
<! 


H 


CD 


o H* 


<n 






O 


i-' Ol C31 CD 


i—. 


P 




O 


050 O O (-» 






r 1 


C 


cTi O O O O 






?2 1 


III 1 1 


P^ 


1 1 1 1 1 
















i^fl) 






o 


1+ 






o 


P 






s 


H 






C 


(D* 

<• 









Letopis „Slovenske Matice". 



279 











-f=> 


[>. 


M 


S? 


CO 


Od 








M 

C 


g2 


^ 


00 


00 

















•\ 






TJ 


S c^ 


. 


05 


l> 


I> 


-0) 






a> 


TZS 


tH 




co 


Eh 








M 


TO 




T-H 

tO 


cii 
-♦J 






1 












ai M 






'^rS 




s^ 





(M 


Oq 






•r-l 




03 


M 


00 


I> 


lO 


GQ bo 




•[P 


Soo 










rN o5 




cq 


10 


00 


•-9 3 




cž 


.t: 


C-" 


T^ 


co 


CO 


05 


« 








-a 

(D 

-^3 


'bo 


T-l 




rH 







r-H 


1 *^ 
















j 


















' -tO 


c3 


>-<■ 


a> 


r-t 









'(—( 


M 


C 


M 





iH 


Od 






■5^ 



0) TS 


305 




















»» 




> 


S-i 00 
fcCrH 


T3 


t> 

00 




CO 


a> d 




CB 


!►!::' 






(M 


CD 


05 


►> i=i 






!t> 


T-i 


"fab 


CO 


1—1 


"* 


aj x3 




t> 




CO 










/J 1) 
















73 




1>^ 




Cv. 










&: 2 




Oi 




C 




<D • 


Oi • 




Pk Ph 


ir^ 


00 




a> 











C ■ 






«1 


CD 




> 




^-1 . 




• 




-P 


^H 




^ 




-C 


^ 


■J? 




»ei 


^C« 




0) 




4i! • 


<D 


02 




m 




•M 
-P 




TS 




03 


m 




d 


:3 




oi 












m 


rž 




^ 
c^ 

fl 




'o fo 

:'2- 


.38 
■>Soo 






# 


00 






<u 




'? >' 


"S > 






a&\ 




"—) 












O 


> 




0) 




)M 


>w 






N) 







i? 




> 


> 








^ 


















^ 



















1-H 








^3 






00 




•iH 




cti 




> 


> 










""9 












^ 




C« 




0) 






M. -S 

2 C 




S 

0) 






<D 




oi 




<D 

TS p; 


-i 




-o 




•'—s 
4J 




bo 




i3> 


CŽ OD 




1-i 
00 

'(D 






^H 




Sg 


^0 




'O 




M 




> 
d) 




1 






•—1 












73 ^ 




1-^ 




















> 




0|!i»)s onp9jod«2 1 


rH 


<M 







280 



Letopis „Slovenske Matice' 



<! 



Q4 

3 



CL (D 

2. < 

P^ (D 





t— 


cr 







dC 


3' 


'O 






?r 


Ui 




rt 




D) 




»^ 




r/ 



o > Ul 

3 



E^ O) 



^ s ^ --s 

^' ^- i-S CD 

? O ® 5: 



^ ^ N p 









3 2 < — 



• C 


^ . 3 C 


ts;< 




■ 3 


^_ • w_. 


^^! 


CD ■ 


•— ' 


< . CD . 




•-S 


Cu 


l_i . . 









tO 01 


■ N< 


ooco . 


CD 


1 00 


. < 


1 h-l 



DO CO 

CT 00 
CD ><^ 



I-' O 
CO <1 00 

C35 t— ' 1— ' 



»-j 



=5. 5£. ^ 5' 

o 2 ^•. CD 
< 3 CD C— 



3^: 



CD 2. 



Zap. število 



o 
o 

o 

a- 



s 
o* 



Zap. število 



o 



o 

►o 



o 

<1 



O 
O 



t3 ^ 



;w ID 



t: M 

hj. CD 
O N 
Q O 

^^ 

So 



tsi 

< 



O 

ti 

CD 



<l 

ct> 



Letopis „Slovenske Matice". 



281 



narodnili ustanov v društvenega odbora oskrbi za 

leto 1897. 



Predmet 



izkaz premoženja 



posebej 



gld. kr 



skupaj 



gld. 1 kr. 



Opombe 



Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne 
i namene, in sicer: 
I a) Srečka ljubljanskega loterijskega 
posojila št. 50026, vredna 
b) Knjižica kranjske hranilnice pod 

I štev. 136491 

t c) Knjižica obrtno-podpornega dru- 
štva v Ljubljani št. 364 ... 
I č) Knjižica posojilnice v Soštajnu 

štev. 145 

2 I A. Knezova ustanova za izdavanje po- 
1 učne in zabavne knjižnice, in sicer: 

a) Gotovina v blagajni 

b) Vlogi pri ,,Kmet8ki posojilnici za 
ljubljansko okolico" na knjižici 
št. 643 in 969 vredni .... 

c) Kreditna srečka z dn6 31. marcija 
1858. 1. serija 1076 štev. 46 

č) Sedem srečk za uravnavo Tisze 
k 139 gld. 50 kr 

d) En nagradai list izžrebane obvez- 
nice z nagrado ogerske hipot. 

^ banke serija 110 štev. 51 . . 

e) Štiri srečke Ijublj. loterijskega po- 
sojila i\ 23 gld. 25 kr. ... 

f) Ena srečka posojila mesta Solno- 
grad št. 11843 

g) Deset zadružnih deležev ,,Kmet- 
ske posojilnice za Ijublj. okolico" 
ii 100 gld 

h) Sedemintrideset delnic ,,Nš,rodne 

tiskarne" k 50 gld 

i) Dva deležna lista ,,Nžlrodnega 

doma" 

j) Ostali meniški dolg 

Skupaj . . . 
Dnč 31. decembra 1896. je znašalo pre- 
moženje 

torej se je lani x>omuožilo za ... . 



23 

440 

1085 

1683 



25 

26322 
200 
976 

20 
93 
30 

1000 

1850 

200 
50 



V Ljubljani dne 31. decembra 1897. 

F^r. Leveč, 

predsednik. 



34001 
33701 



Dr. Josip Stare, 

blagajnik. 



III. 
Poročilo o knjižnici. 



Slovenslce Ivnjige. (Doclatelc.) 

(Glej Letopis za 1. 1888. str. 254.) 

Romarske Bukvize: V Ljubljani 1757 

Jurij Japel: Svetu pismu noviga testamenta. Labaci 1784. 

Premishlovanje sa zhaf svetiga leta. V Lubiani 1826. 

Franc Veriti: Popotnik fhiroke in voske poti. V Ljubljani 
1828. 

Franc Veriti: Shivljenje svetnikov. V Ljubljani 1829. 

Slovensko berilo za peti i^imnazijski razred. Na Dunaju. 1853. 

Josip Mam: Jezičnik. Leto I.— XXX. V Ljubljani 1863—1892. 

Jurčič- Stritar'. Klasje z domačega polja. V Ljubljani 1866. 

dr. Jože Vošnjak: Slovenski tabori za prosto slovensko ljud- 
stvo. Maribor 1869. 

Letno poročilo »Dramatičnega društva« za IV. društveno 
leto. V Ljubljani 1870. 

Letno sporočilo »Katoliške družbe« na Kranjskem za čas 
od novembra 1870. do decembra 1871. V Ljubljani 
187L 

Janko Pajk: J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. V Mariboru 
1872. 

Pavla aposteljna list Rimljanom. Na Dunaju 1873. 

Anton Janežič: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo. 
V. natis. V Celovcu 1876. 

Bezensek-Celestin : Svečanost o priliki 70letnice dr. Janeza Blei- 
\veisa. Zagreb 1879. 

Jos. Lendovsek: Kratko poročilo o delovanji in stanji pod- 
porne zaloge. V Gradci 1881. 

i?a2;Z/čmV Ljubljanski Zvon. Leto I.— XIII. VLjubljani 1881 — 1893. 

Vinko Gregorič: Pesmi. I. zvezek. V Gorici 1884. 

Janko Leban: Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli. 
(Ponatis iz »Tovariša«). V Ljubljani 1885. 



Letopis „Slovenske Matice". 283 

Kalidasa-dr. Glaser : Indijska Talija. I. zvezek: Urvaši. Trst 
1885. 

Dolinar-Bremic : Lira in cvetje. Trst 1885. 

Pravila delniške družbe »Narodni dom« v Rudolfovem. Ru- 
dolfovo 1885. 

Anton Trstenjak: Spomenik slovenske vzajemnosti. V Ljub- 
ljani 1886. 

dr. Alojzij Valenta: Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah. 

V Ljubljani 1886. 

Letno poročilo akademičnega društva »Slovenija« za leto 
1885/6. Na Dunaji 1886. 

Fmn Kocbek: Pregovori, prilike in reki. V Ljubljani 1887. 

Josip Pagliaruzzi-Krilan : Poezije. V Gorici 1887. 

Ivan Hribar: Kazenska pravda dr. Ivana Tavčarja. V Ljub- 
ljani 1887. 

Glasi »Slovenskega Jeza« v Brdih. V Gorici 1887. 

Filip Haderlap Jurjeo'. Koroške bukvice, 1. — 5., 7. — ^15. snopič. 

V Celovcu 1887—1889. 

dr. Fr. Lampe: Drobtinice. XXII.— XXVII. leto. V Ljubljani 

1888—1893. 
A. Kalan: Tomaža Kernpčana: Hodi za Kristusom. Celovec. 

1888. 
Slovenske večernice za pouk in kratek čas. Leto XLII — LI. 

Celovec 1888—1898. 
J. Stark: Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. XII. — XV. 

snopič. Celovec 1888—1891. 
dr. I. Tavčar: Slovenski Pravnik. Pouk o najpotrebnejših 

zakonih. V. sn. Celovec 1888. 
Koledarji Družbe sv. Mohorja za 1. 1889. — 1899, Celovec 

1888—1898. 
J. Volčič: Življenje prebl. Device in Matere Marije in njenega 

preč. ženina sv. Jožefa. VII. — X. sn. Celovec 1888 — 91. 
dr. Požar Barlel: Letopis Slovenske Matice za 1. 1888 — 1897. 

V Ljubljani 1888—1897. 

J. Apih: Slovenci in 1. 1848. V Ljubljani 1888, 

Fr. Dolinar : Prihajač. Povest. V Ljubljani 1888. 

Fr. Leveč: Erjavčevi izbrani spisi. I. — ^11. del. V Ljubljani 

1888—89. 
Mesko-Simonic : Dr. Gregor Jožef Plohel. V Beči 1888. (2 izvoda). 
V. Ribnikar : Popis slavnosti v logaškem okrajnem glavarstvu. 

V Loi>-atcu 1888. 

Učiteljski Tovariš. Leto XXVIII. -XXXIV. V Ljubljani 
1888—1894. 

dr. Anton Mahnič: Rimski katolik I. 3, V. 2, VII. 1—2. V Go- 
rici 1888—95. 



284 Letopis „Slovenske Matice". 

Letopis narodne čitalnice v Ljubljani za 1. 1888 — 1895. V 
Ljubljani 1889—189(3. 

dr. A. Mosche-dr. Papež -dr. Majaron-dr. M. Pire- dr V.Supan: Slo- 
venski Pravnik. Leto V.— XIV. V Ljubljani 1889—98. 

dr. Fr. Lnmpe : Dom in vSvet. List za leposlovje in znanstvo. 
Leto II. -XI. V Ljubljani 1889-98. 

A. pl. Comel: Skižbovnik nemško-slovenski za c. in kr. vojsko. 
I. — II. del. Celovec-Ljubljana. 1889. 

dr. A. Jure: XIII. letno poročilo Vincencijeve družbe v Ljub- 
ljani za 1. 1888. V Ljubljani 1889. 

A. pl. Comel: Prisega in vojni členi. Celovec 1889. 

Fr. Gabrsek: Izkustveno dušeslovje. V Ljubljani 1889. 

Fr. Gabršek: Pedag-ogiški letnik. Leto III.— V. Ljubljana-Gelje 
1889—91. 

V. Ribnikar: Logaško okrajno glavarstvo. V Logatcu 1889. 

Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraju v šol- 
skem^ letu 1888/9. V Ljutomeru 1889. 

Iv. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ce- 
lovec. 1889'. 

H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. V Celovcu 1889— r91. 

dr. Fr. Lamph: Dušeslovje. L— II. del. V Ljubljani 1889—90. 

Novice gospodarske, obrtniške in narodne. Leto XLVII — LVI. 
\ Ljubljani 1889—98. 

V. Rakez i dr. : Slovensko akademično društvo »Triglav« v 
Gradcu v XV. letu svojea^a obstanka. V Ljubljani. 1890. 

Fr. Leveč: Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah za 
1. 1889/90. V Ljubljani 1890. 

M. Lendovšek: Ant Mart. Slomšeka: Pastirski list. Celovec. 1890. 

Fr. Dular: Domači živinozdravnik, Celovec 1890. 

Fr. IViesthaler : Valentina Vodnika izbrani pripovedni spisi. 

V Ljubljani 1890. 

J. Bezlaj: Navod k početnemu risanju in oblikoslovju. V Ljub- 
ljani 1890. 
Fr. Gabršek: Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del. 

V Ljubljani 1890. 

Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. IV. — VIII. letnik. 

V Ljubljani 1890—1894 

Računski zaključki mestne hranilnice liubljanske. I. — VIII. 

V Ljubljani 1891—1898. 

Pravila »Muzejskega društva za Kranjsko«. V Ljubljani. 1891. 
A. Koblar: Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko«. Letnik 

L— VIII. V Ljubljani 1891—1898. 
Letna poročila I. mestne deške petrazrednice. V Ljubljani. 

1891—98. 
A. pl. Comel: Puška repetirka. V Ljubljani 1891. 
Ivan Vrhovec: Zgodovina Novega mesta. V Ljubljani 1891. 



I 



Letopis »Slovenske Matice". 285 



dr. Fr. D : Pegam in Lambergar. (Povest). V Ljubljani 1891. 
J. P. Pavlic: Gospod, teci mi pomagat! Celovec. 1891. 
Poročilo in imenik članov ))Dolenjskega pevskega društva« 

za 1. 1890. in 1891. Novo mesto 1891. 
II. letno poročilo podpornega društva za visokošolce. Na 

Dunaju 1891. 
Anton Fantek: Luči. Celje 1891. 
Andrej Znidaršič: Liturgični jeziki. V Gorici 1892. 
Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole v Kamniku. 

V Ljubljani 1892. 

Knjižnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«. VIII. zvezek: Janez 

Cigler. V Ljubljani 1892. 
J. Volčič: Smarnice naše ljube Gospe presvetega Srca. V Ce- 
lovcu 1892. 
dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. V Celovcu 1892 — -93. 
Martin Cilenšek: Naše škodljive rastline v podobi in besedi. 

V Celovcu 1892—96. 

Val. Podgorc: Domači zdravnik po naukih župnika Kneippa. 

'v Celovcu 1892. 
Simon Butar: Slovenska zemlja. I. del. Poknežena grofija 

Goriška in Gradiščanska. I. — II. snopič. V Ljubljani. 

1892—93. 
H. Sienkietvicz-M. M : Z ognjem in mečem. Povest iz davnih 

let. I.— IV. del. V Ljubljani 1892—93. 
dr. L Krizanič: Pekel ali tretja reč med štirimi poslednjimi. 

V Mariboru 1892. 

Lamurski: Kitica povesti. V Trstu 1892. 

Anton Kosi: Zabavna knjižnica za slovensko mladino. II. 

zvezek. V Ptuji 1892. 
Različni: Vesna. Mesečnik slovenskega dijaštva. I. — III. tečaj. 

V Celji 1892—94 

dr. Ivan Tavčar: Rodoljub. (Priloga »Slov. Narodu). II. leto. 

V Ljubljani 1892. 

M. Pletersnik: Slovensko-nemški slovar v dveh delih in 24 
sešitkih. V Ljubljani 1893—95. 

Fr. Wiesthaler: Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v šol- 
skem letu 1892/3—1897/8. V Ljubljani 1893—1898. 

dr. J. Krizanič: Nebeški venec ali vesela reč med štirimi 
poslednjimi. V Mariboru 1893. 

dr. I. Krizanič: Bela žena ali prva reč med štirimi posled- 
njimi. V Mariboru 1893. 

Anton Martin Slomšek: Življenja srečen pot. Celovec. 1893. 

Josip Starh: Kitajci in Japonci. Celovec 1893. 

Poezije doktorja Franceta Prešerna (cirilski natis). V Trstu 1893. 

Letno poročilo štirirazrednc ljudske in obrtne nadaljevalne 
šole krške za leto 1892/3. V Celji 1893. 



286 Letopis „Slovenske Matice". 

Drag. Hribar: Ilustrovani narodni koledar za navadna leta 
1893—95. V Celji 1893—95. 

Jos. Bezlaj : Pouk o črtežih. (II. pomnoženi natis.) V Celju. 
1894. 

Franc Gabršek: Nazorni pouk v ljudski šoli. I. del. V Ljub- 
ljani 1894 

Lj Stiasni/: Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski opis. V Ljub- 
ljani 1894 

M. Kamuščič: Navod slovenski vrtnarici. V Ljubljani 1894 

J. Dimnik: Domoznanstvo v ljudski^ šoli. V Ljubljani 1894. 

dr. Fr. Kos: Doneski k z2:odovini »Škofje Loke« in njenega 
okraja. V Ljubljani 1894. 

dr. K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva. I. — III. del. 

V Ljubljani 1894—97. 

Fr. Leveč: Anton Knezova knjižnica. L — IV. zvezek. V Ljub- 
ljani 1894—97. 

A. M. Slomšek: Krščansko devištvo. Celovec 1894. 

Fr. Dular: Umna živinoreja. I. — ^11. knjiga. Celovec 1894 — 95. 

dr. Fr, Lampe: Zgodbe svetega pisma. Celovec 1894 — ^98. 
(1.^ — 5. snopič.) 

Anton Kosi: Najnovejše jezikovne napake. V Mariboru 1894. 

Anton Kosi: Zlate jagode. (Zbirka basnij za slovensko mla- 
dino.) V Ljubljani 1894 

Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranju. 

V Kranju 1895. 

A. Lebon: Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole v Komnu. 

Trst 1895. 
dr. Jiizef Pajk: Sveti Jožef rednik Kristusov. Celovec 1895. 
Jos. Stritar: Pod lipo. Celovec 1895. 
dr. K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi. I. — III. snopič. V 

Ljubljani 1895 — 97. 
TroŠt-Vrhovec: Zabavne knjižnice IX. zvezek. V Ljubljani 1895. 
Slovenske Talije 59. zvezek. Poljub, Trubadur, Marta. V 

Ljubljani^ 1895. 
M. A. Lamurski: Cuvajmo svoje prastarine. Trst 1895. 
Anton Zgur: Marija Devica majnikova kraljica. V Celovcu 1896. 
Slovenska pesmarica. I. snopič. V Celovcu 1896. 
S. Rutar: Slovenska zemlja. II. del. Trst in Istra. 1. — 2. snopič. 

V Ljubljani 1896—97. 

Gasilec. Glasilo odbora deželne zaveze kranjskih gasilnih 
društev. Leto I.— II. V Ljubljani 1897—98. 

E. Gangl-A. Hribar: Naša pesem. V Ljubljani 1897. 

Jožef Lavtižar: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Ra- 
dolica. V Ljubljani 1897. 

Zglaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljana. V Ljub^ 
Ijani 1897. 



Letopis »Slovenske Matice". 287 

Sveti rožni venec. V Celovcu 1897. 

Viljem Eohrmann: Poljedelstvo. I. — II. snopič. V Celovcu 
1897—98. 

Fr. J. Milovršnik: Boj za pravico. Povest. V Celovcu 1897. 

Avton Bezensek: Bolgarija in Srbija. V Celovcu 1897. 

Slovensko-ruski slovar. Zv. I. (abc). 3 izvodi. Trst 1897. 

dr. Fr. Detela: Trojka; povest. V Ljubljani 1897. 

VIL Letopis slovenskih posojilnic. Celje 1897. 

Jernej Voh: Sveta birma (Za šolo in dom). Maribor 1897. 

Ivnn Šiihic: Elektrika. I. del. V Ljubljani 1897. 

Jožef Lavtizar: Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. V Ljub- 
ljani 1898. 

Cestno-policijski red za deželno stolno mesto Ljubljano. 

V Ljubljani 1898. 

Izvestje »Glasbene Matice« v društvenem letu 1897/8. V 
Ljubljani 1898. 

Slavnostni pedagogiški letnik. V Ljubljani 1898. 

F. Magdic: Slovenska stenografija. Zagreb 1898. 

dr. D. Majaron: Letno poročilo »Gospodinjske šole«. V Ljub- 
ljani 1898. 

Veliki katekizem za krščanski nauk. V Celovcu 1898. 

Jožef Apih : Naš cesar. V Celovcu 1898. 

dr. Danilo Majaron : Za vseučilišče v Ljubljani. (Spomenica.) 

V Ljubljani 1898. 




IV. 



Upravništvo „Slovenske Matice' 

za upravno leto 1898/9. 



Predsednik: l.evecFran. 
Namestnika: I. dr. Lampe Fran. 
II. Grasselli Peter. 
Blagajnik in hišni upravitelj: dr. Stare Josip. 
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen. 
Ključarja: Kržič Anton in Sušni k Ivan. 
Pravdni zastopnik: dr. Tavčar Ivan. 

Odbor : 



a) T^jtibljaiislvi odl^omilvi 



I. 


Bartel Anton, 


15- 


dr. Požar Lovro, 


2. 


dr. Dolenec Hinko, 


1 6. 


Rutar Simon, 


3- 


Grasselli Peter, 


17- 


Senekovič Andrej, 


4. 


Hubad Fran, 


i8. 


dr. Star^ Josip, 


5- 


dr Janežič Ivan, 


19. 


Sušnik Ivan, 


6. 


dr. Jarc Anton, 


20 


Subic Ivan, 


7- 


Koblar Anton, 


2 r. 


Tavčar Alojzij, 


8. 


Kržič Anton, 


22. 


dr. Tavčar Ivan, 


9- 


dr. Lampe Fran, 


23- 


Vavru Ivan, 


I o. 


dr. Lesar Josip, 


24. 


Vilhar Ivan, 


1 1. 


Leveč Fran, 


25. 


Wiesthaler Fran, 


12. 


Orožen Fran, 


26. 


Zupančič Anton in 


13- 


Perušek Rajko, 


27. 


Zupančič Vilibald. 


14- 


Pleter.šnik Maks, 







Letopis „Slo venske Matice". 



289 



b) Vnanji od tvorni Ici: 



I. dr. Detela Fran, 

2" dr. Glaser Karol, 

3. dr. Gregorčič Anton, 

4. Gregorčič Simon, 

5. Majciger Ivan, 

6. dr. Murko Matija, 



9- 
10. 
1 1. 
12. 



dr. Sernec Josip, 
dr. Sket Jakob, 
Stegnar Feliks, 
Svetec Luka, 
Suklje Fran in 
Žumer Andrej. 



(Eno odborniško mesto je nepopolnjeno.) 



Odseka : 



a) Oosj^oclarslvi odsek:: 



1. dr. Dolenec Hinko, 

2. Grasselli Peter, 

3. dr. Jarc Anton, 

4. dr. Starž Josip (načelnik), 



5. Sušnik Ivan, 

6. dr. Tavčar Ivan, 

7. Vilhar Ivan, 



b) Knji:ževni odselc: 



I. 


Bartel Anton, 


II. 


Perušek Rajko, 


2. 


Hubad Fran, 


12. 


Pleteršnik Maks, 


3- 


dr. Janežič Ivan, 


13- 


dr. Požar Lovro, 


4- 


Koblar Anton, 


14- 


Rutar Simon, 


5- 


Kržič Anton, 


15. 


Senekovič Andrej, 


6. 


dr. Lampž Fran, 


16. 


Šubic Ivan, 


7. 


dr. Lesar Josip, 


17- 


Tavčar Alojzij, 


8. 


Leveč Fran (načelnik), 


18. 


Wiesthaler Fran, 


9- 


dr. Murko Matija, 


19. 


Zupančič Anton in 


0. 


Orožen Fran, 


20. 


Zupančič Vilibald. 




19 



v. 
Imenik 

ciruštvenikov ,,SlovenLslie Pvlatice" za leto 1898.») 



A) Častni društveniki. 

1. dr. baron RIEGER FRAN LADISLAV, graščak, itd. v Pragi (18692). 

2. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor v Pragi (1882). 

3. grof HARRACH IVAN, graščak, veleposestnik, itd. v Pragi (1883). 

4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja v Pragi (1885). 

5. dr. JAGIČ IGNACIJ VIKENTIJEVIČ, c. kr. vseučiliški profesor, 

itd. na Dunaju (1886). 

6. baron WINKLER ANDREJ, c. kr. deželni predsednik v p., itd. itd, 

v Gorici (1892). 

B) Ustanovniki in letniki. 
I. Ljubljanska škofija. 

I, Dekanija Ljubljana. 

a) Mesto. Poverjenik : La/i Evgen. 

*Arce Rajko, c. kr. poštni blagajnik '^Čitalnica narodna. 

in posestnik. *pl. Detela Oton, dež. glavar, gra- 

*dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol, ščak, vitez žel. krone III. reda, itd. 

dež. primarij, podžupan, po- *dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež. 

sestnik, itd. sod. tajnik. 

*Bušič Josip, C. kr. višji poštni *Dolenec Oroslav, svečar, trg. 

oskrbnik v p. in posestnik. zborn. in obč. svčtnik, posestnik. 

*dr. Čebašek Andrej, stolni dekan, *Fabian Ivan, trg. in posestnik. 

prelat, itd. *Fabiani o. Placid, franč. gvardijan. 



1) Kdor vsled odboru nenaznanjene izpremembe svojega imena ne 
najde natisnjenega v kraju, kjer biva sedaj, naj išče svoje knjige pri 
onem poverjeniku, kateremu je plačal dru.štvenino. Za take izpremembe 
upravništvo ne more biti odgovorno, prosi pa one poverjenike, pri 
katerih so se tekom leta društveniki preselili v druga poverjeništva, 
da mil v prihodnje takoj in redno naznanijo njihove nove adrese. 

'') Letnica pomeni, kedaj je bil dotični izvoljen za častnega člana. 



Letopis „Slovenske Matice" 



291 



*vitez pl. Gariboldi Anton, za- 
sebnik in posestnik. 

*dr. Gestrin Karol, c. kr. dež. sod. 
sv(5tnik v p. 

*Gomi]šek Josip, žel. oficijal. 

*Grasselli Peter, dež. poslanec, vitez 
žel. krone III. reda, ravnatelj 
m. užitn. zakupa in posestnik. 

*Heidrich Karol, misj. duhovnik 
kongr. sv. Vinc. Pavlanskega. 

*Hranilnica kranjska. 

*Hren Fran, veletržec in posestnik. 

*dr. Hudnik Matija, odv. in obč. 
svetnik. 

*Jamšek Ivan, trg. poslovodja in 
posestnik. 

*dr. Jarc Anton, st. prost, c. kr. 
dež. š. nadzornik v p., itd. 

*Jereb Josip, župnik v p. 

*Kadilnik Fran, trg. blagajnik. 

*Kastelic Fran, c. in kr. stotnik v p. 

*Klemenčič Josip, c. kr. učit. pro- 
fesor v ))., itd. 

*Kniižnica frančiškanska. 

*Knjižnica c. kr. moškega učiteljišča. 

*Koblar Anton, dež. kurat in muz. 
arhivar. 

*Kokalj o, Rajnerij, frančiškan. 

*dr. Kosler Josip, posestnik. 

*Kržič Anton, c. kr. učit. profesor, 
konz. svdtnik in urednik. 

*Kuralt Ivan, c. kr. sod pristav v p. 

*Kušar Josip, trgovec, posestnik, 
vitez Fr.-Jos. reda in drž. po- 
slanec. 

*Lah Evgen, mag. konc. pristav. 

*dr, Lampž Fran, sem. profesor, 
konz. svetnik, vodja »Marija- 
nišča« in urednik. 

*Lampč Josip, c. kr. zemlj. knji- 
govodja v p. 

*dr. Lesar Josip, sem. profesor, 
konz. svčtnik, ravnatelj »Aloj- 
zijevišča«, itd. 

*Mahkot Ivan, c. kr. dež. vi. svčtnik 
v p. in vitez žel. krone III. reda. 



*dr. Majaron Danilo, odvetnik, obč. 

svetnik in dež poslanec. 
*Mally Fran, tovarnar, obč. svčtnik 

in posestnik. 
*Martinak Josip, c. kr, dež. sod. 

svetnik in vitez Fr.-Jos. reda. 
*dr. Munda Fran, odvetnik in 

posestnik. 
*Murnik Ivan, ces sv(5tnik, vitez 

Fr.-Jos. reda, trg. zborn. tajnik, 

dež. poslanec in odbornik, itd. 
*Petričič Vašo, veletržec, trg. zborn. 

svetnik, m. hran. predsednik in 

posestnik, itd. 
*Pfeifer Fran, c kr. rač. nadsvžtnik 

v p. 
*Pirc Gustav, c. kr. kmet. družbe 

ravnatelj in popotni učitelj. 
*Plantan Ivan, c. kr. notar, obč. 

svčtnik in posestnik. 
*Pleteršnik Maks, c. kr. ginin. pro- 
fesor. 
*Pogačar Martin, c. kr knezošk. 

kancelar v p. in č. kanonik. 
*dr. Požar Lovro, c. kr. gimn. 

profesor, ravnatelj m. višje dekl. 

šole in obč. svetnik. 
*Prosenc Josip, reprezentant zav, 

»Phoenix«. 
*Ravnihar Fran, dež. knjigovodja 

v p. _ 

*Rohrmann Viktor, tov. in posestnik. 

*Rozman Ivan, mestni župnik in 
častni kanonik, itd. 

*Rutar Simon, c. kr. gimn. profesor. 

*Skubic Anton, c. kr. gimn. pro- 
fesor v zač. p. 

*» Sokol C, telovadno društvo. 

*Souvan Ferdinand, veletržec in 
graščak. 

*Souvan Fran Ks., veletržec, trg. 
zborn. svetnik in posestnik. 

*Starž Alojzij, župnik v p. in po- 
sestnik. 

*dr. Starč Josip, c. kr. fin. prok. 
pristav, obč. svčtnik in posestnik. 

19* 



292 



Letopis , .Slovenske Matice' 



*dr. Štor Fran, odvetnik. 

*dr.Suppan Josip, hran. ravnatelj, itd. 

*dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 

*Suman Josip, c. kr. dež. šolski 
nadzornik. 

*dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dež. 
poslanec in odbornik, obč.svčtnik 
in posestnik. 

*dr. pl. Valenta Alojzij, c. kr. dež. 
vi. svetnik v p., ravn dež. bol- 
nice, posestnik, itd. 

*Vavru, Ivan, c kr. gimn. profesor 
v p. 

*Vilhar Ivan, zasebnik. 

*Vrhovec Ivan, c, kr. gimn. pro- 
fesor. 

*Vrhovnik Ivan, predmestni župnik. 

^Zamejec Andrej, stolni kanonik, itd. 

*Zamida Matija, dež. svetnik. 

*Zupan Tomo, c. kr. gimn. profesor, 
konz. svčtnik, posestnik, itd. 

*Žagar Karol, dež. blagajnik in 
posestnik. 

*Žužek Fran, c. kr. nadinžen^r v p , 
obč. svetnik in posestnik. 

Abram Anton, sem. duhovnik. 

Adamič Avgust, tov. comptoirist. 

»Alojzijevišče«, knezošk. dij. zavod. 

Ander\vald Fran, trg. sotrudnik. 

Arko Matko, trgovec. 

Aškerc Anton, mestni arhivar. 

Avšič Jakob, zav. uradnik. 

Babnik Ivan, trg. agent. 

dr. Babnik Janko, c, kr. dež. sod. 
tajnik. 

Bahovec Jernej, comptoirist. 

Bajec Andrej, c. kr. poštni sluga. 

Ban Fran, tisk. upravitelj. 

jBarborič Fran, župnik v p. 

dr. Barle Josip, not. kandidat. 

Bartel Anton, c. kr. gimn. profesor. 

Bartel Ivan, bogoslovec. 

Bavdek Helena, posestnica. 

Bayr Oton, blagajnik kmet. po- 
sojilnice. 



Bele Ivan, mestni učitelj. 

Benkovič Josip, alojz. prefekt. 

Bezenšek Ernest, zav. uradnik. 

Birek Fran, stolni vikar. 

Blaznik Albina, solastnica tiskarne. 

Bonač Ivan, knjigovez. 

Borštner Vincenc, c. kr. gimn. 
profesor. 

Borštnik Marija, gost. in posestnica. 

Bradaška Ferdinand, m. blagajnik. 

Brajec Josip, sem. duhovnik. 

Breskvar Fran, knjigovez. 

Breznik Fran, c. kr. gimn. profesor. 

Bulovec Mihael, urš. spiritual. 

Celestina Josip, c. kr. učit. profesor 
v p. 

Cuderman Josip, bogoslovec. 

Čop Anton, bogoslovec. 

Crnagoj Fran, mestni učitelj. 

Črnivec Anton, c. kr. učit. profesor. 

Čuk Karol, bogoslovec. 

Debevec Ivan, bogoslovec. 

dr. Debevec Josip, gimn. profesor. 

Dečman Anton, trg. in posestnik. 

Demšar Josip, bogoslovec. 

Dimnik Jakob, mestni učitelj, itd. 

Dobida Josip, c. kr. fin. svčtnik. 

dr. Dolenec Josip, sem. profesor. 

Drahsler Pavi, trg. poslovodja 

Dralka Josip, c.kr. dvorni svčtnik v p. 

dr. Drč Josip, m. zdravnik in po- 
sestnik. 

Drenik Fran, zav, zastopnik. 

Drukar Avgust, not. kandidat. 

Dru.škovič Andrej, trg. in posestnik. 

Društvo tiskarjev. 

Družba rokod. pomočnikov. 

Duff^ Ivan, m. stavbni svdtnik. 

Endlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik 
v p. 

Eppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj. 

Erker Josip, st. kanonik in župnik. 

Eržen Valentin, sem. podvodja. 

dr. Ferjančič Andrej, I. podpred- 
sednik zbornice poslancev, c. kr. 
dež. sod. svčtnik, itd. 



Letopis „Slovenske Matice". 



293 



Ferjančič Fran, mestni kaplan. 

Flere Josip, c. kr. poštni oficijal in 
posestnik. 

Fleš Ivan, comptoirist. 

Flis Ivan, stolni kanonik in ge- 
neralni vikar. 

Florijančič Ivan, bogoslovec. 

Frisch Ivan, trg. in posestnik. 

Funtek Anton, c. kr. učit. profesor. 

Furlan Jakob, mestni učitelj. 

Gabršek Fran, mestni nadučitelj. 

Gangl Engelbert, mestni učitelj. 

Gerkman Fran, c. kr. vadn. učitelj. 

Giontini J. R., trg. tvrdka. 

Gnidovec Karol, bogoslovec. 

Gnjezda Ivan, c. kr. realčni pro- 
fesor, itd. 

Gogola Ivan, c. kr. notar, obč. 
svčtnik, not. zbornice predsednik 
in posestnik. 

Goričnik Fran, trgovec. 

jGoršič Fran, orgij, mojster in 
posestnik. 

Govekar Fran, pravnik in pisatelj. 

Grampovčan o. Klemen, franč. 
kaplan. 

Gregorič Vekoslav, c. kr. poštni 
azistent. 

dr, Gregorič Vinko, dež. primarij 
in posestnik. 

dr. Gruden Josip, alojz. prefekt. 

Hlavka Marija, c. kr. obrtna strok, 
učiteljica. 

jHohn Hugon, c. kr. poštni nad- 
kontrolor in po.sestnik. 

Hribar Ivan, mestni župan, dež. 
poslanec, ravn »Slavije« in po- 
.sestnik. 

Hubad Fran, c. kr. učit. ravnatelj. 

Hubad Matej, konc. vodja. 

Huth Karol, c. in kr. voj. župnik 
v p. in častni kanonik. 

Ilešič Fran, c. kr. učit. profesor. 

Jagodic Avgust, trg. sotrudnik. 

Jakopič Fran, veletržec in posestnik, 

dr. Jan Ivan, mag. tajnik. 



Janežič Gašpar, c. kr. dež. sod. 
olicijal. 

dr. Janežič Ivan, sem. profesor in 
konz. svčtnik. 

Janša Jernej, pek in posestnik. 

dr. Jeglič Anton, knezoškof, itd. 

Jeglič Josip, trg. in posestnik. 

Jenko Josip, c. kr. gimn. profesor. 

dr. Jenko Ludovik, zas. zdravnik. 

Josin Maks, mestni učitelj. 

Kadivec Antonija, trg. in posestnica. 

Kajzelj Amalija, zasebnica. 

Kalan Andrej, st. kanonik, dež. po- 
slanec, posestnik in urednik. 

dr. Karlin Andrej, c. kr. gimn. 
profesor. 

Karlin Martin, c. kr. gimn. profesor. 

Katoliško društvo. 

Kaučič Jakob, c kr. zemlj. knjigo- 
vodja v p. 

dr. Kavčič Jakob, c. kr. dež. sod. 
. svčtnik. 

Kavčič Josip, c. kr. davkar. 

Kavčnik Ivan, c. kr. dež. sod. tajnik. 

Kcelj Alojzij, mestni učitelj. 

Klein Anton, tiskarnar, dež. po- 
slanec, posestnik, obč. svetnik, 
trg. zborn. podpredsednik, itd. 

dr. Klofutar Leonhard, stolni prost 
in stud. ravnatelj. 

Knez Ivan, veletržec in posestnik. 

Knjižnica bogoslovska. 

Knjižnica c. kr. male gimnazije. 

Knjižnica c. kr. velike gimnazije. 

Knjižnica okrajna učiteljska. 

Knjižnica c. kr. velike realke. 

Knjižnica c. kr. ženskega učiteljišča. 

Knjižnica župnije trnovske. 

Kobilca Josip, trg. in posestnik. 

dr. Kokalj Alojzij, odv. kandidat. 

KoUmann Fran, veletržec, trg. 
zborn. svdtnik in posestnik. 

dr. Komljanec J. B , gimn. profesor. 

dr. Kopf i\va Ivan, m. zdrav, svčtnik . 

Kovač Ivan, zasebnik. 

Kozlevčar Anton, žel. uradnik. 



294 



Letopis »Slovenske Matice". 



Koželj Alojzij, trg. sotrudnik. 

Krapež Fran, kavarnar. 

dr. Krek Ivan, sem. profesor in 

drž. poslanec. 
Kremžar Andrej, oskrbnik dež. 

bolnice, 
dr. Krisper Valentin, odvetnik in 

obč. svetnik. 
Križman Anton, c, kr. davčni 

oficijal. 
Kruleč Ivan, mestni učitelj, 
dr. Kulavic Ivan, st. kanonik, prelat 

in sem. ravnatelj. 
Kune Matija, krojač in posestnik. 
Laharnar Anton, c. kr. realčni 

profesor. 
Lampe Evgen, sem. pristav, 
vitez pl. Langer - Podgoro Jurij, 

bogoslovec, 
Lassnik Peter, trg. in posestnik. 
Lavrenčič Josip, blagajnik m. užitn. 

zakupa in posestnik, 
dr. Leben Matija, sem. profesor v p. 

in častni kanonik. 
Ledenik Alfred, trg, in zav. za- 
stopnik. 
Lederhas Ludovik, c. kr. gimn. 

profesor. 
Lenarčič Anton, c.kr. fin. svčtnik, itd. 
Lenče Josip,^ trgovec, obč. svetnik 

in posestnik. 
Lenček Alojzij, trgovec. 
Leveč Fran, c. kr. realčni profesor, 

okr. šolski nadzornik, itd. 
Levičnik Albert, c. kr. dež. sod. 

predsednik, itd. 
Levičnik Alfonz, dvorni kaplan. 
Lončar Ivan, c. kr. fin. svčtnik. 
Lozar Josip, trgovec. 
Lubec Dragotin, c. kr. fin. nad- 

svčtnik in fin. ravnatelj. 
Macher Ivan, c. kr. učit. profesor. 
Mahr Ferdinand, ces. svčtnik, 

lastnik trg. učilišča in posestnik. 
Maier Josip, mestni učitelj-voditelj. 
Malenšek Martin, predm. župnik, itd. 



Marenčič Janko, bogoslovec. 
grof Margheri Rudolf, c. kr. okr. 

glavar. 
Marovt Marija, mestna učiteljica. 
Mazi Fran, trg. sotrudnik. 
Medved Anton, predmestni kaplan. 
Mejač Ivan, trgovec. 
Mekinec Fran, kaplan v zač. p. 

in posestnik. 
Merčun Rok, mestni katehet. 
Merkun Anton, bogoslovec. 
Milavec Fran, črkostavec. 
Milčinski Fran, c. kr. dež. sod. 

pristav. 
Milic Ljudmila, posestnica. 
Milohnoja Ivan, c. kr. fin. koncipist. 
Modic Josip, C. kr. rač. revident. 
Moos Julija, m. nadučiteljica v p. 
dr. Mosche ; Alfonz, ; odvetnikj^ in 

odv. zbornice predsednik. 
Muellner Alfonz, muz. kustos in 

C. kr. profesor v p. 
Mulaček Fran, trg. sotrudnik. 
dr. Murnik Viktor, pravnik. 
Nagodč Josip, bogoslovec. 
Nžrodna tiskarna. 
NoUi Josip, operni pevec. 
Ogorelec Janko, trgovec. 
Orožen Fran, c. kr. učit. profesor, 
dr. Papež Fran, odv,, dež. poslanec, 

itd. 
Papež Peter, trg. 'sotrudnik. 
Pavlin Alfonz, c. kr. gimn. profesor. 
Pavlin Fran, c. kr. inžener, obč. 

svčtnik in posestnik, 
dr. Pečjak Gregor, mestni kaplan. 
Perko Pavi, bogoslovec 
Peršin Matija, posestnikov sin. 
Perušek Rajmund, c. kr. gimn. 

profesor. 
Petelin Martin, c. kr. gimn. profesor. 
Petrič Ivan, sem. duhovnik. 
Petrovčič Anton, c. kr. rač. oficijal. 
Pintar Luka, c. kr. lic. skriptor. 
Pire Alfonz, c. kr, dež. vi. tajnik. 
Pire Karol, c. kr. realčni profesor. 



Letopis „Slovenske Matice". 



295 



Platner Josip, trg. potnik. 

Plečnik Andrej, ])redmestni kaplan. 

Pleško Karol, c. kr, dež sod. 
nadsvčtnik v p. in posestnik. 

dr. Poček Fran, c. kr. dež. sod. 
pristav. 

Podgornik Ivan, c. kr. poštni 
azistent. 

Podrekar Gregor, kramar. 

Pogačnik Alojzij, gostilničar in 
posestnik. 

Pogačnik Janko, dež. rač. oficijal 
in posestnik. 

Polec Julij, C. kr. dež. sod. svčtnik. 

Poljanec Alojzij, ravnatelj pris. de- 
lavnice. 

Potokar Josip, sem. duhovnik. 

Pctokar Vekoslav, c. kr. poštni 
azistent. 

Povše Fran, veleposestnik, dež. po- 
slanec in odbornik, vodja kmet. 
šole v p., drž. poslanec, itd. 

Praprotnik Miroslav, c. kr. orožn. 
narednik. 

Pretnar Fran, m. hran. blagajnik. 

Prijatelj Ivan, bogoslovec. 

Rebol Fran, bogoslovec. 

Robida Ivan, m. pol. komisar. 

Rode Janko, trg. in posestnik. 

Saller Rudolf, posestnikov sin. 

Schaschel Feliks, c. kr. dež. vi. 
svčtnik. 

Schuendelen Božidar, trg, poslo- 
vodja. 

Schumi Josipina, slašč. in po- 
sestnica. 

Schwentner Lavoslav, knjigotržec. 

Senekovič Andrej, c. kr. gimn. 
ravnatelj in obč. svetnik. 

Sever Josip, bogoslovec, 

Sinkovič Davorin, c. kr. gimn. 
profesor. 

Sitar Zdravko, bogoslovec. 

J Skabernč Avgust, trgovec, trg. 

zborn. svt^tnik in posestnik. 
»Slavec«, del. pevsko društvo. 



dr. Smolej Gustav, c. kr. drž. 

pravdn. namestnik. 
Smolej Jakob, c. kr. dež. š. nad- 
zornik v p. in vitez žel. krone 

III. reda. 
Smolnikar Luka, stolni vikar. 
Smrekar Ivan, mestni katehet, itd. 
Smrekar Josip, sem. profesor, konz. 

svčtnik in č. kanonik. 
Snoj Ivan, zasebnik, 
•j- Soss Friderik, trgovec. 
Sterbenc Josip, duhoven v p. 
dr. Sterger Stanko, c. kr. okr. 

zdravnik. 
Steska Viktor, dvorni kaplan. 
Stroj Alojzij, urš. katehet. 
Sušnik Ivan, st. kanonik in dekan. 
Svetek Anton, c. kr. rač. in obč. 

svčtnik. 
Šarabon Mavrilij, mestni katehet. 
Šega Karol, c. kr. gimn. profesor. 
Sesek Ivan, II. mag. sv(žtnik. 
Šetinc Ignacij, trg. potnik. 
Ševar Hinko, pom. uradnik, 
Šinkovec Karol, c. kr. sod. oficijal. 
Šircelj Josip, abiturijent. 
Šiška Josip, kancelar in konz. 

svčtuik. 
Škof Anton, trg. sotrudnik. 
Šola mestna višja dekliška. 
Šola I. mestna petrazredna. 
Šola C. kr. obrtna strokovna. 
Šola osemrazredna dekliška. 
Šola uršulinska notranja. 
Šola uršulinska vnanja. 
Šola zasebna dekliška sedemraz- 

redna, 
Šorh Matija, c. kr. višji poštni 

oskrbnik, itd. 
Štefe Ivan, upravitelj »Slov, lista«. 
Štrekelj Anton, črkostavec. 
Šubic Ivan, ravnatelj c. kr. obrtnih 

strok, šol, obč. svčtnik, dež, 
poslanec in vitez Fr.-Jos. reda, 
Šulc Antonija, slaščičar ica. 



296 



Letopis „Slo venske Matice". 



pl. Tauzher-Zhuber Ivana, trg. in 
posestnica. 

Tavčar Alojzij, c. kr. realčni pro- 
fesor. 

Terdina Fran, mestni knjigovodja. 

Tomec Jakob, I. mestni komisar. 

Tosti Ivan, gostiln, in posestnik. 

Tratnik Antonija, c. kr. vp. višjega 
davčn. nadz. vdova, 

Tratnik Leopold, pasar in posestnik. 

Traun Jakob, trg. in posestnik. 

dr. Trauner Martin, c. kr. drž. 
pravdn. namestnik. 

Traven Ivan, bogoslovec. 

Travnar Josip, mestni učitelj. 

Trost Fran, mestni učitelj. 

Trstenjak Anton, m. hran. kontrolor. 

Trtnik Fran, dež. blag. kontrolor 
in posestnik. 

Tschurn Karol, hran. knjigovodja. 

Turk Hugon, trg. potnik. 

Učiteljsko društvo slovensko. 

Umberger Alojzij, c. kr. rač. azistent. 

Umberger Anton, trg. sotrudnik. 

dr. Ušeničnik Aleš, stolni vikar. 

dr, Ušeničnik Fran, sem. spiritual. 

Valentinčič Ignacij, nadz. m. užitn. 
zakupa, posestnik, itd. 

Velkovrh Ivan, tovarnar, obč. 
svetnik in posestnik. 

Vencajz Ivan, c. kr. dež. sod. 
svdtnik in drž. poslanec. 

Verbič Josip, c. kr. vadn. učitelj. 

Verhunc Anton, trg. sotrudnik. 

Vernik Alojzij, c. kr. poštni azistent. 

Vernik Ivan, trg. sotrudnik. 

Vodnik Alojzij, kamnosek in po- 
sestnik. 



Vodošek o. Salezij, franč. kaplan. 

Vodušek Matej, c. kr. gimn. pro- 
fesor. 

Vončina Ivan, ravnatelj mag. uradov, 
itd. 

Vrančič Ivan, žel. oficijal. 

Wenger Karol, c, kr. dež. sod. 
svčtnik. 

\Vessner Marija, mest. nadz. dama. 

Wester Avguštin, c, kr. gimn. pro- 
fesor in posestnik. 

Wester Josip, gimn. profesor. 

Widmayer Lujiza, zasebnica. 

Wiesthaler Fran, c. kr. gimn. rav- 
natelj. 

Zajec Alojzij, trg. sotrudnik. 

Zajec Avgust, posestnikov si.i. 

Zaplotnik Ignacij, bogoslovec. 

Zaplotnik Ivan, bogoslovec. 

Zarnik Ana, odv. vdova. 

dr. Zbašnik Fran, dež. tajnik. 

Zorko Fran, bogoslovec. 

dr. Zupane Fran, c. kr. dež. vi. 
svetnik in zdravnik. 

Zupančič Anton, sem. profesor, 
konz. svčtnik, itd. 

Zupančič Vilibald, c. kr. učit. pro- 
fesor in okr. š. nadzornik. 

Žagar Ivan, c. in kr. stotnik. 

Zakelj Friderik, c. kr. gimn. pro- 
fesor. 

Žerjov Gregor, c. kr. okr. sodnik v p. 

dr. Žitnik Ignacij, beneficijat, drž. 
in dež. poslanec. 

Župnek Fran, c. kr. okr. komisar. 

Dva naročnika. 

Štev. 75 + 312-1-2 = 389. 



b) Okolica : 
x] Ig. Poverjenik: Trošt Fran. 



Dolenec Jakob, župnik. 

Knific Josip, beneficijat v Tomišlju. 

Kunauer Ivan, župnik na Golem. 



dr. Mauring Ivan, kaplan. 
Trošt Fran, nadučitelj. 

Štev. 5. 



Letopis „ Slovenske Matice". 



297 



P) Medvode. Poverjenik: J are Fran. 



Brencč Ivan, župnik v Preski. 
Dolinar Fran, žup, pri Sv. Katarini. 
Hiersche Fran, župnik v Sori. 
Hribar Anton, kaplan. 
Jarc Fran, posestnik, itd. 
Jerala Alojzij, kovač. 



Krener Fran, špeditčr. 
Malinšek Franja, zasebnica, 
Miklavčič Karol, žup. v p. v Trbojah. 
Poklukar Josip, pos. sin na Dobrovi. 
Zupančič Josip, tov. uradnik. 

Štev. 1 1. 



Y) S p. in Zg. Šiška. Poverjenik: Škarjevcc Ivan. 



Bizjan Fran, slikar in posestnik. 
Čitalnica narodna. 
Jančigaj Fran, velikošolec. 
Knjižnica učiteljska Ijublj. okolice. 
Mathian Jakob, gost. in posestnik. 



Roina Anton, .slikar. 
Suwa Ivan, tov. delovodja in po- 
sestnik. 
Škarjevec Ivan, slikar. 
Zakotnik Ivan, tesar in posestnik. 
Štev. 9. 



S) D. M. v P al ju. Poverjenik: Kolar Matija. 



*Zupan Mihael, župnik v Sostrem. 

Bralno društvo. 

Campa Božidar, učitelj. 

Divjak Polonica, zdravn. soproga 

na Studencu. 
Gantar Karol, železniški uradnik 

v Zalogu. 
Kavčič Fran, nadučitelj. 



Kolar Matija, župnik. 

Mercina Ignacij, krojač v Zgorn. 

Kašlju. 
Mueller Ivan, župnik pri Sv. Heleni. 
Resman Ivan, načelnik žel. postaje 

v Zalogu. 
Štele Ivan, mlinar. 
Wrus Josip, kaplan. 

Štev. 1 + 1 1 =^ I 2. 



Št. Vid. Poverjenik: Zirovnik Janko. 



Belec Anton, župan, klepar in 

posestnik. 
Čitalnica narodna. 
Erker Ferdinand, kaplan. 
Malovrh Gregor, župnik. 
Roina Fran, nadučitelj vŠmartnem. 
Schuller Kristina, učiteljica v 

Šmartnem. 

0] Posamezniki 
Črnuče: Kobilca Ivan, župnik. 



Sitsch Albert, učitelj. 
Šola ndrodna štirirazredna. 
Trček Mihael, župnik v Šmartnem. 
Zirovnik Janko, nadučitej in po- 
sestnik. 

Štev. 10. 



Štev, 



2. Dekanija C i r k n i c a. 

rt) C i r k n i c a. Poverjenik : Knnstclj Fran. 

Blažon Marija, pos. v Begunjah. dr. Dereani Mano, okr. zdravnik. 
Cerjak Edvard, obč. tajnik. Jan Simon, župnik v p. 



298 



Letopis „Slovenske Matice". 



Knific Ivan, kaplan. 

Koller Gustav, župnik v Babnem 

polju. 
Korbar Avgust, nadučitelj pri Sv. 

Vidu. 
Kunstelj Fran, dekan. 
Kušar Fran, ekspozit v Begunjah. 
Lavrenčič Anton, kaplan. 
Milavec Josip, trg. in posestnik. 



Piš Rudolf, učitelj. 

Pogačnik Alojzij, župan, trgovec, 

posestnik, itd. 
Premrov Fran, trgovec, gostilničar 

in posestnik v Martinjaku. 
Rajčevič Fran, župnik v Grahovem. 
Serko Fran, trg. in posestnik. 
Vehovar Leopold, c. kr. notar. 
Štev. 17. 



b) 'L o z. Poverjenik: Lah Gregor. 



Bencina Ivan, trg. in posestnik. 

Čitalnica narodna. 

Dolinar Ivan, kaplan. 

Eržen Gabrijel, boletni uradnik. 

Havptmann Peter, kaplan. 

Kolšek Vinko, c. kr. notar. 

Lah Gregor, župan, itd. 



Mlekuž Tomaž, trgovec. 

dr. Neuberger Moric, dež. okr. 

zdravnik. 
Ponikvar Anton, župnik. 
Senčar Josip, c. kr. sod. pristav. 
Žagar Fran, tovarnar. 

Štev. 12. 



c\ Planina Poverjenik: Podboj Iz'aii. 

Čitalnica ndrodna. Mayer Fr., grašč, logar v Predjami. 

Klemene Fran, župnik na Uncu. Podboj Ivan, župnik. 

Kobal Alojzij, trg. v Studenem. Rihar Štefan, župnik v Studenem. 
Kremenšek Julija, pos. hči v Lazih. Štev. 7. 

Č) Rakek-Unec. Poverjenik : Kepic Peter. 



Bele Avgust, posestnik. 
Benedek Josip, nadučitelj. 
Čufar Ivan. 

Dekleva Fran, poštni upravitelj. 
Domicelj Maks, trgovec. 
Gnezda Fran, trg. in posestnik. 
Kovač Josip, načelnik žel. postaje. 
Lcskovic Bogomir^ mestni učitelj 

na Dunaju. 
Maček Fran, log. pristav. 



Matičič Martin, žel. uradnik. 
Meliva Anton, log. pristav. 
Modic Anton, lesni trgovec. 
Pahor Lavoslav, žel. uradnik. 
Repič Peter, nadučitelj. 
Sebenikar Matilda, posestnica. 
Segalla Just, lesni trgovec. 
Ševar Ludovik, poštar in posestnik. 
Šola ljudska na Rakeku. 
Šola ljudska na Uncu. 

Štev. 19. 



3. Dekanija Idrija. 
ec) Idrija. Poverjenik: Novak Alojzij. 



*Občina mestna. 

"^Vidmar Josip, župnik v Žirčh. 

Arko Mihael, dekan. 



Božič Anton, c. kr. učitelj. 
Bralno društvo v Spodnji Idriji. 
Čitalnica ndrodna. 



Letopis „SIovenske Matice". 



299 



Delavsko bralno društvo. 
Dežela Martin, pek in posestnik. 
Goli Fran. trg. in posestnik. 
Gregorič Josip, adm. na Vrhu. 
Gruden Ivan, veleposestnik v Jeli- 

činem vrhu. 
Harmel Ivana, gost. in posestnica. 
Jeglič Josip, C. kr. davkar. 
Jurjavčič Anton, c. kr. rudn. paznik. 
Katol. del. bralno društvo. 
Kavčič Marija, c. kr. učiteljica. 
Kogovšek Josip, posestnik. 
Lapajne Dragotin, župan in trgovec. 
LapajneFranja, trgovka. 
Lapajne Karolina, trg. in posestnica. 
Lapajne Marija, trg. in posestnica. 
Lapajne Valentin, trg. in posestnik, 
dr. Mohorič Fran, c. kr. sod. 

pristav. 
Moravec Ivan, ravnatelj v Canadi. 
Novak Alojzij, c. kr. š. ravnatelj. 



Novak Ignacij, c. kr. rudn. paznik. 

Novak Josip, c. kr. učitelj. 

Os\vald Fran, benef. in katehet. 

Pazniško bralno društvo. 

Perko Andrej, dež. živinozdravnik. 

Poljanec Fran, posestnik. 

Prelovec Fran, gost. in pom. uradnik. 

pl. Premerstein Kajetan, posestnik 
v Jeličinem vrhu. 

Regen Josip, župnik na Vojskem. 

Svoboda Karol, c. kr. strojni nad- 
zornik. 

Sepetavec Josip, trgovec. 

Šola c. kr. rudniška. 

Treven Valentin, trg. in posestnik. 

Turk Ivan, pek. 

Vedernjak Fran, c. kr. sod. svetnik. 

Vidic Filip, c. kr. rudn. paznik. 

Vogelnik Ivan, c. kr. učitelj. 

Vončina Fran, obč. tajnik. 

Žonta Ivan, pos. v Sp. Idriji. 

Štev. 2 + 42 = 44. 



b) Črni vrh. Poverjenik: Hladnik Ivan. 



Hladnik Ivan, vikar. 
Kržišnik Josip, kaplan. 
Majnik Mihael, '^pos. v Zadlogu. 
Modrian Zofija, učiteljica. 
Pipan Ivan, nadučitelj. 



Rudolf Dominik,*! posestnik. 
Rudolf Fran, posestnik. 
Rudolf Gašpar, pos. v Lomdh. 
Vidmar Ivan, trgovec. 
Zagoda Fran, pos. v Zadlogu. 
Štev. 10. 



4. Dekanija Kamnik. 
ci) Kamni k. Poverjenik : Sadnikar Josip. 



*Krčon Anton, župnik v p. 
*Stranj.ska fara. 

*Tabor o Rupert, duh. v Repnjah. 
Bergant Luka, župan, trgovec in 

posestnik. 
Bernik Valentin, župnik na Holmcu. 
Čenčič Jernej, nadučitelj. 
Čitalnica narodna. 
dr. Dereani Julij, dež. okr. zdravnik. 
Drahsler Jakob, c. kr. okr. tajnik. 
Flerin Fran, trg. in posestnik. 



Frančiškanski samostan. 

pl. Garzarolli Fran, c. kr. okr. sodnik. 

Grabrijan Vekoslav, knjigovodja v 

Jaršah. 
Grašek Janko, trg. in posestnik. 
Hribar Jakob, pos. v Cirkušah. 
Kalan Ivan, mestni kaplan. 
Klančar Avgusta, učiteljica. 
Klein Anton, c. kr. okr. komisar. 
Knjižnica okrajna učiteljska. 
Krek Fran, župnik na Vranji peči. 



300 



Letopis „Slovenske Matice". 



Majdič Fran, veletržec v Jaršah. 

Malenšek Srečko, učitelj v Zg. Tu- 
hinju. 

Matjan Primož, gost. in posestnik 
na Lazah. 

Močnik Josip, lekar in posestnik. 

Novak Martin, c. kr. poštar. 

Pintar Anton, trgovec. 

Plantarič Josip, kaplan v Vodicah. 

Podboj Alojzij, C. kr. davč. kontrolor. 

Regally Fran, c. kr. sod. pristav. 

Rihar Fran, župnik v Mekinjah. 

Rode Josip, gost. in posestnik. 

Sadnikar Josip, c. kr. okr. živino- 
zdravnik. 



dr. Schmidinger Karol, c. kr. notar 
in posestnik. 

Smolnikar Josip, župan in po- 
sestnik v Zg. Tuhinju. 

Štele Ivan, posestnik. 

Stenovec Anton, župnik na Selih. 

Strupi Jakob, benef. na Goričici. 

Šolske sestre v Repnjah. 

dr. Volkar Andrej, c. kr. okr. glavar 
v Češkem Brodu (knjige Ani 
Volkar jevi). 

Zabukovec Ivan, župnik v Zg. 
Tuhinju. 

Zorč Fran, učitelj v Smartnem. 
Štev. 3 -f 38 = 41. 



b) Brdo. Poverjeni 

*Tavčar Ivan, stavbni podjetnik 

v Dolu. 
Bizjan Ivan, župnik. 
Breceljnik Gregor, pos. v Št. Vidu. 
Bulovec Anton, c. kr. sod. pristav. 
Dereani Dominik, c. kr. davčni 

kontrolor. 
Hrast Ivan, c. kr. sod. kancelist. 
Kadunec Fran, župnik v Krašnji. 
Koželj Gregor, učitelj v Št. Got- 

hardu. 
Lenasi Anton^ župnik v Ihanu. 
Majdič Fran, tov. sin na Viru. 
Marolt Fran, učitelj. 
Mlakar Luka, župan, trgovec in 

posestnik v Lukovici. 



k: Marolt Fran. 

Pavlic Julija, poštna upraviteljica 

v Dolu. 
dr. Pekolj Ivan, c, kr. dež. sod. 

svčtnik. 
Perko Josip, c. kr. sod. kancelist. 
Primožič Anton, pos. sin v Prevalju, 
Rahne Janko, c. kr. notar. 
Sadar Vendelin, učitelj v Ihanu. 
Skufca Ludovik, župnik v Blagovici. 
Šlakar Ivan, župnik v Št. Gothardu. 
Štrukelj Ivan, pos. v Krašnji. 
Vovk Peter, c. kr. davčni pristav. 
Zorko Matija, c. kr. uradnik. 

Štev. I -}- 22 :=: 23. 



č) Komenda. Poverjenik: Mcjac Andrej. 

■'■'Grivic Fran, kaplan v p. v La- Mesner Josip, nadučitelj. 

Svetlin Andrej, trg. in posestnik. 



hovčah. 
Mejač Andrej, posestnik, itd. 



Štev. 1-1-3 = 4. 



c) Mengiš. Poverjenik: Letnar Lovro. 

Kocijančič Ivan, učitelj. Paternost Henrik, učitelj. 

Kos Mihael, učitelj. Rožnik Tomaž, kaplan. 

Kukla Herman, knjigovodja. Strmole Alojzij, c. kr. kontrolor. 

Kuralt Peter, posestnik. Zoreč Ivan^ župnik. 

Letnar Lovro, nadučitelj. Štev. 9. 



Letopis „Slovenske Matice". 



301 



d) Motnik. Poverjenik: Križnik Gašpar. 



Grabnar Terezija, posestnica. 
Hribovšek Antonija, poštarica. 
Konjar Ulrik, učitelj. 



Križnik Gašpar, posestnik. 
Zupanec Jernej, župnik. 

Štev. 5. 



5. Dekanija Kocevje. Poverjenik: Koiiiljancc Ivan. 



Gerzin Matija, župnik pri Fari. 
Kline Avgust, dež. carinar. 
Knjižnica c. kr. gimnazije. 
Koniljanec Ivan, c. kr. gimn. pro- 
fesor in katehet. 



Krese Josip, dekan. 
Lovšin Ivan, adm. v Polomu. 
Meršol Simon, c. kr. fin. str. komisar. 
Zupančič Ivan, župnik v Banji Loki. 
Štev. 8. 



6. Dekanija Kranj. 

a) Kranj, Poverjenik: Savnik Karol. 



*Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru. 
*Majdič Vinko, tov. in posestnik, 
*Mežnarec Anton, dekan, itd. 
*Omersa Fran, trgovec, trg. zborn. 

svetnik in posestnik. 
*Prevc Valentin, zas. in posestnik. 
*Ross Matej, trgovec. 
*Sajovic Ferdinand, trgovec. 
*Šavnik Karol, lekarnar, župan, 

ces. svetnik, vitez Fr,-Jos. reda 

in posestnik. 
*LTrbančič Alojzija, graščakinja na 

Turnu. 
Blagnč Antonija, trg. v Št. Jurju. 
Bohinc Ivan, zas, uradnik. 
Bralno društvo .slovensko. 
Bregant Mihael, nadučitelj v 

Šmartnem.' 
Čitalnica nžrodna. 
Dokler Anton, gimn. profesor. 
Dolenc Fran, trg. in posestnik. 
Dolinar Josip, učitelj v Mavčičah. 
•{■Dolžan Ivan, župnik v Trsteniku. 
Florijan Karol, trg. in posestnik. 
Fock Ignacij, svečar in posestnik, 
dr. Globočnik Edvard, dež. okr. 

zdravnik. 
Hubad Josip, c. kr. gimn. ravnatelj. 
Karlin Ivan, župnik v Smledniku. 



Killer Jakob. trg. in posestnik. 

Knjižnica gimnazijska. 

Knjižnica okrajna učiteljska. 

dr. Korun Valentin, c. kr. gimn. 
profesor. 

Kovač Josip, gost. in posestnik. 

Koželj Mihael, župnik v Podbrezju. 

Krčon Josip, župnik in duh. svetnik 
v Predosljih. 

Krisper Rajmund, trg. in posestnik. 

Kukelj Anton, župnik v Št. Jurju. 

dr. Kušar Valentin, gimn. profesor. 

Devičnik Valentin, c. kr. fin. 
svdtnik v p, 

Luznar Fran, nadučitelj na Prim- 
skovem. 

Maselj Ivan, gimn. profesor, 

Mayr Peter, gost. in posestnik. 

Mikš Ivan, župnik v Trsteniku. 

Mohar Mihael, organist v Šmartnem. 

Nemec Anton, župnik v Kokri. 

Novak Fran, c. kr. gimn. profesor. 

Pajk Milan, gimn. profesor. 

Pavlin Alojzij, trg. in pos. v Pod- 
brezju. 

Pavšler Tomaž, trg. in posestnik. 

dr. Perne Fran, c. kr. gimn. profesor, 

Peterlin Fran, c. kr. sod. pristav. 

Pczdič Ivan, nadučitelj, itd. 



302 



Letopis „Slovenske Matice". 



Pire Ciril, trg. in posestnik. 
Pogačnik Ivan, c. kr. sod. pristav. 
Pokorn Fran, ekspozit v Besnici. 
dr. Prevc Fran, odvetnik. 
Preželj Matej, župnik v Mavčičah. 
Primožič Jernej, župnik v Goricah, 
Rakove Ivan, posestnik. 
Rant Albin, trgovec. 
Razboršek Josip.župnik v Smartnem. 
Renier Ivan Nep., mestni kaplan. 
Sarec Alojzij, kaplan v Smartnem. 
dr. Savnik Edvard, c. kr. okr, 

zdravnik. 
Slamberger Anton, c. kr. notar, 
dr. Stempihar Valentin, odvetnik 

in posestnik. 



Štritof Anton, c kr. gimn. profesor, 

dr. Tominšek Josip, c. kr. gimn. 
profesor. 

Traven Fran, kaplan v Št. Jurju. 

Traven Josip, učitelj v Naklem. 

Valenčič Ivan, hran. tajnik. 

Volk Ivan, kaplan v Velesovem. 

Zupane Ignacij, kaplan v Predosljih. 

dr. Žmave Jakob, c. kr, gimn. pro- 
fesor. 

Zumer Andrej, c. kr. okr. š. nadz., 
itd. 

Zvan Fran. mestni kaplan. 

Štev. 9 + 62 = 7 I. 



b) Tržič. Poverjenik: Spendal Fran. 



*Pollak Viljem, zasebnik. 
Ahačič Fran, tovarnar. 
Ahačič Niko, tovarnar. 
Albreeht Luka, učitelj pri Sv. Ani. 
vit. pl.Andriolli Viktor, c. kr. davkar. 
Bralno društvo sloven.sko. 
Engelsberger Ivan, trgovec. 
Jelene Ivan, trgovec. 



dr. Kladva Ivan, c. kr. okr. sodnik. 
Kragl Josip, nadučitelj. 
I^ončar Matej, lesni trgovec, 
Nadrah Ignacij, kaplan. 
Pekovec Josip, kurat v Lomu. 
Porenta Fran, župnik v Križih. 
Spendal Fran, župnik. 

Štev. I Ar 14=15. 



č) Cerklje. Poverjenik: Hočevar Jakob. 



*Bartol Baltazar, župnik v p, 
*Globočnik Edvard, okr, zdravnik. 
Bralno društvo na Zg. Brniku. 
Hacin Josip, pos. v Cešnjevku. 
Hočevar Jakob, mag. pharm, itd. 



Kmet Andrej, nadučitelj. 
Kosobud Edvard, kaplan. 
Matjan Jakob, kaplan. 
Pavlic Luka, pos. na Sp. Brniku, 
fVavken Andrej, župan, itd. 

Štev. 2 + 8 = 10. 



7. Dekanija KrŠko. 
a) Krško. Poverjenik : Kalan Janko. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 
Anžiček Ferdinand, odv. uradnik, 
Bezlaj Josip, raešč. učitelj. 
Božič Josip, posestnik, 
dr. Geiger Ivan, okr, zdravnik. 



Gregorič Fran, gost, in posestnik. 
Gregorin Alojzij, c. kr, sod. svčtnik. 
Gril Matej, not. kandidat. 
Hilbert Julij, c. kr. inženir. 
Jugovic Amalija, pos. soproga. 



Letopis »Slovenske Matice". 



303 



Juvanc Fran, c. kr. okr. tajnik. 
Kalan Janko, c. kr. višji davčni 

nadzornik. 
Knavs Ivan, mestni župnik. 
Kos Avgust, poni. uradnik in or- 

ganist. 
Lapajne Ivan, ravnatelj niešč. šole. 
Lilleg Makso, c. kr. kontrolor, 
dr. Mencinger Ivan, odvetnik in 

posestnik. 
Občinska knjižnica. 
Oblak Josip, c. kr. davkar. 



Pfeifer Viljem, posestnik, drž. in 

dež. poslanec. 
Prešern Vinko, c. kr. zemljemerec, 
dr. Pucko Jurij, c. kr. notar, 
dr. Romih Tomaž, mešč. učitelj in 

župan. 
Rozman Florijan, mestni učitelj. 
Sest Andrej, c. kr. okr. š. nadzornik. 
Silovinac I., brivec. 
Tavčar Karol, c. kr. davkar. 
Vaniš Ferdo, trg. in posestnik. 
Vencajz Edvard, c. kr. davč. pristav. 
Štev. I + 28 = 29. 



b) Leskove c. Poverjenik: d?'. Štcrbenc Jurij. 

*dr. Sterbenc Jurij, župnik. 
Ažman Simon, župnik na Studencu. 
Brcž Anton, župnik v Boštajnu. 
Dolinar Ivan, župnik na Raki. 



Maurer Gašpar, posestnik na Raki. 
Šola trirazredna v Leskovcu. 
Vari Tomaž, kaplan na Raki. 
Zevnik Ana, učiteljica v Škocijanu. 
Štev. 1 + 7 = 8. 



č) Kostanjevica. Poverjenik: Pavlic Dauiijan. 



Baloh Ivan, mestni kaplan. 
Drašler Ivan, delovodja drž. trtnice 

in posestnik. 
Hudovernik Aleksander, c. kr. notar. 
Hudovernik Janko, not. kandidat. 
Koželj Fran, kaplan na Križevem. 



Pavlic Damijan, mestni župnik. 
Pavlic Kozraa, župnik na Križevem. 
Uršič Valentin, trgovec, 
dr. Wurner Josip, dež. okr. zdravnik, 
itd. 

Štev. 9. 



č) Št. Jernej. Poverjenik: Trosi Karol. 



*Šola ljudska. 

*Štrobelj Fran. 

Brulec Ivan, usnjar in posestnik. 

Cik Karol, kaplan. 

Fettich - Frankheim Anton, dekan. 

Gantar Ivan, nadučitelj. 



Jarc Anton, kaplan. 

Rudež Josip, oenolog. 

Sever Josip, trgovec. 

Tavčar Josip, gostiln, in posestnik. 

Trost Karol, učitelj. 

Volovec Martin, trgovec. 

Štev. 2 + 10 = 12. 



iV) Ve 1 i k a Dolina. Poverjenik : Dolinar Mijo. 



Brulec Fran, župnik. 
Dolinar Fran, posestnik. 
Dolinar Mijo, trg. in posestnik. 
Ivšič Mihael, pos. v Čatežu. 
Pretnar Jakob, nadučitelj. 



Radej Martin, poslovodja v Pod- 

susedu. 
Tancig Anton, c. kr. poštar in 

trgovec v Krški vasi. 

Štev. 7. 



304 



Letopis „Slovenske Matice". 



8. Dekanija Litija. 
a) Litija. Poverjenik: Svctcc Ljika. 



*Nabernik Ivan, c. kr. sod. svčtnik. 

*Saje Mihael, župnik v Stangi. 

*Svetec Luka, c. kr. notar, po- 
sestnik in vitez Fr.Jos. reda. 

Goljmajer Josip, župnik na Vačah. 

Gregorčič Ivan^ not. kandidat. 

Grill Matija, c. kr. okr. glavar. 

Havptman Fran, pos. sin v Jablanici. 

Ilovski Albin, župnik v Javorju. 

Jaklič Karol, župnik v Prežganju. 

Jeločnik Anton, tov. knjigovodja. 

Jenko Ivan, nač. žel. postaje. 

Jeretin Martin, c. kr. okr. tajnik. 

Knjižnica okrajna učiteljska. 

Koechler Viktor, kaplan v Sraart- 
nem. 



Lapajne Štefan, c. kr. okr. nad- 

komisar. 
Lavrenčič Ivan, dekan v Smartnem. 
Mahorčič Ignacij, c. kr. davčni 

oficijal. 
Molek Martin, župnik na Savi. 
Novak Ivan, trgovec v Dolah. 
dr. Pavlic Ignacij, c kr. okr. nad- 

zdravnik, itd. 
Slane Fran, posestnik. 
Slovensko bralno društvo. 
Seber Božidar, c. kr. okr. živino- 

zdravnik. 
Trpin Ivan, benef. v Smartnem. 
Zupančič Jernej, duhoven v p. 
Štev. 3 + 22 = 25. 



U) Radeče. Poverjenik: Zas^orjan Ivan. 



*Krisper Valentin, tov. in posestnik. 

Bralno društvo slovensko. 

dr. Homan Alojzij, dež. okrožni 

zdravnik. 
Kolnik Avgusta, učiteljica. 
Koprivec Peter, kaplan. 
Kuessl Vendelin, c. kr. davkar. 



Leveč Ivan, nadučitelj. 
Pleiweiss Karol, c. kr. notar. 
Šmitek Simon, župnik v Dobovcu. 
Šolska knjižnica. 

Vidergar Ivan, župnik v Št. Jurju. 
Vrhovšek Fran, župnik v Svibnem. 
Zagorjan Ivan, župnik. 

Štev. 1 + 12=13. 



9.) Dekanija Loka. 
d) Škofja Loka. Poverjenik: Tojuažič Ivan. 



*Rožič Alojzij, župnik v p. 

dr. Arko Anton, dež. okr. zdravnik. 

Blei\veis Fran, urš. katehet. 

Bralno društvo slovensko. 

Brešar Josip, kaplan. 

Burdych Ervin, lekarnar. 

Carman Gašpar, posestnik. 

Čitalnica ndrodna. 

Dolenec Fran, pos. v Stari Loki. 

Fojkar Fran, pos. v Stari Loki. 

Homan Anton, pek in posestnik. 



Jelovčan Jakob, župan v Stari 

Loki. 
Jenko Peter, pos. v Virmaših. 
Kat. društvo rok, pomočnikov. 
Klobovs Ivan, c. in kr. vojni kurat, 
Košir Valentin, trgovec. 
Kummer Fran, dekan v Stari Loki. 
Lavrič Leo, trgovec. 
Lenček Niko, c. kr. notar in župan. 
Mali Ivan, trg. poslovodja. 
Mikuš Fran, c. kr. sod. svetnik. 



Letopis „Slovenske Matice". 



305 



Molinaro Angelo, trgovec. 

Oblak Josip, mlinar. ' 

Pecher Konrad, trgovec. 

Pegam Josip, kotlar, 

Peharc Stanko, kaplan v Stari 

Loki. 
Pirnat Bernard, organist. 
Premk Vinko, c. kr. davčni pristav. 



Semen Karol, c. kr. davčni kon- 
trolor. 
Šola deška ljudska. 
Šola uršulinska notranja. 
Šola uršulinska vnanja, 
Tomažič Ivan, mestni župnik. 
Zavodnik Feliks, urš. spiritual. 
Zigon Matej, trgovec. 

Štev. I + 34 = 35. 



b) Selca. Poverjenik : Erzar Matija. 



Bernik Josip, poslovodja. 
Boncelj Fran, župnik v Dražgoših. 
Bralno društvo slovensko. 
Demšar Fran, trg. v Cešnjici. 
Erzar Matija, župnik. 
Eržen Fran, župnik v Zalem logu. 
Grošelj Josip, podobar. 
Jamnik Anton, župnik. 



Stanonik Nikolaj, nadučitelj. 

Šliber Fran, trgovec, župan in 
posestnik. 

Tavčar Fran, trg. in po.sestnik. 

Vavpetič Ivan, župnik pri Sv. Le- 
nartu. 

Veja Maks, župnik v Bukovščici. 

Verhunc Ivan, posestnik. 

Štev. 14. 



č) Železniki. Poverjenik : Košiuclj Luka. 



y\.rraič Josip, učitelj v Sorici. 
Boncelj Josip, trg. in posestnik. 
Bralno društvo slovensko. 
Demšar Ivan, trg. in posestnik, 
Demšar Josip, trg. in posestnik. 
Dominik Ivan, dež. okr. zdravnik. 
Globočnik Anton, tov. in posestnik. 



Hafner Anton, fuž. vodja in po- 
sestnik. 

Košmelj Josip, mesar in posestnik. 

Košmelj Luka, trgovec, župan in 
posestnik. 

Thaller Gabrijel, gostilničar. 

Štev. 1 1 . 



C) Trata. Poverjenik: Petrovoič Fran. 



*Debeljakova hiša v Poljanah. 
*Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah. 
Dolinar Anton, župnik v Lučnah. 
Hromeč Ivan, župnik v Novi Oselici. 
Kregar Fran, župnik v Javorju. 



Oblak Valentin, kaplan v Poljanah. 
Petrovčič Fran, župnik na Trati. 
Pfajfar Anton, župnik v Leskovici. 
Pintar Matej, župnik v Stari Oselici. 
Štev, 2 + 7 = 9- 



10. Dekanija MoPavČe. 
«) Moravče. Poverjenik: Kajdiš Tomaž. 
Kajdiž Tomaž, dekan in dež. po- Lesar Ivan, župnik v Pečeh. 



slanec. 
Kepec Fran, adm. v Cešnjicah. 



Medved vVnton, adm. na Sv. Gori, 
Toman Janko, nadučitelj. 

Štev. 5. 

20 



306 



Letopis „Slovenske ]\Iatice". 



b) Zagorje. Poverjenik: Sterle Fran. 



Basa Alojzij, žel. uradnik. 

Bevčič Ignacij, posestnik. 

Bralno društvo slovensko. 

Bukove Martin, pos. na Toplici. 

Cukjati Fran, župan, trgovec in 
posestnik v St. Gothardu. 

Dežman Josip, strojevodja 

Firm Ignacij, rudn. uradnik. 

Hybašek Vojteh, kaplan. 

Jankovič Franja, učiteljica. 

Jerin Leopold, rudn. uradnik. 

Kolenc Valentin, pos. v Cemšeniku. 

Konšek Fran, c. kr. poštar in po- 
sestnik na Trojanah. 

Koprivec Tomo, posestnik. 



Lužar Fortunat, učitelj v Št. Jurju. 
Marian Franja, prodajalka. 
Mauer Andrej, posestnik, itd. 
Modic Josip, c. kr. poštar. 
Novak Andrej, pos. na Trojanah, 
dr. Ravnihar Vladimir, odv. kan- 
didat. 
Sanuškar Kristl, trg. sotrudnik. 
Sterle Fran, načelnik žel. postaje. 
Skerjanc Martin, kaplan. 
Taufer Ivan, rudn. pisar. 
Tomažič Alojzij, poštni odpravitelj. 
Weinberger Fran, rudn. uradnik. 
Weinberger Pavi, posestnik. 
Zelnik Josip, župnik v Cemšeniku. 
Štev. 27. 



II. Dekanija Novo mestO. Poverjenik: Poljancc Ivan. 



*Babnik Ivan, župnik na Toplicah. 
*Hočevar Anton, posestnik. 
*Rozman Karol, posestnik. 
*dr. Vojska Andrej, c. kr. sod. nad- 

sv^tnik v p, 
*dr. Volčič Edvard, c. kr. sod. tajnik. 
Andoljšek Bernard, nadučitelj v 

Mirni peči, 
Artel Anton, c. kr. gimn. profesor 

v p. 

Avsec Fran, župnik v Brusnicah. 

Bergant Valentin, župnik v Mirni 
peči. 

Berlec Fran, c. kr. orožn. nad- 
stražnik. 

Borštner Josip, župnik v St. Petru. 

Čitalnica ndrodna. 

dr. Defranceschi Peter, primarij in 
okr. zdravnik. 

dr. Detela Fran, c. kr. gimn. rav- 
natelj in šolski svčtnik. 

Dolenc Metod, c. kr. avskultant. 

Dullr Fran, nadučitelj v Vavti vasi. 

Einspieler Tomaž, c. kr. sod. sv(5tnik. 

dr. Elbert Sebastijan, st. prost. 



Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. pro- 
fesor. 

Frančiškanski samostan. 

Frank Rihard, kanonik. 

Golia Ljudevit, c, kr. sod. svdtnik. 

Guzelj Avgust, C. kr, gozd. komisar. 

Hočevar Josip, kanonik. 

Jeraj Fran, c. kr. gimn. profesor. 

Kerin Martin, kaplan v Šmarjeti. 

Kessler Alojzij, c. kr. pravdn. na- 
mestnik. 

Klemenčič Ivan, c. kr. poštni kon- 
trolor. 

Knjižnica gimnazijska. 

Knjižnica okrajna učiteljska. 

Knjižnica vin. in sadj. šole. 

Koritzky Josip, c. kr. evid. geometer. 

Krajec Ivan, tiskarnar. 

Leveč Anton, c. kr. sod. svetnik, 

dr. Marinko Josip, c. kr. gimn. 
profesor in katehet. 

Mohar Martin, c. kr. vodja sod. 
pom. uradov. 

Munda Jakob, c. kr. sod. svetnik, 

Novak Matija, župnik v Poljanici. 



Letopis „Slovenske Matice". 



307 



Skalicky Bohuslav, telin. vodja. 

Sladovič pl. Sladoevič Simon, le- 
karnar. 

dr. Slane Karol, odv. in posestnik. 

Stefanovič Dimitrija, posestnik. 

dr. Segula Jakob, župan in odvetnik. 

Skerlj Milan, c. kr. avskultant. 

Vindišar Viljem, gvardijan. 

Virbnik Alojzij, c. kr. gimn. profesor. 

Zabukovec Tomaž, kaplan v To- 
plicah. 

Zakrajšek Ivan, župnik v Vavti vasi. 

Zgur Anton, župnik pri Beli cerkvi. 

dr. Zitek Vladimir, odvetnik. 

Štev. 5 + 58 = 63. 

Postojina. 

ni k: Primožič Štefan. 

Levstik Anton, učitelj. 

Mladič Anton, c. kr. sod. pristav. 

Mlakar Ivan, kaplan. 

Omahen Gustav, c. kr. notar. 

dr Papež Oton, c. kr. sod. pristav. 

Pikel Gregor, trgovec. 

dr, Ponebšek Janko, c. kr. davčni 

nadzornik. 
Primožič Leopold, not. uradnik. 
Primožič Štefan, učitelj-voditelj. 
Sever Andrej, tisk. pomočnik. 
Starž Fran, obč. tajnik. 
Šeber Maks, fotograf. 
Šeber Rihard, tiskarnar. 
Šola petrazredna ljudska. 
Svigelj Anton, odv. kandidat. 
Thuma Ivan, nadučitelj in c. kr. 

okrajni šolski nadzornik, 
dr. Treo Dragotin, odvetnik. 
Vičič Friderik, nadžupan, botelier, 

posestnik, itd. 
Vodopivec Anton, c. kr. poštar. 
Štev. 38. 

b) Senožeče. Poverjenik : Okorn Ignacij. 

•■•■Občina razdrška. Kavčič Filip, pos. na Razdrtem. 

Abrara Lavoslav, nadučitelj. Koblar Josip, kaplan v Hrenovicah. 

20* 



Ogoreutz Josip, trgovec. 

Pauser Adolf, trgovec. 

Perko Fran, trgovec. 

Plevaneč Ivan, župnik v Soteski. 

Poljanec Ivan, c. kr. gimn. profesor. 

Porenta Gašpar, kaplan v Stopičah. 

Porenta Jakob, župnik v Stopičah. 

Povšč Fran, kanonik. 

dr. Poznik Albin, c. kr. notar in 

posestnik. 
Prelesnik Matija, kap. vikar, 
dr. Rogina Anton, c, kr. okr. sod. 

pristav. 
Rohrmann Viljem, vin. učitelj. 
Skald Otmar, c. kr. okr. živino- 

zdravnik. 

12. Dekanija 
a) Postojina. Poverje 

Arko Fran, posestnik. 

Bloudek Leon, c. kr. inženčr. 

Bolš Anton, trgovec. 

Burja Ivan, c. kr. dež. brambe 

razpr. asistent. 
Čitalnica ndrodna. 
Ditrich Anton, trgovec. 
Ditrich Ludovik, trgovec, 
dr. Dolschein Gvidon, posestnik. 
Fettich Frankheim Ludovik, učitelj. 
Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. ži- 

vinozdravnik. 
Gorjup Alojzij, učitelj. 
Ileršič Ignacij, c. kr. poštni oficijal. 
Jurca Fran, trgovec. 
Knjižnica okrajna učiteljska, 
dr. Kotzmuth Julijan, c. kr. okr. 

zdravnik. 
Kovač Anton, zasebnik. 
Kraigher Alojzij, trgovec. 
Kraigher Peter, trgovec. 
Kutin Fran, trgovec. 



308 



Letopis „Slovenske Matice", 



Korber Mihael, c, kr. notar. 
Novak Mihael, c. kr. sod. svdtnik. 
Okorn Ignacij, župnik. 
Pele Ivan, kaplan v Hrenovicah. 
J Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah, 
Suša Anton, trsrovec. 



c) Š t. P e t e r. Pov 

*Bole Martin, prof. na Ruskem. 
*Sajovic Ivan, župnik in duh. 

svčtnik v Slavini. 
Abram Ivan, kaplan v Košani. 
Avčin Fran, trgovec v Trnju. 
Dekleva Fran, trgovec v Slavini. 
Kalan Mihael, nadučitelj. 
Kariš Ferdo, c. kr. poštni oskrbnik. 
Korošec Ivan, gost. in posestnik. 
Križaj Fran, tovarnar. 



Suša Fran, posestnik. 
Skerjanc Ivan, župnik v Vremah. 
Svigelj Josip, kaplan'. 
Trošt Ivo, učitelj na Razdrtem. 
Zelen Josip, dež. poslanec in po- 
sestnik 

Štev. I + 14 = 15- 

erjenik : Zupan Ivan. 

Lavrenčič Andrej, posestnik. 
Lenassi Karol, kurat v Smihelu. 
Medica Matej, tovarnar. 
Sajovic Karol, žel. uradnik. 
Štele Fran, knjigovodja. 
Stroj Valentin, žel. uradnik. 
Spilar Ludovik, pos. sin. 
Toraazin Josip, c. kr. poštni azistent. 
Torkar Matija, župnik v Košani. 
Zupan Ivan. kurat v St. Petru. 
Štev. 2 + 17 m 19. 



13. Dekanija Radovljica. 



a) Radovljica. Pov 

Avsenik Ivan, gost. in posestnik v 

Begunjah. 
Ažman Josip, nadučitelj na Brez- 

nici. 
Berlic Ivan, župnik v Mošnjah, 
dr. Bisiak Josip, odvetnik. 
Bizavičar o. Josip, superior na 

Brezju. 
Bulovec Ivan, trg. in posestnik. 
Cuderman Ivan, kurat v Begunjah. 
Čop Ivan, posestnik v Mostah. 
Fatur Apolonija , učiteljica v 

Mošnjah. 
Ferk Ernest, c. kr. sod. svetnik. 
Fuersager Leopold, trgovec. 
Homann Friderik, trg. in posestnik. 
Hudovernik Vinko, gostilničar, itd. 
Jurgele Andrej, župan v Mošnjah. 
Kenda Luka, upr. dež. naklade. 
Knjižnica ljudske šole v Mošnjah. 
Knjižnica okrajna učiteljska. 



erjenik: Roblek Aleks. 

Košmelj Ivan, župnik v Begunjah. 

Mulej Fran, trg. in posestnik. 

Novak Ivan, mestni dekan, itd, 

Pavlošič Fran, c. kr. poštar. 

Potočnik Tomaž, župnik na Brez- 
nici. 

Roblek Aleks, lekarnar, župan, 
posestnik, itd. 

Rozman Ignacij, nadučitelj v Moš- 
njah. 

Sittig Teodor, civ, geometer in 
posestnik. 

Slapšak Julij, učitelj v Lesah. 

Slov. pevsko in bralno društvo. 

Tepina Josip, načelnik postaje. 

Teran Ivan, župnik v Ljubnem. 

dr. Vilfan Janko, odvetnik. 

Vurnik Ivan, podobar in posestnik. 

Zavrl Valentin, nadučitelj v Be- 
gunjah. 

Zebre Alojzij, c. kr. sod. pristav. 
Štev. ZS- 



Letopis „Slovenske Matice". 



309 



b) Bled. Poverjenik : Rus Fran. 



*baron Schwegel Josip, velepo- 
sestnik, drž. in dež. poslanec, itd 

Bralno društvo slovensko. 

DroU Katarina, učiteljica. 

Hudovernik Anton, gost. in po- 
sestnik. 

dr. Klimek Emil, zdravnik. 

Mrak Matija, župnik na Beli. 

Oblak Ivan, župnik. 



Olifčič Friderik, gost. in pos. na 

Beli. 
Peternel Jakob, gost. in posestnik. 
Pretnar Ivan, posestnik. 
Rus Fran, nadučitelj in posestnik. 
Sekovanič Ferdinand, gostilničar. 
Trojar Ivan, nadučitelj v p , itd. 
Vovk Anton, posestnik. 
Zore Ivan, kaplan. 

Štev. I + 14 = 15. 



c) Gorje. Poverjenik: Žirovnik Josip. 

Ažraan Ivan, župnik, duh. svetnik Sterle Terezija, učiteljica. 

in dež. poslanec. Šola ljudska. 

Bralno društvo slovensko. Troha Fran, c kr. gozdar. 

Godec Ivan, kaplan. Uršič Kristina, c. kr. poštna upra- 
Jan Vinko, posestnik. viteljica. 

Jensko Gregor, c. kr. gozdar. Žirovnik Josip, nadučitelj. 

Skumavec Lovro, pos. v Zg. Lazih. Žumer Jakob, župan in posestnik. 

Štev. 12. 

č) Bohinj. Poverjenik: Rihtcršič Ivan. 



Bevec Matej, c. kr. poštar na Bi- 
strici. 

Humek Martin, nadučitelj na Bi- 
strici. 

Mencingar Franica, trg. hči na 
Bistrici. 

Oblak Anton, kaplan v Srednji 
vasi. 



Piber Ivan, župnik na Bistrici. 
Rihteršič Ivan, nadučitelj v .Srednji 

vasi. 
Zarnik Matija, župnik v Srednji 

vasi. 



Štev. 7. 



d) Jesenice. Poverjenik: ScJirey Alojzij. 



Aljaž Jakob, župnik na Dovjem. 
Guštin Milan, učitelj. 
Jakelj Valentin, župnik na Planini. 
Katoliško delavsko društvo. 
Medic Josip, nadučitelj, itd. 
Peternel Matej, gostilničar. 
Pongraz Anton, rudn. uradnik. 



Remškar Valentin, kaplan. 
Schrey Alojzij, c. kr. poštar, po- 
sestnik, itd. 
Šinkovec Avguštin, administrator. 
Treven Anton, trg. in pos. na Savi. 
Turk Avgust, župnik na Kor. Beli. 
Štev. 12. 



e) Kranjska gora. Poverjenik : llrct^ar Josip. 

*Zlogar Anton, župnik. Bregar Josip, nadučitelj. 

Andolšek Fran, c. kr. sod. svetnik. Budinek Fran, župan, trgovec, itd. 



310 



Letopis , .Slovenske Matice". 



Fertin Ignacij, župnik v Beli peči. Lavtižar Josip, župnik v Radečah. 
Gorečan Josip, učitelj v Radečah. Pušavec Ivan, c. kr. sod. oficijal. 
dr. Kogoj Fran, dež. okr. zdravnik. Štev. i -|- S = 9. 



f) Kamna gorica. Poverjenik : pl. KappiLS Adolf. 



*Preša Josip, župnik na Ovsišču. 

Aljančič Valentin, župnik na Do- 
bravi. 

Jalen Josip, trg. in pos. v Kropi. 

pl. Kappus Adolf, župan, poštar, 
gostilničar in posestnik. 

Kavčič Srečko, zadružni uradnik 
v Kropi. 



Korošec Josip, nadučitelj v Kropi. 
Lazar Luka, trg. in posestnik. 
Pesjak Mihael, trg. in posestnik. 
Pogačnik Josip, c. kr. poštar in 

drž. poslanec v Podnartu. 
Šolar Fran, zadružni tajnik v Kropi. 
Zupan brata, orgij, mojstra. 

Štev. I -f- 10= II. 



14. Dekanija Ribnica. 
d) Ribnica. Poverjenik: Dolinar Fran. 



*Kljunova hiša v Slatniku. 
*Lesarjeva hiša v Hrovačah. 
*Lesarjeva hiša v Sušju. 
"Lovšin Marija, pos. v Jurjevici. 
Dolinar Fran, dekan, itd. 
Drobnič Jurij, župan v Sodražici. 
Fajdiga Fran, trgovec v Sodražici. 
Gruntar Ignacij, c. kr. notar. 
Jaklič Josip, župnik v Dolenji vasi. 
Jerše Josip, kaplan. 
Juvanec Avgust, brivec. 
Kljun Fran, poslovodja v Dolenji 

vasi. 
Klun Josip, trgovec. 
Knjižnica čitalniška. 
Knjižnica okrajna učiteljska. 
Krumpestar Fran, župnik pri Sv. 

Gregorju. 



Levstek Andrej, upr. dež. naklade. 
Lovšin Ivan, trg. v Dolenji vasi. 
Mejač Anton, c. kr. sod. pristav. 
Mrhar Josip, trg. v Dolenji vasi. 
Pauser Anton, trg. v Dolenji vasi. 
dr. Schiffrer Anton, dež. okr. 

zdravnik. 
Škrabec Mihael, obč. tajnik. 
Tič Lovro, kaplan v Sodražici. 
Tomšič Štefan, nadučitelj. 
Višnikar Fran, c. kr. sod. svdtnik 

in dež. poslanec. 
Voglar Josip, župnik v Sodražici. 
Vole Josip, kaplan. 
Vrbič Mihael, učitelj v Sodražici. 
Zupančič Dragotin^ trg. v Jurjevici. 
Žužek Fran, kaplan v Dolenji vasi. 
Štev. 4 + 27 = 31. 



1)) Velike Lašče. Poverjenik: Šitflaj Danijel. 



Cerar Ivan, učitelj v Škocijanu. 
Hočevar Matija, župan, poštar in 

posestnik. 
Kosec Jernej, župnik v Škocijanu. 
Pucelj Ivan, posestnik. 



Simon Karol, nadučitelj. 
Smodej Josip, c. kr. notar. 
Sušnik Fran, sod. sluga. 
Šuflaj Danijel, c. kr. sod sv(;tnik. 
Štev. S. 



Letopis „Slovenske Matice". 



311 



c) Dobrepolje. Poverjenik: Jaklič Fran. 



Arko Ivana, učiteljica. 

Barlč Konrad, učitelj v Robu. 

Bralno društvo slovensko. 

Hudovernik Matija, nadučitelj. 

Jaklič Fran, učitelj. 

Klavs Ivan, uradnik posojilnice. 

Kmetijsko društvo. 

Pešec Fran, župnik v Robu. 



Petrič Matija, učitelj v Strugah. 
Prijatelj Matija, župnik v Strugah. 
Ramoveš Andrej, nadžupnik. 
Šola ljudska. 
Tiselj Ivan, posestnik v Zdenski 

vasi. 
Žagar Josip, kaplan. 
Žebrč Franja, učiteljica. 

Štev. 15. 



č) D r a g a - L o š k i potok. Poverjenik : Rus Ivan. 



Bambič Ivan, pos. v Travniku. 
Bencina Dragotin^ trg. in posestnik 

v Retjah. 
Gregorič Josip, trg. in pos. v Retjah. 
Knavs Ivan, gost. in pos. na Hribu. 
Kordiš Jakob, pos. na Hribu. 
Košir Josip, mesar in posestnik v 

Travniku. 
Lavrič Ivan, trgovec, gostilničar 

in posestnik v Travniku. 
More Anton, župnik v Loškem 

potoku. 



Rus Ivan, trg. in posestnik v Trav- 
niku. 

Seliškar Dragotin, obč. in pos. 
tajnik v Loškem potoku. 

Šola ljudska v Dragi. 

Šola ljudska v Loškem potoku. 

Turk Fran, gostilničar in posestnik 
na I^azem. 

Vesel Fran, župan in posestnik v 
Podpreski. 

Zakrajšek Fran, župnik v Dragi. 
Štev. 15. 



15. Dekanija Semič. 
d) Črnomelj. Poverjenik: dr. Guštin Julij. 



*Koenig Jurij, župnik na Vinici. 
Čitalnica ndrodna na Vinici. 
dr. Guštin Julij, not kandidat. 
Jarc Jakob, c. kr. okr. sodnik. 
Juvanec Fran, učitelj na Vrhu. 
Kadunec Matija, župnik v Preloki. 
Karlin Jurij, mestni kaplan. 
Klemenčič Mihael, mestni župnik. 
Knjižnica okrajna učiteljska. 
Kramarič Josip, župnik na Vrhu. 
Kune Avgust, posestnik. 
Kupljen Anton, c. kr. notar in 
posestnik. 



dr. Malerič Josip, okr. zdravnik. 
Nagu Ivan, poštni administrator. 
Pavlin Fran, župnik v Dragatušu. 
Pokorn Jakob, kaplan v Starem 

trgu. 
Rauch Peter, grašč. oskrbnik v 

Podbrežju. 
Rezek Peter, župnik v Starem trgu. 
Schweiger Janko, posestnik. 
Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih. 
Šola farna v Starem trgu. 
Zupančič Fran, mestni kaplan. 
Štev. I -f 21 r:x 22. 



b) Metlika. Poverjenik : Viikšinič Davorin. 

Aleš Anton, dekan v Semiču. Dovgan Fran, prost n. reda. 

Globočnik Janko, c. kr. notar. 



Čitalnica ndrodna. 



312 



Letopis „Slovenbke Matice". 



Guštin Fran ml., poštar. 
Guštin Fran st, posestnik. 
Hayne Edvard, c, kr. davkar v p. 
Jarc Alojzij, mestni kaplan. 
dr. Košenina Peter, dež. okr. 

zdravnik. 
Marčič Valentin, kaplan v Semiču. 
Novak Josip, mestni kaplan. 
Premer Ignacij, pos. v Primostku. 
Romč Josip, župnik n. reda v 

Podzemlji. 



Schweiger Fran, župnik in dež. 

poslanec na Radovici. 
Šola ljudska v Semiču. 
Šola mestna v Metliki. 
Sumer Jurij, c. kr. sod. pristav. 
Vaha Milan, mag. pharm. 
Vidovič Anton, župnik v Kamanju. 
Vukšinič Davorin, opravnik n. r. 

komende. 
Zupančič Vita, učiteljica. 

Štev. 2 I. 



1 6. Dekanija Šmarije. 
a) Šmarije. Poverjenik: Drohnič Andrej. 



Babšek Ivan, trg. in posestnik. 
Borštnik Ivan, nadučitelj. 
Cešarek Fran, kaplan. 
Debeljak Ivan, kaplan. 
Drobnič Andrej, dekan, itd. 
Mali Anton, župnik v Javoru. 



Marešič Fran, župnik . na Lipo- 

glavem. 
Novak Josip, župnik v Žalini. 
Ogorelec Vinko, pos., itd. v Škofeljici. 
Pipan Andrej, župnik na Polici. 
Sitar Matej, župnik v Št. Jurju. 
Štev. II. 



U) Z a t i č i n a. Poverjenik : JenČič Alojzij. 



dr. Bežek Rupert, c. kr. notar. 
Dostal Josip, kaplan v Višnji gori. 
Jaklič Štefan, župnik v Št. Vidu. 
Jenčič Alojzij, c. kr. sod. svetnik. 
Kastelic Matija, kaplan v Št. Vidu. 
Končina Ivan, trg. in posestnik v 
Gorenji vasi. 



Pristov Simon, benef. v Št. Vidu. 
dr. Repič Rudolt^ dež. okr. zdravnik. 
Tekster Konrad, župnik v Višnji 

gori. 
pl. Terbuhovič Evgen, c. kr. sod. 

pristav. 

Štev. 10. 



17. Dekanija Trebnje. 
d) Trebnje. Poverjenik : Nagodc Ivan. 



Bernard Jernej, kaplan. 
Bralno društvo slovensko. 
Hofer Karol, župnik v Čatežu. 
Jarc Fran, župnik na Mirni. 
Klobučar Anton, c. kr. sod. svetnik. 
Mrvec Ivan, župnik v Št, Rupertu. 
Mlakar Anton, kaplan. 
Nagode Ivan, dekan. 



Orožen Emil, c. kr. notar. 
Pavlin Alojzij, posestnik. 
Pebani Friderik, učitelj. 
Pristov Ivan, kaplan. 
Rupreht Janko, lekarnar. 
Seliškar Alojzij, c. kr. sod. pristav, 
Tomic Vilko, trg. in posestnik. 
Zupan Ferdinand, c. kr. geometer. 
Štev. 16. 



Letopis „Slovenske Matice". 



313 



b) Mokronog. Poverjenik: Razmika?' Jeriiej 



Barbo Mihael, župnik na Tre- 
belneni. 

Bralno društvo slovensko. 

Cadež Anton, kaplan pri Sv. Tro- 
jici. 

Dimnik Fran, kaplan na Tre- 
belnem. 

Errath Josip, trg. in posestnik. 

Lunaček Aleksander, nadučitelj v 
Št. Rupertu. 

Pirnat Stanko, c. kr. notar. 

Prijatelj Fran, trgovec in posestnik 
v Tržišču. 



Prpar Fran, župnik pri Sv. Trojici. 
Ravnihaf Jernej, nadučitelj. 
Rohrmann Josip, not. kandidat. 
Sbil Jernej, trgovec. 
Skulj Fran, učitelj v Tržišču. 
Starič Josip, c. kr. sod. svčtnik. 
Sašelj Karol, posestnik. 
Sircelj Rozalija, trg. soproga. 
Šola ljudska. 
Vohinc Edvard, učitelj. 
Zupančič Fran, pos. pri Sv. Križu. 
Štev. 19. 



18. Dekanija Tmovo. Poverjenik: Vesel Ivan. 



^Brinšek Ivan, trg. v Trnovem. 
*Cesnik Jurij, trgovec v Knežaku. 
*Domicelj Alojzij, trg. v Zagorju. 
*Jenko Škender, trg. v Trnovem. 
*Valenčič Ivan, pos., itd. v Trnovem. 
* Vesel Ivan, dekan v Trnovem. 
Bile Ivan, duhovnik v p. 
Bralno društvo v Zagorju. 



Izobraževalno društvo. 
Križaj Nikolaj, župnik na Premu. 
Oranič Fran, kaplan. 
Rudolf Alojzij, kaplan. 
Tomšič Ivan, posestnik. 
Vodstvo dekliške ljudske šole. 
Zarnik Martin, nadučitelj, itd. 
Štev. 6 + 9 =r 15. 



19. Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija. 



*Erjavec Matija, dekan, itd. 
*Kavčič Fran, c. kr. poštar in 

posestnik v Št. Vidu. 
Bajec Jakob, kurat v Ustju. 
Božič Ivan, posestnik in deželni 

poslanec v Podragi. 
Čitalnica v Podragi. 
Čitalnica v Vipavi. 
Dejak Hinko, župnik v Vrhpolju. 
Demšar Ivan, župnik v Št. Vidu. 
Hab6 Josip, posestnik na Gočah. 
Hladnik Ivan, župnik na Gočah. 



dr. Kenda Josip, okr. zdravnik. 
Klobus Valentin, župnik na Slapu. 
Knižek Feliks, provizor v Vrabčah. 
Košir Fran, župnik na Colu. 
Kromar Ivan, župnik v Šturiju. 
grof Lanthieri Karol, graščak, itd. 
Mezeg Anton, provizor v Podkraju. 
Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah. 
Semenič Ivan, posestnik v Podragi. 
Silvester Fran, trgovec. 
Skvarča Ivan, župnik v Budanjah. 
Štev. 2 + 19 = 21. 



20. Dekanija Vrhnika. 

d) Vrhnika. Poverjenik : Jelovšek (hihrijel. 

*Bohinjec Peter, župnik v Horjulu. Arko Anton, učitelj. 
*Kotnikova hiša v Verdu. Bernik Fran, kaplan. 



;i4 



Letopis ,. Slovenske Matice". 



j Brilej Martin, trg. in posestnik. 
Cebašek Ivan, župnik v Črnem 

vrhu. 
Čitalnica narodna. 
Demšar Matej, zid. nadzornik. 
Dolenc Fran, gostilničar. 
Flis Anton, tov. knjigovodja, 
dr. Furlan Anton, c. kr. sod. pristav. 
Gantar I.ovro, dekan, itd. 
Grampovčan Andrej, trgovec in 

posestnik. 
Gruden Ivan, c. kr. davkar v p., 

itd. 
Jelovšek Franja, velepos. hči. 
Jelovšek Gabrijel, trgovec, župan, 

dež. poslanec, posestnik, itd. 
Jelovšek Karol, pos. v Verdu. 
Jemec Anton, župnik v Podli pi. 
Jurca Marica, pos. hči. 
Kat. društvo rok. pomočnikov. 
Kobal Bogdan, c. kr. sod. svetnik. 
Kočevar Fran, gost. in posestnik. 
Komotar Anton, c. kr. notar. 
Korenčan Fran, gost, in posestnik. 
Kunstelj Josip, trgovec. 
Lakmayer Fran, župnik pri Sv. 

Joštu. 
Laznik Josip, župnik v Polh. gradcu. 



Ledenik Viljem, c.kr. d. praktiktant. 

Lenarčič Josip, tovarnar, velepo- 
sestnik in dež. poslanec. 

Levstik Vinko, nadučitelj. 

I..uznik Alojzij, učitelj. 

dr. Marolt Janko, dež. okr. zdravnik. 

Mole Kanci jan, trg. pomočnik v 
Polh. gradcu. 

Oblak Matej, klepar in posestnik. 

Ogrin Simon, akad. slikar in po- 
sestnik. 

Petrovčič Fran, zasebnik. 

Požar Jakob, c. kr. kancelist v p. 

Rihtarčič Ivan, kaplan. 

Rus Anton, c. kr. orož. narednik v p. 

Skvarča Ivan, obč. tajnik in po- 
sestnik. 

Susteršič Matej, poštar v Horjulu. 

Tomšič Anton, kovač in posestnik 
v Verdu. 

Tomšič Ignacij, posestnik. 

Tomšič Ivan, usnjar in posestnik. 

Tomšič Mihael, posestnik. 

Tršar Fran, usnjar in posestnik. 

Verbič Josip, restavrat^r. 

Vidic Ivana, učiteljica. 

Vonča Anton, kurat, itd. v Belkah. 

Zitko Matija, posestnik v Verdu. 
Štev. 2 + 48 = 50 



b) Borovnica. Poverjenik: Papler Fran. 



Drašler Anton, gost. in posestnik. 
Kranjc Ivan, trgovec. 
Kržič Uršula, gost. in posestnica. 
Majaron Ivan ml., trgovec. 
Papler Fran, nadučitelj. 



Pire Avgust, učitelj. 

Rozman Jurij, župnik v Rakitni. 

Schififrer Gustav, župnik. 

Suhadolnikova Anica. 

Švigelj Fran, posestnik 

Štev. 10. 



c) Logatec. Poverjenik : Šega Ivan. 

Bralno društvo v Spod. Logatcu. Juvan Fran, kaplan, 
de Gleria Anton, trgovec. 
Gostiša Fran, trg. in posestnik. 
Hrovat Josip^ c. kr. fin. str. nad 

paznik. 
Jerncjčič Fran, žel. poduradnik. 



Knjižnica okrajna učiteljska. 

dr. Kraut Štefan, c. kr. sod. pristav. 

Lapuch Josip, zasebnik. 

Lavrič Jo.sip, župnik. 

Lenassi Julij, trg. in posestnik. 



Letopis „Slovenske Matice". 



315 



Majdič Fran, c. kr. okr. živino- 
zdravnik. 

Možina Ivan, župnik v Rovtih. 

Mulley Adolf, c. kr. po.štar in po 
sestnik. 

Pehani Adolf, c. kr. davčni kon- 
trolor. 

Petrič Martin, posestnik 

dr. Rupnik Ivan, c. kr. d. nadzornik. 

Sakser Ivan, župnik v Hotederšici. 



Sežun Alojzij, učitelj v Rovtih. 

Sicherl Ivan, župan, posestnik, itd. 

Smolž Josip, posestnik. 

Sega Ivan, učitelj. 

Tollazzi Tomo, trg. in posestnik. 

Turk Josip, nadučitelj. 

Vončina Valentin, c. kr. sod. ofi- 

cijal. 
Zotmann Karol, c, kr. sod. pristav. 
Štev. 26. 



21. Dekanija Žužemperk. Poverjenik: Tavčar Mihael. 



*Štrucelj Jurij, c. kr. sod. sv(!tnik. 
Bralno društvo slovensko. 
Ključevšček Ignacij, župnik v Smi- 

helu. 
Pehani Josip, posestnik. 
Štrukelj Ivan, kaplan na Krki. 



Tavčar Mihael, dekan, itd. 
Vondrašek Vaclav, župnik v Am- 

brusu. 
Zbašnik Fran, župnik v Hinjah. 
Zavbi Ivan, kaplan v Hinjah. 
Štev. I +8=9. 



II. Lavantinska škofija. 
I. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: Hajšck Anton. 



*Hajšek Anton, dekan, itd. 

*Ratej Fran, c. kr. notar. 

*dr. Vošnjak Josip, dež. primarij 

v p. in posestnik. 
Bizjak Vinko, župnik v Laporju. 
Borsečnik Anton, župnik na Zg. 

Polskavi. 
Bralno društvo v Studenicah. 
Brezovšek Martin, župnik pri Sv. 

Martinu. 
Gruntner Andrej, župan v Polj- 

čanah. 
Heber Fran, župnik v Sp. Polskavi. 
Ivanuš Ferdinand, trg. v Poljčanah. 
Jagodic Fran, c. kr. sod. pristav. 
Karničnik Vinko, učitelj v Ma- 

kolah. 
Koropec Ivan, učitelj v Studenicah. 
dr. I-emež Urban, odvetnik. 
Lenart Ivan, župnik v Poljčanah. 



Lendovšek Mihael, župnik, itd. v 
Makolah. 

Mahor Feliks, učitelj v Makolah. 

Marinič Jakob, župnik v Majšbregu. 

Medved Martin, kaplan. 

Novak Anton, kaplan v Majšbregu, 

Osenjak Matej, kaplan. 

Planker Martin, nadučitelj v La- 
porju. 

Srabočan Anton, kaplan v Laporju. 

Stajnko Ivan, župnik v Tinjah. 

Sušnik Ivan, župnik v Crešnovcu. 

Svetlin Josip, nadučitelj v Makolah. 

Šanda Ivan, kaplan v Makolah. 

Šebat Anton, kaplan v Poljčanah. 

Terček Josip, učitelj v T^aporju. 

Terstenjak Ernest,- kaplan. 

Zekar Josip, kaplan pri Sv. Mar- 
tinu. 

Žekar Martin, župnik v Studenicah. 
Štev. 3 + 2y = 32. 



316 



Letopis „Slovenske Matice". 



2. Dekanija BraslOVČe. 
a) B r a s 1 o v č e. Poverjenik : JaTC Valentin. 



Bralno društvo v Letušu. 
Grad Fran, mesar in gostilničar. 
Jarc Valentin, nadučitelj. 
Marschitz Karol, šolski vodja ^ 

Letušu. 
Pauer Josip, trgovec. 



Plaskan Anton, trg. in posestnik. 
Prislan Fran, pos. v Parižlah. 
Rak Florijan, pos. v Zg. Gorčah. 
Rojnik Fran, pos. v Sp. Gorčah. 
Stritar Josip, učitelj. 
Veternik Anton, kaplan. 

Štev. 1 1 . 



b) Vransko. Poverjenik : ScJnventncr Karol. 



*Podružnica kmetijska. 

*dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn. 
profesor (knjige okr. učit. knjiž- 
nici). 

Bralno društvo pri Sv. Jurju. 

Čitalnica ndrodna. 

Dabršek Ivan, kaplan na Paki. 

Gršak Vinko, župnik. 



Kokelj Alojzij, kaplan v Št. Jurju. 
Kolarič Josip, župnik na Paki. 
Krajnc Jakob, kaplan. 
Lipež Viktor, kr. gimn. ravn. v p. 
Schwentner Karol, župan, itd. 
Zdolšek Fran, župnik v St. Jurju. 
En naročnik. 

Štev. 2 + 10+ 1 = 13. 



c) Š t. P a v 1. Poverjenik : Vidic Josip. 



Bralno društvo v Št. Pavlu. 
Cimperšek Marica, učiteljica. 
Kocuvan Anton, trgovec 
Plešnik Mihael, župnik. 
Sadnik Julij, učitelj in posestnik, 
dr. Vidic Fran, urednik »Držav- 
nesra zakonika«. 



Vidic Josip, nadučitelj. 
Zanier Valerija, zasebnica. 
Zotter Janko, nadučitelj 
milski. 



Go- 



Štev. 9. 



3. Dekanija Celje. 

a) Poverjenik : Oj^radi Fran. 



^Čitalnica narodna. 

*Krušič Ivan, c kr. gimn. profesor 

v p, itd. 
*Občina teharska. 
"Ogradi Fran, opat, itd. 
*Rančigaj Anton, mestni kaplan. 
*dr. Sernec Josip, odvetnik, dež. 

poslanec, vitez žel krone III. 

reda, posestnik, itd. 
*Vošnjak Mihael, inžener, posestnik, 

itd. 



*Žuža Ivan, zasebnik. 

Bas Lovro, c. kr. notar, itd. 

dr. Brenčič Alojzij, odvetnik. 

dr. Dečko Ivan, odv. in dež. po- 
slanec. 

Detiček Jurij, c. kr. notar. 

Društvo odvetniških in notarskih 
uradnikov. 

Društvo pevsko. 

dr. Filipič Ludovik, odvetnik. 

Fon Ivan, c. kr. gimn. profesor. 



Letopis ., Slovenske Matice". 



317 



dr. Hrašovec Jurij, odvetnik. 

Hribar Dragotin, tiskarnar. 

dr. Janežič Fran, c. kr. gimn. veio- 

učitelj. 
Janežič Rudolf, kaplan. 
Kardinar Josip, gimn. katehet. 
dr. Karlovšek Josip, odv. kandidat. 
Knjižnica velike gimnazije. 
Knjižnica male gimnazije. 
Knjižnica kapucinska. 
Kosi Anton, c. kr. gimn. profesor. 
Kostič Peter, trgovec, 
dr. Krančič Fran, c. kr. sod. pristav. 



Krančič Ivan, mestni kaplan. 
Kržišnik Josip, kaplan v Teharjih. 
Lončar Fran, tajnik posojilnice. 
Majdič Peter, veleposestnik. 
Matic Josip, trgovec. 
Potovšek Josip, mestni kaplan, 
dr. Praunseis Alojzij, zdravnik. 
Schmoranzer Ivan, okoliški učitelj. 
Suhač Matej, c. kr. gimn. profesor, 
dr. Suklje Hinko, zdravnik. 
Vodstvo zasebne dekliške šole. 
dr. Vrečko Josip, odvetnik, itd. 
Waldhans Fran, učitelj. 

Štev. 8 + 33 = 41. 



b) Žalec. Poverjeni 

*Arzenšek Matija, župnik v Grižah. 
*Janežič Jakob, tovarnar v Grižah. 
*Lipold Fran, posestnik. 
Gunčer Josip, kaplan. 
Kač Ivan, obč. tajnik. 
Klemenčič Josip, nadučitelj v Ga- 
liciji. 
Kordiš Terezija, učiteljica. 
Kvac Ivan, učitelj pri Sv. Martinu. 
Nidorfer Fran, tovarnar v Vrbju. 
Petfiček Anton, učitelj. 



k : Petficck Anton. 

Roblek Fran, posestnik. 

Rupnik Ivan, nadučitelj pri Sv. 

Lovrencu. 
Šah Lovro, nadučitelj v Teharjih. 
Sirca Ernest, pos. v Grižah. 
Sirca Josip, župan in trgovec. 
Štrukelj Ivan, učitelj v Svetini. 
Učiteljsko okrajno društvo. 
Zupančič Dragotin, nadučitelj v 

Frankolovem. 

Štev. 3 + 15 = i8. 



4. Dekanija Dravsko polje. Poverjenik: Hirti Fran. 
•Ozmec Josip, župnik v Št. Lov- Hirti Fran, župnik v Slivnici. 



rencu. 

*Stranjšak Martin, dekan, duh. 
svetnik in č. kanonik v Hočah. 

Bralno društvo v Framu. 

Cestnik Anton, duhoven v Haus- 
ampachu. 

Crnenšek Fran, župnik v Cirkovcah. 

Golob Andrej, učitelj pri Sv. Mar- 
jeti. 



Hren Anton, nadučitelj v Št. Janžu. 
Kat. bralno društvo v Hočah. 
Krajnc Ivan, učitelj v Št. Janžu. 
Mlasko Josip, kaplan v Št. Janžu. 
Pestevšek Karol, nadučitelj v Sliv- 
nici. 
Podvinski Anton, kaplan v Slivnici. 
Posojilnica v Framu. 
Sattler Josip, župnik v Črni. 

Štev. 2 + 13 = 15. 



5. Dekanija Gornji grad. 

a) Gornji grad. Poverjenik : Dcvnik Fran. 

*Dovnik Fran, dekan, itd. Bratkovič Kazimir, c. kr. notar. 

Božič Jakob, trgovec. Dekorti Josip, župnik na Ljubnem. 



318 



Letopis ,,Slovenske Matice". 



Kocbek Fran, nadučitelj. 
Lekše Fran. župnik v Lučah. 
Strnad Anton, pos. pri Novi Štifti. 



Šola ndrodna v Gornjem gradu. 
Šola narodna pri Novi Štifti. 
Vidic Maks, c. kr. okr. sodnik. 
Štev. 14-9=10. 



b) Mozirje. Poverjenik: Praprotnik Fran. 



Čitalnica niirodna. 
Lipold Marko Josip, posestnik. 
Medvešek Ivan, kaplan. 
Pirš Josip, posestnik. 



Plaper Ljudmila, učiteljica. 
Praprotnik Fran, nadučitelj. 
Šola nžrodna. 

Štev. 7. 



č) Rečica. Poverjenik : Turnsek Anton. 

Šola ljudska na Gorici. Turnšek Anton, trgovec in po- 

Šola ljudska na Rečici. sestnik v Nazaretu. 

Trafela o. Fulgencij, frančiškan v Zorko Melhijor, kaplan. 

Nazaretu. Štev. 5. 

č) Solčava. Pov^erjenik : Srnici Miloš. 

Germel Kristijan, gostilničar. Šmid Miloš, župnik. 

Štev. 2. 

6. Dekanija Jarenina. Poverjenik: Gomilšek Fran Sal. 



*Vagaja o Rudolf, župnik v Svičini. 

Arnuž Jurij, učitelj pri Sv. Jakobu. 

Cizerlj Alojzij, kaplan pri Sv. Ja- 
kobu. 

Cižek Josip, župnik. 

Čonc Josip, učitelj, 

Druzovič Josip, nadučitelj pri Sv. 
Jurju. 

Fišer Anton, župnik v p. 

Frangež Jernej, župnik pri Sv. 
Marjeti. 

Gomilšek Fran Sal., kaplan. 

Hauptraann Filip, učitelj v Svičini. 

Hauptmann Svitoslav, nadučitelj 
pri Sv. Križu. 

Hergouth Rudolf, učitelj pri Sv. 
Jakobu. 

Inkret Anton, župnik pri Zgornji 
Sv. Kungoti. 

Jančič Fran, pos. sin v Gačniku. 

Kapler Ivan, župnik pri Sv. Jakobu. 



Kautzner Viktorija, učiteljica pri 
Sv. Ilju. 

Kelemina Matija, dekan pri Sv. 
Ilju. 

Klenovšek Ivan, učitelj. 

Kmetijsko bralno društvo. 

Koprivnik Josip, trgovec. 

Kovačič Štefan, nadučitelj pri Sv. 
Marjeti. 

Kranjc Martin, kaplan v Svičini. 

Kruljc Fran, kaplan pri Sv. Ilju. 

Lichtenvvallner Fran, učitelj pri 
Sv. Ilju. 

Pavec o. Ivan, župnik pri Sv. Jurju. 

Rešek o. Henrik, kap. in oskrbnik. 

Slana Anton, žel. uradnik na Pes 
niči. 

Slekovec Josip, nadučitelj. 

Sorko Karol, nadučitelj pri Sv. Ilju. 

Spritzey Ivan, učitelj pri Sv. Mar- 
jeti. 



Letopis „Slovenske Matice". 



819 



Spritzey Ivanka, učiteljica pri Sv. 
Marjeti. 

Str nad Marica^ učiteljica pri Sv. 
Jakobu. 

Serbinek Lavoslav, učitelj v Svičini. 

Sijanec Fran, nadučitelj pri Sv, 
Jakobu. 

Škof Gregor, župan in velepo- 
sestnik j)ri Sv. Jakobu. 



Thaler Fran, posestnik pri Sv. Ilju. 
Viher Lavoslav, učitelj pri Sv. 

Jakobu. 
Vojsk Alojzij, župnik pri Spodnji 

Sv. Kungoti. 
Vučnik Mary, učiteljica. 
Zinauer Friderik, učitelj pri Zgornji 

Sv. Kungoti. 

Štev. I + 39 := 40. 



7. Dekanija Konjice. Poverjenik: Voh Jernej. 



*Bezen.šek Jurij, župnik v Čadramu. 

*Knjižnica nadžupnijska. 

*Kovač Josip, posestnik v Zrečah, 

Bralno društvo v Žicah. 

dr. Globočnik Skender, c. kr. sod. 
svčtnik. 

Janžekovič Vid, kaplan v Ča- 
dramu. 



Kukovič Friderik, vikar. 
Lednik Anton, župnik v Ločah. 
Ogorevc Martin, trgovec, 
dr. Rudolf Ivan, odvetnik. 
Šepic Ivan, župan. 
Voh Jernej, dekan, itd. 

Štev, 3 + 9 = 12. 



8. Dekanija Kozje. Poverjenik: Bosina Ivan. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 

*Škerbec Martin, provizor na Pla- 
nini. 

Bosina Ivan, dekan, itd. 

Fekonja Andrej, župnik na Bučah. 

Fischer Andrej, župnik v Zagorju. 

dr. Gelingsheim Karol, c. kr. okr. 
sodnik. 

Grobelšek Ivan^ kaplan v Pilštajnu, 

Jeraj Matija, nadučitelj v Pod- 
četrtku. 

Kolar Anton, kaplan pri Sv. Petru. 



Muršič Fran, kaplan. 

dr. Rausch Fran, odvetnik. 

Ribar Anton, župnik pri Sv. Vidu. 

Rom Ignacij, župnik v Podčetrtku. 

Staroveški Nikola, pos. v Podče- 
trtku. 

Šetinc Fran, nadučitelj na Prevorju. 

Tomažič Marko, prov. v Pilštajnu. 

Tombah Josip, župnik, itd. pri 
Sv. Petru, 

Vrečko Jakob^ učitelj na Prevorju. 

Vtičar Jurij, župnik na Prevorju, 
Štev. 2-1-17 = 19, 



9. Dekanija LaŠkO. Poverjenik : Žiiža Ivan. 



Bralno društvo na Dolu. 
Bralno društvo na Laškem, 
Dimnik Ivan, pos. v Trbovljah. 
Eferl Matija, kai)lan pri Sv, Ru- 

pertu. 
Elsbachcr Andrej, trgovec. 
Erjavec Peter, župnik v Trbovljah. 
Fischer Anton, župnik na Dolu. 



Gorišek Ivan, kaplan. 
Gregorc Vsevlad, kaplan v Trbov- 
ljah. 
Hvaleč Matej, pos. v Jurijkloštru, 
Iglar Mihael, nadučitelj v Loki, 
dr. Kolšek Josip, odvetnik. 
Končan Fortunat, kaplan v Trbov- 
ljah. 



520 



Letopis „Slovenske Matice". 



Lajnšič Anton, kaplan na Dolu. Vaclavik Robert, župnik pri Sv. 



Presečnik Gregor, župnik v Loki. 

Ros Ferdinand, veleposestnik v 
Hrastniku, 

Smole Jakob, župnik pri Sv. Mi- 
klavžu. 



Jederti. 
Zuža Ivan, dr. c p , konz. svetnik, 
dekan in nadžupnik. 

Štev. 19. 



10. Dekanija Št, Lenart. Poverjenik: Jurčič Josip. 



""Lapuh Martin, župnik pri Sv. 
Barbari. 

*Zrnazek Fran, župnik pri Sv. Be- 
nediktu. 

*Zupnija sv. Bolfenka. 

Črnko Jernej, učitelj pri Sv. Jurju. 

Janžekovič Josip, kaplan pri Sv. 
Rupertu. 

Jodl Ivan, kaplan pri Sv. Antonu. 

Jurčič Josip^ dekan, itd. 

Kocbek Anton, kaplan pri Sv. 
Rupertu . 

dr. Kronvogel Josip, c. kr. okr. 
sodnik. 

Lesnika Mihael, nadučitelj pri 
Sv. Ani. 

Mcjzišek Anton, kaplan pri Sv. 
Ani. 

Munda Janko, kaplan pri Sv. Be- 
nediktu. 

Okrajna hranilnica. 



Pajtler Janko, župnik pri Sv. Ru- 
pertu. 

Posojilnica pri Sv. Lenartu. 

Rajh Ivan, nadučitelj pri Sv. Bol- 
fenku. 

Rop Josip, not. uradnik. 

Samostan pri Sv. Trojici. 

Seifried Josip, c kr. poštar pri 
Sv. Ani. 

Sinko Josip, župnik pri Sv. Bol- 
fenku. 

dr. Suhač Anton, župnik pri Sv. 
Ani. 

Sijanec Alojzij, župnik pri Negovi. 

Sijanec Anton, kaplan pri Sv. Jurju. 

Sorn Anton, kaplan pri Mariji 
Snežni. 

Unger Anton, trg. pri Sv. Jurju. 

Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu. 

Žemljic Valentin, zidar pri Sv. Ani. 

Zrnko Gašpar, kaplan. 

Štev. 3 + 25 = 2^,. 



II. Dekanija LjutOmeP. 
a) Ljutomer. Poverjenik: Skuhala Ivan. 



*Skuhala Ivan, dekan, itd, 
Bernot Ivan, učitelj pri Sv. Križu. 
Bohanec Ivan, župnik v Svetinjah. 
Božič Anton, pos. v Radoslavcih. 
Bralno društvo v Cezanjevcih. 
Bralno društvo na Cvenu. 
Bralno društvo pri Sv. Križu. 
Bralno društvo pri Mali nedelji. 
Bralno društvo v Veržeju. 
Brglez Fran, kaplan. 



Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali 
nedelji. 

Ceh Fran, učitelj. 

Čitalnica ndrodna. 

dr. Farkaš Ivan, zdravnik. 

Herzog Anton, učitelj pri Sv. Križu. 

Ivančič Josip, c. kr. d. kontrolor, 

Janžekovič Lovro, župnik v Ver- 
žeju. 

Karba Ivan, učitelj. 



Letopis „Slovenske Matice". 



321 



Kralj Ivan, pos. v Ilijaševcih. 

Kukovec Ivan, posestnik, itd. 

Lacko Anton, župnik pri Sv. Križu. 

dr. Lebar Josip, zdravnik pri Sv. 
Križu. 

dr. Mihalič Anton, zdravnik. 

Mihalič Josip, kaplan pri Sv. Križu. 

Mursa Josip, pos. na Krapju. 

Pavlin Alojzij, c. kr. okr. živino- 
zdravnik. 

Pušenjak Ivan, učitelj pri Sv. Križu. 

Pušenjak Tomaž, nadučitelj na 
Cvenu. 

dr. Rosina Fran, odv. in dež. po- 
slanec. 



Schneider Fran, nadučitelj v Ce- 

zanjevcih. 
Sever Fran, odv. uradnik. 
Slekovec L, učitelj. 
Sršen Fran, trgovec. 
Sijanec Miroslav, učitelj na Cvenu. 
Soštarič Ferdinand, župnik pri 

Mali nedelji. 
Učiteljsko okrajno društvo. 
Vavpotič Ivan, gostilničar. 
Weixl Josip, kaplan. 
Zacherl Fran, učitelj v Ceza- 

njevcih. 

Štev. I + 38 = 39. 



b) Radgona. Poverjenik : PloJ Oton. 



*Meško Martin, župnik pri Kapeli. 
Belšak Anton, župnik. 
Bralno društvo pri Kapeli. 
Bralno društvo pri Sv. Jurju. 
Bralno društvo v Zg. Radgoni. 
Hausman Fran, trgovec pri Kapeli. 
Hibler Alojzij, trg. na Turj. vrhu. 
Horvat Janko, trgovec pri Kapeli. 
Horvat Rudolf, gost. pri Kapeli. 
Jurjevčič Anton, pos. v Očeslavcih. 
Keček Andrej, kaplan pri Sv, 

Petru. 
Košar Jakob, kaplan. 



Kreft Alojzij, pos. v Očeslavcih. 

Kunce Ivan, župnik pri Sv, Jurju, 

Mir Jakob, stavbni vodja v Ra- 
dincih. 

Pelcl Ivan, pos. v Policah. 

Ploj Oton, c. kr. notar. 

Pribil Dragotin, učitelj pri Kapeli. 

Senčar Fran, trg, pri Sv, Jurju. 

Vavpotič Fran, poštar in gostil- 
ničar pri Sv. Jurju. 

Vozlič Leopold, kaplan. 

Žemljic Jakob, pos. v Radincih. 
Štev. 1+21 = 22, 



12. Dekanija MaPibOP. 
a) Mesto. Poverjenik: Majciger Ivan. 



*Bohinec Jakob, st. župnik. 

^Čitalnica ndrodna. 

*dr. Dorainkuš Ferdinand, odvetnik, 
itd. 

*Ferk Feliks, zdravnik in posestnik. 

*dr. Firbas Fran, c. kr. notar, itd. 

*dr. Glančnik Jernej, odvetnik. 

■'•'Knjižnica gimnazijska. 

*Knjižnica semeniška. 

*Majciger Ivan, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 



*dr. Napotnik Mihael, knezoškof, 
itd. 

*Orožen Ignacij, st. prost, itd. 

*dr. Pajek Josip, st. kanonik, itd. 

*dr. Radaj Fran, c. kr, notar, itd. 

*dr. Sernec Janko, odvetnik, itd. 

Bahovec Vekoslav, c. kr. poštni 
oficijal. 

Belž Ivan, dež. pot. učitelj. 

dr. Bezijak Janko, c. kr. učit. pro- 
fesor. 

21 



322 



Letopis »Slovenske Matice". 



Cerjak Josip, komi vikar. 

Časi Fran, kaplan v Karaci. 

Divjak Fran, uradnik in posestnik. 

Dolenc Fran, trgovec. 

dr. Feuš Fran, sem. profesor. 

Fistravec Josip, c. kr. vadn. učitelj. 

Haubeureich Alojzij, knezošk. rac. 
revident. 

Herg Lovro, stolni dekan, itd. 

Hribovšek Karol, sem. ravnatelj, 
kanonik, itd. 

Hudovernik Ludovik, stolni vikar. 

Jentl Bernard, prokurist. 

Jerovšek Fran, c. kr. gimn. profesor. 

Kavčič Jakob, c. kr. gimn. vero- 
učitelj. 

Knjižnica učiteljska. 

Koprivnik Ivan, c. kr. učit. profesor. 

Koroša Ivan, žel. delavec. 

Korošec Anton, prefekt. 

Košan Janko, c. kr. gimn. profesor. 

Kovačič Anton, kaplan pri Sv. 
Martinu. 

dr. Kovačič Anton, bogosl. profesor. 

dr. Križanič Ivan, prof. in kanonik. 

Lavtar Luka, c. kr. učit. profesor. 

Lenart Josip, c. kr. zemlj. knjigo- 
vodja. 

Majcen Gabrijel, c. kr. vadn. učitelj. 

Majcen Josip, knezošk. tajnik in 
konz. svčtnik. 

Marin Stanko, c. kr. vadn. učitelj. 

Matek Blaž, c. kr. gimn. profesor. 



dr. Medved Anton, c. kr. gimn. 
profesor. 

Miklošič Ivan, c. kr. vadn. učitelj 
v p. 

dr. Mlakar Ivan, vodja dij. seme- 
nišča, profesor in st. kanonik 
(2 izt.) 

Nerat Mihael, nadučitelj in urednik. 

Peče Ivan, c. kr. poštni azistent. 

Perko Josip, žel. oficijal. 

dr. Pipuš Radoslav, odvetnik. 

Pokorn Ignacij, c. kr. gimn. pro- 
fesor. 

Rakovec Alojzij, žel. uradnik. 

Rapoc Josip, posestnik. 

Robič Fran, posestnik, dež. in 
drž. poslanec. 

Rotner Josip, c. kr. sod. tajnik. 

Schreiner Henrik, c. kr. učit. rav- 
natelj. 

Simonič Fran, stolni kaplan in 
katehet. 

Stegnar Feliks, c. kr. kazn. uči- 
telj, itd. 

Šolsko vodstvo v Lembahu. 

Štrakl Matej, stolni vikar. 

Tajek Jakob, c. in kr. voj. kaplan. 

Verstovšek Karol, gimn. profesor. 

dr. Vovšek Fran, c. kr. sod. svčtnik. 

Zidanšek Josip, sem. profesor. 

Zver Alojzij, c. kr. kazn. duhovnik. 

Žunkovič Davorin, c. in kr. stotnik. 
Štev. 14 -f 54 = 68. 



b) Bogoslovnica. Poverjenik : Markošek Ivan. 
Semeniški duhovniki. 



Čebašek Jakob, 
Markošek Ivan, 



Stegenšek Avgust, 
Tomažič Janko, 



Vogrinec Ivan, 
Žičkar Marko. 



Ašič M., 
Bosina Ivan, 
Bratušek Fran, 



Bogoslovci. 

Florjančič Josip, 
Gala Ludovik, 
Goričan Ivan, 



Goričar Maks, 
Gorjup Peter, 
lic Janko, 



Letopis „Slovenske Matice". 



323 



Jager Avguštin, 
Jelšnik Ivan, 
Kociper Anton, 
Kociper Ivan, 
Kociper Rudolf, 
Kolar Ivan, 
Kosi Jakob, 
Kramaršič Alojzij, 
Krener Rudolf, 
Lenart Martin, 
Lončarič Josip, 



Lorenčič Vinko, 
Lovrec Andrej, 
Malajner Dragotin, 
Potočnik Vekoslav, 
Potrč Alojzij, 
Požar Alfonz, 
Preglej Viktor, 
Puc Dominik, 
Pučnik Anton, 
Rauter Jakob, 
Skvarč Josip, 



Slavič Matija, 
Spindler Fran, 
Strgar Anton, 
Stuhec Fran, 
Skamlec Ognjeslav, 
Slebinger Janko, 
Vogrin Ivan, 
Vraber Velimir, 
Zaje Ivan in 
Zakošek Ivan. 

Štev. 47. 



13. Dekani ja Maribor za Dravo. 



«) R u š e. Povei jenik 

Bralno društvo slovensko. 
Glaser Pavi, stud. iur. 
dr. Gorišek G., zdravnik. 
Grizold Fran, pos. na Smolniku. 
Hleb Luka, pos., itd. na Smolniku. 
Kotnik Josip, učitelj v Selnici. 
Lasbaher Josip, nadučitelj. 
Lesjak Martin, učitelj. 



: IVuiscr Matija. 

Lichtenwallner Matija, učitelj. 
Lingelj Dragotin, posestnik. 
Sernc Josip, pos. na Smolniku. 
Skerbs Roman, sem. duhovnik. 
Stdni Tomislav, podučitelj. 
Sijanec Alojzij, kaplan, 
Wurzer Matija, župnik. 

Štev. 15. 



b) D. M. v Puščavi. Poverjenik: Korman Josip. 

*Sovič Josip, župnik pri Sv. Lov- Korman Peter, posestnik vČinžatu. 

rencu. Monetti Alojzij, mizar v Cinžatu. 

Bresonelli Josip, župan v Činžatu. Piščanec Ivan. žel. uradnik, 

dr. Glaser Ivan, odvetnik. Štabuc Jernej, kaplan pri Sv, Lov- 
Grušovnik Adam, župnik, rencu. 

Hauptman Andrej, pos. na Ruti. Witzman Fran, učitelj v Ribnici. 
Korman Josip, pos. na Kumenu. Štev. i + 10 = 11. 

14. Dekanija Mamberg". Poverjenik: Hecl Avgust. 



Hecl Avgust, dekan, 
Kapus Armin, župnik na Soboti. 
Kocbek Martin, c. kr. notar. 
Raktelj Rudolf, župnik v Št 
Jerneju. 



Stolz Martin, župnik na Breznem. 
Trtinek Matej, župnik na Pernicah. 
Zagajšek Josip, župnik na Muti, 
Zupančič Jakob, župnik v Št.Ožbaltu. 
Žmavc Jurij, župnik na Remšniku. 
Štev. 9. 

15. Dekanija Nova cerkev. 

a) Nova cerkev. Poverjenik : dr. Gregorec Lavoslav. 

Gajšek Karol, dekan in č. ka- *dr. Gregorčc Lavoslav, kanonik, 
nonik na Doberni. drž. in dež. poslanec. 

21* 



324 



Letopis „Slovenske Matice' 



*Kos Alojzij, župnik v Šmartinu. 
Brezovnik Anton, učitelj v p v 

Vojniku. 
Hlastec Fran, kaplan v Vitanju. 
Jerovšek Anton, kaplan v Vojniku. 
Potokar Gregor, kaplan na Do- 

berni. 
Šelih Jurij, župnik pri Sv. Jungerti. 



Trop Fran, kaplan v Vitanju. 

Vodušek Andrej, župnik v Vojniku. 

Vrečer Karol, gostilničar v Vojniku. 

Zičkar Josip, župnik, drž. in dež. 
poslanec v Vitanju. 

dr. Žižek Anton, zdravnik v Voj- 
niku. 

Štev. 3 + 10= 13. 



b) Č resnice. Poverjenik: B7-inar Fran. 



Brinar Fran, šolski vodja. 
Brinar Josip, učitelj v Vojniku. 
Čeh Josip, nadučitelj pri Sv. Jerneju. 
Eberl Anton, nadučitelj v Tepini. 



v St. 



Pacher Adolf, šolski vodja 

Jungerti. 
Serajnik Lovro, učitelj na Prihovi. 
Štev. 6. 



16. Dekanija PtUJ. 



d) Ptuj. Poverjenik 

*Sorglechner Josip, župnik na 

Hajdini. 
*Topljak Josip, posestnik. 
*Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu. 
Alekšič o. Fidelij, em. gvardijan. 
Belšak Karol, min. kaplan. 
Bralno društvo pri Sv. Marku. 
Brdnik o. Andrej, min. kaplan, 
dr. Brumen Anton, odvetnik. 
Cerjak Fran, kaplan pri Sv. Marku. 
Cilenšek Martin, dež. gimn. profesor, 
dr. Čuček Josip, odvetnik. 
Druzovič Henrik, učitelj. 
Fleck Josip, prost, itd. 
Gregorič Anton, posestnik, 
dr. Horvat Tomaž, odvetnik. 
dr. Jurtela Fran, odvetnik, itd. 
Kavkler Ivan, nadučitelj. 



Cilenšek Martin. 

Koser Maks, c. kr. notar. 

•}• Kunstek Luka, dež. gimn. pro- 
fesor. 

Majcen Ferdo, dež. gimn. profesor. 

Oschgan Simon, c. kr. notar. 

dr. Ploj Jakob, odvetnik. 

dr. Presker Ivan, c. kr. sod. pristav. 

Pulko Valentin, učitelj pri Sv. 
Marjeti. 

Schreiner Fran, kaplan pri Sv. 
Marjeti. 

Sedlaček Jan, pos. knjigovodja. 

Slekovec Matej, župnik in duh. 
svetnik pri Sv. Marku. 

dr. Stuhec Bela, zdravnik. 

Suhar Fran, mestni učitelj. 

Šalamon Fran, mestni vikar. 

Učiteljsko okrajno društvo. 

Štev. 3 -f 28 = 31. 



h) Sv. Lovrenc. Poverjenik : Meško Jakob. 



*Meško Jakob, župnik, itd. 
Farkas Ivan, nadučitelj. 
Kukovič Anton, učitelj na Polen- 
šaku. 



Pečar Srečko, učitelj. 
Ravšl Anton, kaplan. 
Strelec Anton, nadučitelj pri Sv. 
Andražu. 

Štev. 1 + 5 = 6. 



Letopis »Slovenske Matice''. 



325 



17. Dekanija Rogcatec. Poverjenik: Berlisg Josip. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 
Berlisg Josip, trgovec. 
Cilenšek Alojzij, župnik vStopercah. 
Merkuš Anton, župnik v Žitalah. 
Orožen Skender, c. kr. d. kontrolor. 



Škorjanec Matija, župnik pri Sv. 

Florijanu. 
Trafenik Josip, kaplan pri Sv. 

Križu. 
Višnar Fran, kaplan pri Sv. Križu. 
Štev. 1+7 = 8. 



18 Dekanija Šaleška dolina. Poverjenik: Kačič Ivan. 



dr. Chloupek Karol, zdravnik. 
Cizej Fran, župnik pri Sv. Martinu. 
Čitalnica ndrodna. 
Frecč Matija, župnik v Belih vodah. 
Govedič Ivan, župnik v Soštajnu. 
Ješe Ivan, c. kr. sod. uradnik. 
Kačič Ivan, c. kr. notar. 
Kovač Josip, posestnik v Skalah. 
Krajnc Ivan, velepos. v St. Ilju. 



Lager Ivan, trgovec v Velenju, 
dr. Mayer Fran, odvetnik. 
Mihelič Josip, c. kr. sod, svetnik. 
Pivec Štefan, kaplan. 
Rajster Fran, veleposestnik. 
Skaza Josip, trgovec v Velenju. 
Skubic Fran, zdravnik v Velenju. 
Sumljak Ivan, učitelj. 
Vošnjak Ivan, tov. in veleposestnik. 
Štev. 18. 



19. Dekanija Šmapije ppl Jelšah. 

a) Š mar i je. Poverjenik: Debelak Ivan. 



^Knjižnica okrajna učiteljska. 

Canjko Ernest, c. kr. fin. nadpaznik. 

Debelak Ivan, učitelj. 

Ferlinc Fran, učitelj in posestnik. 

Gajšek Ivan, župnik pri Sv. Vidu. 

dr. Georg Josip, odvetnik, itd. 

Jug Fran, dekan, itd. 

Krajnc Josip, župnik na Zibiki. 

Kreft Alojzij, župnik na Ponikvi. 

Krištof Jurij, c. kr. okr. sodnik. 

Krohne Josip, kaplan. 



Meško Josip, kaplan. 
Pintarič Anton, kaplan na Ponikvi, 
dr. Rakež Josip, zdravnik. 
Rošker Fran, šolski vodja v Loki. 
Sotošek Martin, učitelj v Zusmu. 
Strmšek Vekoslav, učitelj pri Sv. 

Petru. 
Tobias Jakob, c. kr. davčni oficijal. 
Vidmaier Fran, župnik v Zusmu. 
Zdolšek Andrej, župnik pri Sv. 

Štefanu. 

Štev. I + 19 = 20. 



b) Št. Jurij. Poverjenik: Čiilek Josip. 



*dr. Ipavic Gustav, zdravnik, itd. 

*Mikuš Valentin, župnik. 

Bohak Fran, kaplan. 

Culek Josip, učitelj. 

Jarnovič Mihael, trg. v Dramljah. 

Kolarič Anton, kaplan. 



Košutnik Fran, nadučitelj v Dram- 
ljah. 

Kozinc Ivan, župnik v Slivnici. 

Kurbus Valentin, nadučitelj v 
Slivnici. 

Orač Marija, nadučiteljica. 



326 



Letopis , .Slovenske Matice". 



Podhostnik Andrej, župnik 

Dramljah. 
Praunseis Fran ml., trgovec. 
Recelj Alojzij, učitelj. 
Ruepschlova Micika. 



Sket Alfonz, c. kr. poštar in tr- 
govec v Dramljah. 

Slivnik Anton, živinozdravnik. 

Stante Jakob, šolski vodja na 
Blagovni. 

Štev. 2 + 15 = 17. 



20. Dekanija Šmartin. Poverjenik: Jazbec Anton. 



*dr. Šuc Josip, dekan, itd. 
Hurt Fran, kaplan v Starem trgu. 
Jazbec Anton, mestni župnik, itd. 
Klepač Fran, župnik na Razborju. 



Rath Pavi, župnik v Št. Ilju. 
Rogina Ivan, pos. v Podgorju. 
Rotner Ivan, župnik v Pamečah. 
Štev. I +6 = 7. 



21. Dekanija Velika nedelja. 
a) Ormož. Poverjenik : dr. Geršak Ivan. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 
*dr. Petovar Ivan, odvetnik. 
Bezjak Simon, učitelj pri Sv. To- 
mažu, 
dr. Geršak Ivan, c. kr. notar. 
Miki Vekoslav, trgovec. 



Sivka Anton, nadučitelj pri Sv. 

Tomažu. 
Škrlec Janko, c. kr. poštar pri 

Sv. Tomažu. 
Venedig Vilibald, župnik. 

Štev. 2 + 6 = 8. 



U) Središče. Poverjenik : Kosi Anton. 



*Šinko Božidar, župnik v p. 
»Edinost«, bralno društvo. 
Kočevar Ivan, župan in trgovec. 
Kolbesen Rudolf, trg. sotrudnik. 
Kosi Anton, učitelj in posestnik. 
Koželj Fran, kaplan. 
Kralj Ivanka, učiteljica. 
Milčinski Angela, učiteljica. 
Plepelec Josip, kaplan pri Sv. Ni- 
kolaju. 



Puklavec Anton, dež. vin. pristav. 
Robič Maks, trg. in posestnik. 
Stuhec Sidonija, učiteljica pri Sv. 

Bolfenku. 
Šalamun Martin, nadučitelj pri 

Sv. Nikolaju. 
Tomažič Ivan, učitelj v Svetinjah. 

Štev. I + 13 = 14- 



22. Dekanija Videm. 
a) Brežice. Poverjenik : Munda Ivan. 



*Knjižnica okrajna učiteljska. 
*dr. Srebrč Gvidon, odvetnik, 

župan, itd. 
Adamus Sidonija, posestnica. 
Agrež Josip, odv. uradnik. 
Balon Josip, pos. v Stari vasi. 



Balon Mihael, posestnik. 

Balon Olga, veleposestnica v Stari 

vasi. 
Brovet Rupert, c. kr. davčni oficijal. 

Čitalnica nžrodna. 

Cižek Alojzij, mestni kaplan. 



Letopis »Slovenske Matice". 



327 



Dolinšek Rafael, c. kr. davčni kon- 
trolor. 

Fink Radoslav, kaplan v Pišecih. 

Frančiškanski samostan. 

Frecč Andrej, trg. v Kraljevcu. 

Frecč Martin, trg. v Stari vasi. 

Gaberc Martin, župnik v Kapelah. 

Gerec Fran, trgovec in velepo- 
sestnik v Pišecih. 

Gerjovič Ivan, veleposestnik v 
Dobovi. 

Horvat Josip, župnik v p. 

Janežič Josip, veleposestnik v Stari 
vasi, 

Kacjan Fran, poštar in trgovec v 
Rajhenburgu. 

Kete Fran, učitelj v Pišecih. 

Kladovšek Josipina, pos. hči. 

Kline Josip, nadučitelj v Artičah. 

Kostanjevec Josip, kaplan na Bi- 
zeljskem. 

dr. Kotnik Josip, c. kr. sod. pristav. 

Kresnik Peter, učitelj v Globokem. 

Levak Andrej, veleposestnik. 

Malus Ivan, ekonom na Bizeljskem. 

Malus Ivan, velepos. na Bizeljskem. 

Mere Jakob, župnik v Rajhenburgu. 

Mešiček Josip, mestni župnik. 

Munda Ivan, c. kr. okr. živino- 
zdravnik. 

Pavlic Ivan, župnik na Bizeljskem. 

Pečnik Josip, šolski vodja v Ka- 
pelah. 



Pečnik Josip, pos. na Bizeljskem. 

Penič Matija, župnik v Brdovcu. 

Pernat Anton, župnik v Dobovi. 

pl. Pohl Josip, župnik v Pišecih. 

Polanšek Ignacij, pek in posestnik. 

Rebrovič Stevo, grašč. oskrbnik. 

Schmidt Lavoslava, p. upraviteljica. 

dr. Schmirmaul Matija, zdravnik v 
Rajhenburgu. 

Sevnik Mihael, pos v Župelevcu. 

Sitter Josip, c. kr. okr. sodnik. 

Stadler Fran, c. kr. davčni pristav. 

Supan Ignacij, učitelj. 

Šetinc Josip, odv. koncipijent. 

Škof Fran, pos. na Bizeljskem. 

Soba Alojzij, župnik v Zdolah. 

Šola »ces. Rudolfova« v Globokem. 

Šribar Josip, kaplan v Rajhenburgu. 

Tominc Blaž, nadučitelj v Glo- 
bokem. 

Tramšek Blaž, nadučitelj v Vidmu. 

Tramšek Moric, nadučitelj v Srom- 
Ijah. 

Turkuš Štefan, župnik v Sromljah. 

Umek Anton, trgovec. 

Urek Andrej, župnik v p. 

Varlec Fran, trgovec. 

Veršec Vinko, pomolog in po- 
sestnik na Bizeljskem. 

Vodošek Josip, kaplan v Rajhen- 
burgu. 

Vrabl Ivan, c. kr. davčni pristav. 
Štev. 2 + 60 = 62. 



b) Sevnica Poverjenik : Piši Ivo. 

*Slomšek Ivan, župnik pri Sv. Le- Podkrajšek Fran, nač. postaje v 

nartu. Rajhenburgu. 

Bralno društvo slovensko. Starki Mijo, c. kr. sod. kancelist 

Črnko Marko, župnik. v p., itd. 

Kurent Damijan, obč. tajnik. Veršec Fran, c. kr. notar, itd. 

Piši Ivan, učitelj. Štev. i -j- 7 = 8. 



23. Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž. 



*Mraz Tomaž, dekan, itd. 
Arzenšek Alojzij, župnik v Trbonjah. 



Črnko Josip, župnik v Vuhredu. 
Hrastelj Fran, župnik v Ribnici. 



328 



Letopis „Slovensko Matice". 



Lorbek Ivan, kaplan. Štrajhar Filip, veleposestnik v 
dr. Miglič Peter, c. in kr. polkovni Hudem kotu. 

zdravnik v p. v Ribnici. Zapečnik Blaž, pos. v Ribnici. 
Slavič Fran, župnik pri Sv. Antonu. Štev. i 4-8 = 9. 



24. Dekanija Zavrč. Poverjenik: Vriuikar Raioslav. 

*Hrtiš o. Benko, min. župnik pri Ogorelec Anton, nadučitelj pri Sv. 

Sv. Vidu v Halozah. Barbari. 

*Sovič o. Aleks, župnik pri Sv. Plevanč Josip, trg. na Leskovcu. 

Trojici. Senčar Ljudmila, učiteljica pri Sv. 
Brumen Anton, učitelj pri Sv. Vidu. 

Vidu. Stoklas Vinko, nadučitelj na Le- 
Dular Marija, učiteljica pri Sv. skovcu. 

Vidu. Šola narodna na Leskovcu. 

Kavčič Peter, učitelj pri Novi Vrunkar Radoslav, učitelj na Le- 

cerkvi. skovcu. 

Kralj Davorin, župnik v Leskovcu. 
Kukec o. Fran, min. kaplan pri Štev. 2 4" 11 = 13. 

Sv. Trojici. 



III. Goriška nadškofija. 
1. Dekanija Bolec. Poverjenik: Sorč Alojzij. 



Bratina Kristijan, nadučitelj. 
Ilovar Fran, dekan, itd, 
Ivančič Matija, župnik na Srpenici. 
Jelinčič Ferdinand, učitelj-voditelj 

v Logu. 
Kragelj Valentin, vikar v Trenti. 
Miklavič Fran, učitelj-voditelj v 

Soči. 



Pečenko Fran, obč. tajnik. 
Perinčič Karol, župnik v Soči. 
Primožič Josip, kurat v Logu. 
Sorč Alojzij, C. kr. poštar. 
Štrukelj Mihael, vikar v Cezsoči. 
Trebše Ivan, učitelj. 

Štev. 12. 



2, Dekanija CiPkno. Poverjenik: Murovec Ivan. 



*Božič Peter, župnik v Ravnah. 
Cigoj Josip, župnik v Jagerščah. 
Čitalnica nžrodna. 
Guzelj Ivan, c. kr. okr. sodnik. 
Klopčič Fran, župnik na Bukovem. 
Kokošar Ivan, župnik v Šebreljah. 
Kovači č Ivan, kaplan. 



Murovec Ivan, dekan. 

Pagon Josip, c. kr. sod. kancelist. 

Ravnikar Alojzij, c. kr. poštar in 

veleposestnik. 
Razpet Fran, vikar v Orehku. 
Stibilj Kristijan, kurat v Novakah. 
Trebše Andrej, nadučitelj. 

Štev. I 4- 12 = 13. 



Letopis »Slovenske Matice" 



329 



3. Dekanija Čmiče. 
a) Črn i če. Poverjenik: Lcban Ignacij. 



*Grča Blaž, župnik in dež. po- 
slanec v Sempasu. 
Abram Filip, kaplan. 
Bralno društvo slovensko. 
Cibič Anton, dekan. 
Kavs Josip, C. kr. poštar. 
Klanjšek Fran, kai:)lan v Kamenjali. 
Kosec Josip, župnik v Kanienjah. 



Kutin Anton, učitelj v Batujah. 

Leban Ignacij, župnik v Batujah. 

Oblak Amalija, učiteljica v Ka- 
menjali. 

Strnad Fran, nadučitelj. 

Vodopivec Ivan, nadučitelj v Ka- 
menjah. 

Znidarčič Andrej, vikar v Oseku. 
Štev. 1 + 12 = 13. 



b) A j d o v š č i n a. Poverjenik : 



*Čitalnica ndrodna. 
Cibej Fran, c. kr. zemlj. knjigo- 
vodja. 
Dugulin Ivan, župnik. 
Kapuc, samostan pri Sv. Križu. 
Kodrč Ivan, župnik pri Sv. Križu. 



Krkoč Štefan, vikar v Lokavcu. 

Lokar Anton, veleposestnik. 

Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. To- 
mažu. 

Šalamun o. Hijacint, kapucin pri 
Sv. Križu, 

Štev. 1+8 = 9. 



4. Dekanija De vin. Poverjenik : Crnigoj Henrik. 
vikar v Dober 



Bratina Anton 

dobu. 
Cigon Karol, vikar na Vojščici 
Crnigoj Henrik, kaplan. 
Faganel Karol, pos. v Mirnu. 



Faganelj Karola, gospica. 
Jakil Andrej, veletržec v Rupi. 
Jug Josipina, učiteljica v Mirnu. 
Kos Simon, kurat v Opatjem Selu. 
Štev. 8. 



5. Dekanija GoPica. 
cC] Mesto. Poverjenik: dr. Gregorčič Anton. 



*Bensa Štefan, kanonik in kan- 

celar. 
*Budal Bernard, inžent^r v Bosni. 
*Ferfila Fran, tov. uradnik. 
*Kavčič Josip, c. kr. notar. 
*Knjižnica bogosl. semenišča. 
^Knjižnica c. kr. studijska. 
*dr. Kos Fran, c. kr. učit. profesor. 
*dr. Missia Jakob, knezonadškof, 

tajni sv(5tnik, itd. 
*dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, itd. 



*dr. Tuma Hinko, odv. kandidat, 

dež. poslanec in odbornik, itd. 
*baron Winkler Andrej, c. kr. dež. 

predsednik v p., itd. itd 
*\Volf Ivan, župnik in č. kanonik. 
Berbuč Ivan, c. kr. realčni profesor 

in deželni poslanec. 
Bežek Viktor, c. kr. učit. profesor 

in urednik. 
Bralno in podporno del. društvo. 
Brumat Miroslav, c. kr.p. praktikant. 



330 



Letopis „Slovenske Matice". 



Budin Anton Josip, kurat v Pevmi. 

Cerin Tomaž, sem. profesor. 

Čitalnica v Solkanu. 

Drmastja Ivan, kaplan v Solkanu. 

dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravnatelj. 

Gabrijelčič Mihael, c. kr. dež. sod. 
svčtnik. 

Gabršček Andrej, tiskarnar. 

dr. Gregorčič Anton, sem. profesor, 
drž. in dež poslanec. 

Guttman Emil, c. kr. gozd. ravn. 
tajnik. 

pl Holzinger Emerika, učiteljica. 

Izobraževališče učiteljsko. 

Jakončič Anton, zav. uradnik in 
posestnik. 

Jug Tomaž, nadučitelj v Solkanu. 

Kafol Štefan, kanonik. 

Kaučič Ivan, trg. in posestnik. 

Knjižnica gimnazijska. 

Knjižnica realska. 

Knjižnica učiteljska gor. okolice 
(3 i^-t.) 

Kodrič Fran, vikar na Trnovem. 

Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu. 

Koršič Ivan, mestni kaplan. 

Kragelj Andrej, c. kr. gimn. pro- 
fesor. 



Krmpotič Josip, vodja tiskarne, 
dr. Lisjak Andrej, zdravnik. 
Mašera Josip, vikar v Št Mavru. 
Medic o. Kallist, franč. gvardijan. 
Meljavec Ivan, stavec. 
Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj, 
dr. Pavlica Andrej, stolni vikar, 
dr Pavlica Josip, sem. spiritual. 
Pavlin Josip, pos. v Štandrežu. 
Plohi Fran, c. kr. realčni profesor. 
Podboj Alfred, c. in kr. stotnik. 
Poniž Benedikt, c. kr. pripr. učitelj. 
Prerarov Miroslav, not. kandidat, 
Rudež Anton, učitelj v gluho- 

nemnici. 
Seidl Ferdinand, c. kr. real. profesor. 
Semenišče nadškofijsko, 
Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj, 
dr. Stanič Josip, odvetnik. 
Šantelj Anton, c. kr. gimn. profesor. 
Škrabec o. Stanko, frančiškan. 
Štukelj Josip, zas. uradnik. 
Tabaj Andrej, c. kr. vadn. katehet. 
Toman Ema, c. kr. vadn. učiteljica, 
dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik. 
Urbančič Josip, učitelj pri Voglarjih. 
Vodopivec Fran, c. kr. okr. š. nadz. 
dr. Žigon Fran, sem. profesor. 
Štev. 12 + 55 = 67. 



b) Bogoslovje. Poverjenik : Abra^n jfosip. 



Abram Josip, 
ApoUonio Ivan, 
Batic Fran, 
Božič Izajija, 
Buda Vinko, 
Čok Anton, 
Drašček Karol, 
Feltrin Štefan, 
Franke Ivan, 
Kliš Fran, 
Kepec Ivan, 



Košir Anton, 
Kragelj Mihael, 
Kunšič Ivan, 
Milanič Josip, 
Peterlin Alojzij, 
Pire Valentin, 
Plesničar Rafael, 
Polutnik Ivan, 
Rejec Ivan, 
Seljak Ivan, 
Skabar Matija, 



Slamič Anton, 
Sonc Ludovik, 
Šorli Peter, 
Štrekelj Andrej, 
Theuerschuh Ivan, 
Ujčič Josip, 
Ukmar Jakob, 
Vodopivec Fran, 
Vuga Ciril, 
Zalokar Ivan. 

Štev. 32. 



c) Čepovan, Poverjenik: Rejec Jakob. 

Bitežnik Josip, učitelj v Gorenji Božič Anton, kurat v Batah. 
Trebuši, Budal Josip, nadučitelj v Grgarju. 



Letopis „Slovenske Matice". 



331 



Godnič Josip, kurat v Grgarju. 
Leban Andrej, vodja na Sv. Gori. 
Mežan Vinko, vikar v Lokovcu. 
Mlekuž Anton, učitelj. 
Plesničar Anton, kurat v Gorenji 
Trebuši. 



Rejec Jakob, župnik v Čepovanu. 

Reščič Ivan, učitelj. 

Znidarčič Fran, c. kr. profesor. 

Štev. 1 1 . 



6. Dekanija Kanal. Poverjenik : Gabrijelčič Anton. 



*Vidic Fran, dekan, itd. 

Bavdaž Josip, trg. v Gorenji vasi. 

Bevk Blaž, vikar v Zapotoku. 

Cargo Angel, vikar v Gorenjem 
polju. 

Čitalnica ndrodna. 

Feltrin Ivan, vikar v Deskli. 

Gabrijelčič Anton, trgovec. 

Jarc Ivan, kurat v Ročinju. 

Kofol Fran, kurat v Kalu. 

Križman Josip, učitelj v Levpi. 

Križnic Alojzij, kotlar. 

Križnic Josip, učitelj v Ligu. 

Kun tih Josip, učitelj v Batah. 

Leban Karolina, učiteljica. 

Lokar Artur, c. kr. notar. 

Lukančič Tomaž, učitelj na Go- 
renjem polju. 



Mahnič Henrik, c. kr. rač. uradnik 

v p. 

Manzoni Eliza, podučiteljica. 

Pavlin Leopold, nadučitelj v Ro- 
činju. 

Pečenko Leopold, kaplan. 

Pere Anton, učitelj v Avčah. 

Pipan Anton, kurat v Lomu. 

Pipan Valentin, vikar v Srednjem. 

Rutar Matija, c. kr. sod. svčtnik. 

Strgar Fran, učitelj v Deskli. 

Trampuš Alojzij, učitelj . v Banj- 
šičah. 

Urbančič Vekoslav, učitelj, vodja 
v Gorenjem polju. 

U.šaj Josip, vikar v Plav^h. 

Zega Mihael, nadučitelj. 

Štev. I -f 28 = 29. 



7. Dekanija Kobarid, Poverjenik Lapanja Ivan. 



Bogataj Fran, učitelj na Livku. 

Cubej Alojzij, kaplan. 

Fon Jakob, vikar v Kredi. 

Gerželj Zorica, učiteljica. 

Gregorčič Simon, vikar v Sedlu. 

Gruntar Janko, trgovec. 

Gruntar Janko, velezaložnik to- 
baka. 

Guzelj Fran, vikar v Log^h. 

Ivančič Ivan, učitelj v Kredi. 

Juretič Anton, veleposestnik. 

Kalan Anton, c. kr. gozdar. 

Kalin Josip, vikar na Drežnici. 

Kašca Fran, učitelj na Grahovem. 

Krajnik Ivan, vodja pripravnice, 

Lapanja Ivan, zemljemerec in de- 
želni poslanec 



Leben Ivan, kurat na Ljubušnjem. 
Manzini Anton, vikar v Starem 

selu. 
Mašera Andrej, posestnik. 
Mavri Roman, c. kr. fin. komisar. 
Mesar Andrej, kurat na Livku. 
Miklavič Anton, učitelj-voditelj. 
Miklavič Fran, trgovec. 
Miklavič Ivan, krčmar. 
Peternel Jurij, dekan. 
Rakovšček Josip, učitelj. 
Schlunder Julij, trgovec. 
Sedej Ivan, župnik v Borjani. 
Stres Anton, učitelj v Sedlu. 
Špehonjeva Milka. 
Uršič Andrej, pos. v Starem Selu. 
Uršič Fran, učitelj na Ljubušnjem. 



332 Letopis „Slovenske Matice". 

TJršič Marija, trgovka. Vuga Viktor, učitelj na Drežnici. 

Vidmar Ivan, adm. v Breginju. Štev. 34. 

8. Dekanija Komen. 
a) Komen. Poverjenik: Leban Anton. 

*Vales Marko, kurat na Branici. Luvin Peter, učitelj na Vojščici. 
I.eban Anton, nadučitelj. Ravbar Ivan, učitelj na Pliskovici. 

Štev. 1+3=4. 

b) Rifenberk. Poverjenik: Poniž Ambrož. 

Blažko Alfonz, kaplan. Ličen Maks, veleposestnik. 

Brezovšček Andrej, župnik. Poniž Ambrož, nadučitelj. 

Colja Ivan, posestnik. Vuga Ivan, učitelj. 

Štev. 6. 

c) Š m a r i j e. Poverjenik : Kavs Janko. 

Bratina Alojzij, kurat v Gabriju. Kavs Janko, nadučitalj. 

Cehovin Florijan, veleposestnik na Kraj ne Fran, župnik. 

Branici. Poljšak Filip, veleposestnik. 

F. H, naročnik. Srebrnič Fran, učitelj v Gabriju. 

Gruntar Albin, pos. na Svinem. Štrancar Josip, vikar v Štanjelu. 

Gruntar Fran, župan in velepo- 
sestnik Štev. 9 + I = 10. 

9. Dekanija Ločnik. Poverjenik: Kiunar Ludovik. 

Golob Josip, kurat v Podgori. Marinič Fran, župnik v Kojskem. 

Grgolet Andrej, župnik v Št. Lov- Pavletič Fran, vikar v Fojani. 

rencu. Pirih Jakob, vikar v Vipolžah. 

Krmac Anton, učitelj. Vrč Alojzij, učitelj v Hruševljah. 

Kumar Ludovik, župnik v Biljani. Žnidaršič Andrej, vikar v Gradnem. 
Kurinčič Ivan, kurat v Medani. Štev. 10. 

10 Dekanija Št. Peter. Poverjenik: Pavletič Josip. 

Berlot Anton, župnik na Vogrskem. Pavletič Josip, župnik v Renčah. 
Gregorčič Simon, vikar in po- Poljšak Josip, župnik v Prvačini. 

sestnik na Gradišču. Roječ Ivan, kurat v Biljah. 

Orel Josip, nadučitelj v Prvačini.; Štrekelj Edvard, vikar v Vrtojbi. 

Štev. 7. 

II. Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragclj Josip. 

■^Čitalnica narodna. *dr. Kotnik Ignacij, c. kr. notar, 

*Knjižnica okrajna učiteljska. itd. 



Letopis „SIovenske Matice". 



333 



Grbec Anton, kaplan v Volčah. 
Kenda Ivan, učitelj v Trebuši. 
Kenda Matija, nadučitelj v Volčah. 
Kocijančič Nikolaj, kurat v Ročah. 
Košir Ivan, kaplan. 
Kovačič Ignacij, veleposestnik pri 

Sv. Luciji. 
Kra'gelj Josip, dekan, itd. 
Kumar Valentin, c. kr. okr. š. 

nadzornik. 



Matelič Josip, kaplan. 

Mikuž Anton, gostiln, pri Sv. Lu- 
ciji. 

Primožič Matej, c. kr. okr. sodnik. 

Sirca Ivan, nadučitelj. 

dr, Triller Karol, odvetnik. 

Uršič Andrej, vikar na Oblokah. 

Valentinčič Ignacij, vikar na Šent- 
viški gori. 

Štev. 3 -f 15 = i8. 



12. Posamezniki. 

Gradišče ob Soči: Šiftek Rajko, c. kr. davkar. 



štev. I. 



IV. Tržaško-koperska škofija. 

I. Dekanija Dolina. 
a) Dolina. Poverjenik : jfau Jurij. 



*Jan Jurij, dekan v p., itd. 
*dr. Požar Anton, duh. vRicmanjih. 
Benkovič Josip, župnik v Gročani. 
Bralno društvo slovensko. 



Bralno in pevsko društvo v 

manjih. 
Jereb Fran, učitelj v Ospem. 
Štev. 2 -j- 4 = 



Ric- 



b) Brezovica. Poverjenik: Zupan Josip. 



Debenjak Štefan, učitelj v Materiji. 
Elsnic Josip, župnik v Rodiku. 
Habdt Josip, kaplan v Podgorju. 
Počivalnik Vatroslav, kaplan v 
Slivju. 



Ra])Otec Fran, c. kr. poštar v Kozini. 
Sila Svitoslav, učitelj v Rodiku. 
Šiškovič Štefan, učitelj v Herpelju. 
Zupan Josip, župnik. 

Štev. 8. 



c) Divača. Poverjenik : Planine Fj-an. 



Dekleva Janko, trgovec v Vrem- 
skem Britofu. 

Dekleva Leopold, župan v Britofu. 

Dovgan Fran, posestnik v Brežci. 

Dujc Ivan, mlinar in posestnik v 
Zavrhku. 

Fabiani Kristina, trgovka v Lokvi. 

Gombač Marija, gost. hči v Mo- 
ta v unu. 

Hafner Jakob, restavratčr. 

Helmih Bogomir, c. kr. poštar. 



Kanobelj Ivan, žel. služabnik. 
Kocjan Ivan, posestnik v Žirjah. 
Mahorčič Aleksander, župan v 

Naklem. 
Mahorčič Ferdinand, posestnik v 

Naklem. 
Mahorčič Franja, posestnica. 
Muha Anton, pos., itd. v Lokvi. 
Narobe Ivan, župnik v Divači. 
Novak Josip, župnik v Povirju. 
Planine Fran, načelnik žel. pastaje. 



334 



Letopis „Slovenske Matice". 



Praprotnik Avgust, župan in trgovec Stržinar Josip, kurat v Lokvi. 



v Lokvi. 

Prhavec Avgust, pos. v Sp. Ležečah. 

Prhavec Fran, žel. strojevodja. 

Sancin Lovro, c. kr. poštni upra- 
vitelj. 



Stok Jakob, žel. služabnik. 
Weiss Adolf, žel. služabnik. 
Wiessl Ana, trgovka. 
Zuderman Lovro, žel. sprevodnik. 
, Štev, 26. 



2. Dekanija Jelšane. Poverjenik: Nadilo Avgust. 



Basa Ernest, not. uradnik, 
dr. Bilek Tomaž, obč. zdravnik. 
Bralno društvo slovensko. 
Dolžan Jurij, župnik v Vodicah. 
Jenko Slavoj, trgovec, nadžupan 

in deželni poslanec. 
Klun Zorko, kaplan v Hrušici. 
Logar Rajmund, eksp. v Pregarjah. 
Markič Matej, župnik v Golcu. 
Marotti Fran, trgovec v Obrovem. 



Mavric Marija, zasebnica. 
Nadilo Avgust, pos. tajnik. 
Rogač Anton, dekan v Hrušici. 
Schlebnig Roža, poštna odpravi- 

teljica. 
Sternad Josip, kaplan. 
Vajšelj Fran, nadučitelj v Hrušici. 
Velhartičky Josip, župnik v Jel- 

šanah. 
Volk Josip, poslovodja. 

Štev 17. 



3, Dekanija Kastav. Poverjenik: Je hišic Rajmund. 



Barbič Mihael, eksp. v Poljanah, 
dr. Janežič Konrad, odv. v Voloski. 



Jelušič Rajmund, župnik v Beršcu. 
Sedmak Jakob, adm. v Kršanu. 
Štev. 4. 



4. Dekanija KopeP. Poverjenik: Glavina Blaž. 

Ma- 



Gašperčič Aleks, župnik v 

rezgah. 
Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat, 

itd. 
Knjižnica okrajna učiteljska. 
Knjižnica c. kr. učiteljišča. 
Kožuh Josip, c. kr. učit. profesor. 
Kramberger Fran, subs. kurat. 



Markelj Ivan, c. kr. učit. ravnatelj. 
Orel Fran, učitelj v Kortah. 
Sašelj Milan, župnik v Šmarijah. 
Škrbec Matej, župnik v Kortah. 
Šubic Albert, c. kr, učit. profesor. 
Tomšič Josip, župnik v Dekanih, 
Zink Andrej, kaplan v Dekanih. 
Štev. 13. 



5. Dekanija Ospo. Poverjenik: Sancin Josip. 
*Notar Anton, ekspozit v Plavijah. Maslu Anton, učitelj v Črnotičah. 



Berlok Josip, učitelj v Kubedu. 
Kovač Ivan, župnik v Kubedu. 



Sancin Josip, župnik v Loki. 
Tiringar Ivan, kaplan v Loki. 
Štev. 1 + 5 = 6. 



Letopis »Slovenske Matice". 



335 



6. Dekanija Pazin. Poverjenik : Gfašič Josip. 



Bukovec Fran, župnik v Trvižu. 
Grašič Josip, župnik v Bermu, 
Kjuder Anton, župnik v Tinjanu. 
Kropek Štefan, župnik v Starem 
Pazinu. 



Šorli Ivan, c. kr. okr. glavar, 
dr. Trinajstič Dinko, odvetnik, 
obč. načelnik in dež. poslanec. 

Štev 6. 



7. Dekanija Tomaj. Poverjenik: Kosovel Anton. 



Bajec Vekoslav, c. kr. pripr. učitelj. 

Benigar Anton, nadučitelj v To- 
maju. 

Brginec Anton, nadučitelj v Po- 
virju. 

Fakin Anton, učitelj v Repentabru. 

Gulič Franja, posestnica. 

Kante Matko, c. kr. okr. š. nad- 
zornik. 

Knj. učiteljska za komenski okraj. 

Knj. učiteljska za sežanski okraj. 

Kosovel Anton, nadučitelj. 

Legat Edvard, c. kr. dvorni kaplan 
in konz. svčtnik. 



Macarol Anton, učitelj v Avberu. 
Matko Ludovik, c. kr. okr. tajnik, 
Omers Josip, župnik. 
Pitamic Nežika, učiteljica. 
Sila Matija, dekan v Tomaju. 
Slavec Ivan, župnik v Repentabru. 
Švegelj Peter, kaplan v Koprivi. 
Tomšič Josip, učitelj v Skopem. 
Vodopivec Hilarij, c. kr. davčni 

nadzornik. 
Vovk Milko, učitelj v Povirju. 

Štev. 20. 



8. Dekanija Trst Z OkoliCO. 

a) Mesto. Poverjenik: dr. Glaser Karol. 



*Gorup Josip, veletržec, itd. itd. 
*Kalister Fran, veletržec. 
*Kastelic Fran, trgovec. 
*vitez pl. Klodič-Sabladoški Anton, 
C. kr. dež. šolski nadzornik, itd. 
*Komar Alojzij, gl. dež. bi oficijal. 
*Semenišče mladeniško. 
Abram Ivan, lesni trgovec, 
dr. Abram Josip, odvetnik. 
Bartel Mihael, zasebnik. 
Brodavec Ivan, zasebnik. 
Dejak Kristijan, veletržec. 
Delavsko podporno društvo. 
Dovgan Anton, žel. uradnik. 
Fabris Dragotin, mestni župnik, itd. 
Flego Peter, kanonik. 
Furlan Vekoslav, c. kr. rač. revident. 



dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. pro- 
fesor, itd. 

Golia Ivan, c. kr. fin. svetnik. 

Gomilšek Jakob, c. kr. realčni 
profesor. 

dr. Gregorin Gustav, odvetnik. 

Hrast Anton, c. kr. mešč. učitelj. 

Hribar Anton, c. kr. pol. stražnik. 

Huber Avgust, c. kr. dež. sod. nad- 
svčtnik. 

dr. Ivanič Josip, vodja mlad. se- 
menišča. 

Jaklič Anton, c. kr. vojni kurat. 

Jakopič Avgust, c. kr. dež. sod. 
svetnik. 

Klemenec Ivan, trgovec. 

Klinar Viktor, c, kr. poštni uradnik. 



336 



Letopis ,, Slovenske Matice" 



Korenčan Fran, c. kr. rač uradnik. 

Krže Davorin, trgovec. 

Macdk Ivan, c. kr. višji kat. nad- 
zornik, itd. 

Mankoč Josip, trgovec. 

Muha I. H., trg. knjigovodja. 

Normali Ivan, mestni kaplan. 

Novak Jernej, šolski .sluga. 

Paternost Dragoslav, c. kr. rač. 
uradnik. 

dr. Pertot Simon, san. svetnik. 

Peternel Ana, zasebnica. 

Platzer Josip, c. kr. sod, tajnik. 

Pogoreleclvan, C. kr. poštni uradnik. 

Porcun Klemen, zas. uradnik. 

dr. Pretner Matej, odvetnik. 

Prhavec Fran, trgovec. 

Rešič Fran, žel. uradnik. 

dr. Rybaf Otokar, odvetnik. 

Sila Jakob, c. kr, katehet. 

Skrinjar Marija, trgovka. 



Slovanska čitalnica.. 

pl. Su\voroff Aleksander, ruski drž. 

sv(5tnik. 
Sabec Ivan, veleposestnik. 
Šolske sestre. 

Sonc Henrik, mestni kaplan. 
Sorli Anton, kavarnar. 
Tomažič Josip, c. kr. fin. tajnik. 
Trnovec Bogdan, c. kr. dež. sod. 

nadsvžtnik. 
Truden Mihael, veletržec. 
dr. Truden Mihael, odvetnik. 
Tržaško bralno in podp. društvo . 
Valenčič Ivan, trgovec. 
Wartho Julij, mestni kaplan, itd. 
Wilfan Josip, c. kr. stavbni svetnik. 
Wisjan Leopold, c. kr. p. oficijal 
Žbona Andrej, žel. podnačelnik. 
Živec M. V., inženir, itd. 
Dvanajst naročnikov. 

Štev. 6 + 58 + 12 = 76 



b) Okolica, 
a.) Rojan. Poverjenik: Guštin Fj^an. 



*Černč Ivan, župnik v Barkovljah. 
Debeljak Janko, c. kr. poštni oficijal. 
Gerdol Ivan, c. kr. brz. oficijal, 
Goljevšček Alojzij, c. kr. fin. ko- 
misar. 
Gorkič Josip, učitelj v Barkovljah. 
Guštin Fran, kaplan 
Kavčič Ivan, žel. uradnik. 



Nabergoj Emil, c. kr. fin. oficijal. 
Starec Ferdo, učitelj v Barkovljah. 
Štrekelj Fran, c. kr. višji car. oficijal. 
Treven Ivan, gostilničar, 
Vittori Antonija, učiteljica. 
Wartbuechler Fran, vodovodni 
paznik. 

Štev. I + 12 = 13. 



P) Prosek-Opčina. Poverjenik: Nekerman Ivan. 



Balanč Ivan, posestnik. 
Bralno društvo v Nabrežini. 
Caharija Ivan, pos. v Nabrežini. 
Caharija Josip, pos. v Nabrežini. 
Danev Ivan, učitelj. 
Ferfolja Andrej, župnik v Zgoniku. 
Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah. 
Goriup Ivan, veleposestnik in dež. 
poslanec na Opčinah, 



Goriup Vekoslav, veletržec, dež. 

poslanec, itd. 
dr. Hermann Anton, zdravnik v 

Nabrežini. 
Koren Josip, nadučitelj na Proseku. 
I.,uxa Marino, veleposestnik na 

Proseku. 
Nabergoj Ivan, veleposestnik, itd. 

na Proseku. 



Letopis „Slovenske Matice". 



337 



Nekerraan Ivan, c. kr. učitelj. 
Pertot Josip, nadučitelj v Bazovici. 
Požar Anton, nadučitelj v Trebčah. 
Rupel Radoslav, c. kr. fin. asistent. 
Srebotnjak Radoslav, trg. poslo- 
vodja. 



Stoka Radoslav, odv. solicitator. 
Valentič Anton, nadučitelj na 
Opčinah. 



Štev. 2 0. 



Y) Sv. Ivan-Lonjer. Poverjenik : Zupančič Ivan. 



*dr. Glavina Ivan, vladika v p., 

itd. 
*Vovk Ivan, župnik v Bazovici. 
Grmek Anton, učitelj. 
Kosec Fran, župnik na Katinari. 



Nadlišek Marica, učiteljica. 
Štrukelj Jakob, pos. v Trebčah. 
Vatovec Ivan, dež. poslanec, itd. 
Zupančič Ivan, kaplan. 

Štev. 2 + 6 = 8. 



9. Posamezniki. 

Krkavci : Cemažar Jakob, kaplan. 



Štev. I. 



V. Krška škofija. 
I. Dekanija Beljak. Poverjenik: Ellcr Fran. 



Bergman Fran, župnik v Št. Le- 
nartu. 

Coriary Anton, učitelj v Bleibergu. 

dr. Erlich Davorin, mestni kaplan. 

Einspieler Gregor, župnik in dež. 
poslanec v Podkloštru. 

Eller Fran, učitelj na Zilji. 

Erat Fran, c. kr. merosodnik. 

Frole Ivan, žel. asistent. 

Grafenauer Mihael, cerkovnik pri 
Sv. Lenartu. 

Hočevar Josip, žel. asistent. 

Jerman Jurij, župnik v Štebnju. 

Kalin Alojzij, c. kr. car. oficijal. 

Knafelc Alojzij, žel. uradnik. 

Knaflič Jakob, župnik v Ločah, 



Knjižnica c. kr. višje gimnazije. 
Kraut Valentin, župnik na Brnci. 
Kržič Mihael, trg. v Podkloštru. 
Ramovš Peter, žel. višji nadzornik 

in posestnik. 
Rane Blaž, c. kr. poštni uradnik. 
Ražun Matej, župnik na Peravi. 
Riepl Matej, mestni kaplan. 
Schlegl Fran, žel. preglednik. 
Spitzer Dijoniz, frančiškan. 
Strojnik Josip, župnik na Zilji. 
Vidic Gustav, žel. kontrolor. 
VVang Jakob, c. kr. gimn. profesor. 
Zobec Anton, žel. uradnik. 
Železnikar Josip, žel. uradnik. 
Štev. 27. 



2. Dekanija Borovlje. Poverjenik: Ogriz Ivan. 



grof Christalnigg Oskar, velepo- 
sestnik v Goricah. 
Čitalnica v Glinjah. 
Knjižnica župnijska v Kaplji. 



Ogriz Ivan, župnik v Kaplji. 
Šuštar Ivan, župnik v Svečah. 
Vintar Josip, župnik v Bilčovsu. 
Štev. 6. 

22 



338 



Letopis „SIovenske Matice". 



3. Dekanija Celovec. Poverjenik: 'Janrčič Sin/on. 



*Janežič Evgen, zas. uradnik, 
dr. Amschl Ivan, župnik v Vetrinju. 
Apih Josip, C. kr. učit. profesor. 
Arnuš Janko, bogoslovec. 
Božič Fran, bogoslovec. 
Dobrovec Josip, bogoslovec. 
Einspieler Lambert, stolni kanonik 

in drž. poslanec. 
Hribar Jo.sip, stolni kaplan. 
Hutter Ivan, c. kr. realčni katehet. 
Janežič Simon, ravnatelj, 
dr. Janežič Valentin, c. in kr. višji 

štabni zdravnik v p. 
Knjižnica dijaška v Marijanišču. 
Knjižnica slovenskih bogoslovcev. 
Kolarič Fran, župnik v Porečah. 
Kramar Ivan, c. kr. p. uradnik, 
dr. Kraut Alojzij, odvetnik. 



Kremenšek Janko, c. kr. dež. vi. 

tajnik. 
Legat Alojzij, tisk. poslovodja. 
Mikeln Simon, bogoslovec. 
Očenašek Henrik, bogoslovec. 
Perč Matija, bogoslovec. 
Podgorc Valentin, sem. prefekt. 
Poljanec Vinko, bogoslovec. 
Rossbacher Bernard, trgovec. 
Rozman Josip, mestni kaplan. 
Sadnikar Fran, trgovec, 
dr. Sket Jakob, c. kr. gimn. profesor. 
Stress Anton, prefekt. 
Trepal Matej, bogoslovec. 
Vedenik Herman. 
Zupan Josip, poobl. grof Eggerjev. 
Zak Anton, župnik v Hodišah. 
Štev. 1-1-31 = 32. 



4. Dekanija Dobepla ves. Poverjenik: Scrvicclj Matej. 



*Šervicelj Matej, komendator, konz. 

svetnik, itd. 
Boštijančič Ivan, župnik v Kamnu. 
Cajhen Ivan, kaplan v Žel. kaplji. 
Česky Ivan, kaplan v Pliberku. 
Lasnik Štefan, župnik v St. Vidu. 
Ledvinka Alojzij, župnik v Skoci- 

janu. 
Meško Ivan, kaplan v Skocijanu. 



Mihi Fran, župnik v Št. Lipšu. 
Nessler Matija, župnik v Galiciji. 
Seebacher Jakob, župnik v Apačah. 
Singer Štefan, prov. v Žel. kaplji. 
Škrutel Simon, pos. sin v Žitarivesi. 
Traven Jurij, župnik v Obirskem. 
Vavtižar Luka, prost v Doberli 
vesi. 

Štev. I + 13 = 14. 



5. Dekanija Dravburg" spodnji. Poverjenik: Žerjav Matej. 



Hiittner Dragotin, župnik na Oj- 
strici. 



Žerjav Matej, župnik v Labodu. 
Štev. 2. 



6. Dekanija Pliberk. Poverjenik : Štiiigl Fran. 

Bauer Simon, mestni dekan. Keznar Anton, župnik pri Fari.^ 

Čebul Fran, zastopnik »Slavije« v Kindelman Jakob, župnik v St. 

Globasnici. Danijelu. 

Hutter Vekoslav, provizor v Vov- Kirchmajer Karol, župnik v Črni. 

brah. Kramer Fiorijan, mestni kaplan. 

Kaplan Anton, mestni kaplan. Križaj Avgust, provizor v Kampu. 



Letopis „Slovenske Matice". 



339 



Premru Fran, župnik v Možicaii. 
Randl Matija, župnik v Svabeku. 
Sattler Fran, kaplan v Kaplji. 
Smažik Henrik, kaplan pri Fari. 



Svetina Anton, c. kr. notar. 
Stingl Fran, župnik v Kotljah. 
Trunk Jurij, kaplan v Smihelu. 
Valeš Vaclav, župnik v Guštajnu. 
Štev. 17. 



7. Dekanija Rožek. Poverjenik: Gabron Anton. 



Aichholzer Jakob, pos. na Dravi. 

Aichholzer Tomaž, pos. na Brdu. 

Aplen Andrej, župnik v St. Jakobu. 

Falle Valentin, trg. v Srejah. 

Fugger Ivan, nač. š. sveta na Dravi. 

Fugger Josip, kaplan pri Sv. Jakobu. 

Gabron Anton, župnik v Skočidolu. 

Godec Ivan, župnik v Rožeku. 

Kobentar Fran, župan v St. Ja- 
kobu. 

Kovačič Anton, nadučitelj v St. 
Jakobu. 

Lipič Ivan^ odb. posojilne v Klečah, 

Markovič Peter, slikar. 



Oblak Anton, župnik v Gozdanjah. 
Paul Josip, trgovec. 
Sablatnig Ivan, župnik v St. Ilju. 
Schaubach Fran, dekan v Doma- 

čalah. 
Schuster Josip, veleposestnik. 
Servicelj Ivan, načelnik posojilne 

v Klečah, 
Virnik Fran, župnik v Lipi. 
Vospernik Mat., pos. v Dvoru. 
Walter Primož, zast. »Slavije« v 

Črni. 
Weiss Tomaž, gost. v Gozdanjah. 
Štev. 22. 



8. Dekanija Št. MohOP. Poverjenik: Šturni Anton. 



Fric Josip, msgr., dekan, itd. 
Grafenauer Fran, dež. poslanec, 

itd. 
Havliček Fran, župnik v Čačah. 
Pelnaf Anton, župnik v Stebnu. 



Sakelšek Štefan, župnik v Št. Jurju. 
Sever Lovro, župnik v Blačah. 
Šturm Anton, župnik v Borljah. 
Varmut Josip, župnik na Bistrici. 
Štev. 8. 



9. Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej. 



Bayer Štefan, župnik v Pokrčah. 
Bizer Andrej, dekan v Grabštajnu. 
Brabanec Ivan, prov. pri Sv. To- 
mažu. 



Ebner Ivan, župnik v Medgorjih. 
Pogačnik Josip, župnik v Timenici. 
Serajnik Lovro, prost, itd. 
Serajnik Volbenk, kaplan. 

Štev. 7. 



10. Dekanija Trbiž. Poverjenik: Incko Simon. 

Krejči Davorin, župnik na Vratih. 
Svatou Josip, adm. v Ukvah. 
Štev. 4. 



Germ Matej, župnik v Rablu. 
Incko Simon, dekan v Žabnicah 



II. Dekanija Velikovec. Poverjenik: Trciber Fran. 

Bizer Ivan, mestni župnik in dekan dr. Kulterer Jurij, odvetnik. 
Holec Fran, kanonik. Petek Fran, župnik v Grebinju. 

22* 



340 



Letopis „Slovenske Matice". 



Šitelkopf Valentin, prov. v Vovbrah. Volavčnik Ivan, župnik na Rudi. 
dr. Subelj Ivo, c. kr. konc. prakti- Weiss Valentin, prov. v Djekšah. 

kant. 
Treiber Fran, župnik - kanonik v Štev. 9. 

St. Rupertu. 



12. Posamezniki. 

Št. Pavi : *Pirc Fran, prefekt. 



Štev. I. 



VI. Sekovska škofija. 
I. Dekanija Admont. Poverjenik: Pivce o. Maksimilijan. 

Jereb o. Romuald, redovnik. 
Sivka br. Leon, klerik. 
Šmid br. Valter, redovnik. 

Štev. 2 + 3 = 5. 



*Matevžič o. Eginhard, gimn. pro 

fesor. 
*Pivec o. Maksinailijan, redovnik. 



2, Dekanija Gradec. Poverjenik: Hanptmann Fran. 



*Hrašovec Fran, c. kr. okr. sodnik 

v p. 

*dr. Ipavic Benjamin, m. zdravnik. 

*dr. Krek Gregor, c. kr. vseuč. 
profesor, itd. 

dr. Camer Anton, vseuč. docent. 

Dolenc Fran, c. kr. p. kontrolor. 

Hauptraann Fran, c. kr. profesor. 

dr. Hoffer Edvard, dež. real. pro- 
fesor. 

Hren Jakob, c. kr. sod. nad- 
sv^tnik v p. 

Kaspret Anton, c. kr. profesor. 

Kerraavner Valentin, c. kr. pro- 
fesor v p. 

dr. Klasinc Ivan, odvetnik. 

Knjižnica c. kr. vseučilišča. 

Kokalj Anton, mešč. učitelj v Voits 
bergu. 

Lavrič Josip, mestni učitelj. 

Ljubša Matija, kazn. duhovnik. 

Miki Ivan, c. kr. rač. azistent. 

Možek Marija, zas. in pos. soproga. 



Papež Ivan, dež. real. profesor. 

Papež Mihael, c. kr. pol. komisar. 

Pešec Anton, c. kr, pol. komisar, 

Premru Fran, c. in kr. vojni kaplan. 

dr. Purgaj Jakob, c. kr. profesor. 

Reich Anton, c. kr. blagajnik. 

Rojnik Štefan, nara. uradnik. 

Skočir Avgust, kurat v dež. bol- 
nici. 

dr. Štrekelj Karol, c. kr. vseuč. pro- 
fesor. 

Tomšič Fran, c. kr. sod. nad- 
svčtnik. 

»Triglav«, akad. dij. društvo. 

Turkuš Anton, dež. real. profesor. 

Urbas Viljem, c. kr. profesor v p. 

Vamberger Anton, kurat v Messen- 
dorfu. 

Verbošek Josip, zast. uradnik. 

Wendler Sigmunda, c. kr. vp. sod. 
svetnika soproga. 

Železinger Fran, c. kr. profesor. 

dr. Žižek Fran. zdravnik. 



Štev. 3 + 32 



35- 



Letopis „Slovenske Matice". 



341 



3. Dekanija Lipnica. Poverjenik: Bajec o. Gabrijel. 



Ažbe Janko, kap. superior. 
Bajec o. Gabrijel, kapucin. 
Brvar o. Edvard, kap. gvardijan. 
Crček o. Leon, kapucin. 
Kočik Josip, kaplan v Lučah. 
Kolenko Josip, župnik v p, v Ga- 

berskem. 
Mur.šec Anton, župnik v Spielfeldu. 
Putrih o. Hinko, kapucin. 



Sattler o. Angel, kap. vikar v 

Schwanbergu. 
Savel Fran, upravitelj na Kaplji. 
Tomažič Davorin, župnik na Go- 

milici. 
Trstenjak Ivan, kaplan na Gomi- 

lici. 
Zaplata o. Maks, kapucin v Schwan- 

bergu. 

Štev. 13. 
4 Posamezniki. 



Feldbaeh : Bonča Blaž, c. kr. okr. živinozdravnik. 

HartbePg^ : Goričar o. Ciril, kapucin. 

Stainz : Veberič Vekoslav, kaplan. Štev, 3. 

VII. Razne druge škofije. 

1. Spodnja Avstrija, 

a') Dunaj. Poverjenik: Akad. društvo »Slovenija«. VIII. Lederergasse 20. 



*pl, Globočnik Anton, c. kr. dež. 
vi. svčtnik v p. 

*Kandernal Fran, c. kr. gimn. pro- 
fesor v p. in š. svetnik, 

*Novak Peter, terez. prefekt. 

*dr. Ploj Miroslav, c. kr. min. tajnik. 

*Sežun Žiga, c. kr. drž. blag. pristav. 

*dr. Simonič Fran, c. kr. kustos v 
vseuč. knjižnici. 

*dr. Turner Pavi, zasebnik. 

Bončar Anton, stud. iuris. 

Cvetnič I.avoslav, c. kr. poštne 
blagajne kontrolor. 

»Danica«, slov. kat. akad. društvo. 

Dolenc Karol, oficijal pri najvišjem 
računskem dvoru. 

Endlicher Jul. R., inženčr. 

Fras Fran, c. kr. min. oficijal. 

Goestl Fran, cand. med. 

Hinterlechner Karol, tehn. azistent. 

dr. Hočevar Janko, odv. kandidat. 

Hohnjec Josip, stud. theol. 

Jančar Fran, rnsgr., župnik n. 
reda, itd. 



dr. Jelene Josip, odgojitelj. 
Jeršinovec Anton, stud. phil. 
Košnik Ivan, realčni suplent. 
Koželj Anton, odgojitelj, 
Kreft Leon, stud. med. 
Krušič Vinko, mag. uradnik. 
Lastavec Fran, odgojitelj. 
I^ukančič Ivan, c. kr. nadinženčr 

v p. 
Luzar Ivan, žel. višji revident. 
dr. Mantuani Josip, uradnik v c. kr. 

dvorni knjižnici. 
Mesar Alojzij, stud. iuris. 
Mrhar Ivan, stud. phil. 
dr. Murko Matija, c. kr. docent, 

itd. 
Nachtigall Rajko, stud. phil. 
Novak Fran, stud, iuris. 
Pajk Pavlina, c. kr. gimn. prof. 

soproga, 
Podgornik Fran, urednik, 
dr. Primožič Anton, c, kr, gimn. 

profesor, itd. 
Pukl Radoslav, zasebnik. 



342 



Letopis „SIovenske Matice". 



Schvveitzer Rudolf, stud. techn. 
dr. Seshun Klemen, odvetnik. 
»Slovenija«, akad. dij. društvo. 
Spinčič Alojzij, dež. in drž. po- 
slanec, itd. 
Stritar Josip, c. kr. profesor, itd. 
Svetič Fran, zasebnik. 
Ščuka Jakob, odgojitelj. 



Šuklje Fran, c. kr. dvorni svčtnik, 
drž. poslanec, vitez Leop. reda, 
itd. 

Tomše Josip, c. in kr. stotnik. 

Vodnik Hinko, stud. phil. 

dr. Weingerl Josip, zdravnik. 

Zabukovšek Ivan, stud. iuris. 

Zupan Anton, stud. phil. 



b) Ostala Spodnja Avstrija. 

Dunajsko-Novo mesto : P. Si , naročnik. 

Štev. 7 + 43 + I = 51- 

2. Zgornja Avstrija. 

Sv. Florijan: Žibert Avgust, cand. O. S. B. Štev. i. 

« 
3. Solnograšlca. 

SolnOgfPad : Zigon Avgust, stud. iuris. Štev. i , 

4. Ostala Primorstca. 
a) Pulj. Poverjenik: Ambrož Ivan. 

Ambrož Ivan, c. in kr. nam kaplan Mladič Adolf, c. in kr. nam. nad- 

I. vrste. poročnik. 

Bekar Berno, c. kr. gimn. učitelj. Mubej Josip, c. kr. nam. pristav. 

Gčlias Ivan, c kr. nam. pristav. Pipan Anton, c. in kr. nam. kaplan 

Križ Lacko^ ravnatelj I. istrske Pire Josip, c. kr. nam. pristav. 

vin. zadruge. Stopar Krsto, c. kr. logar, 

b) Ostali kraj i. 
KaPOJba: Cotelj Ivan, župnik. Štev. lo. 

5. Tirolsl-ca s Predarlsko. 

Bregfenc: Koder Anton, c. kr, poštni nadoskrbnik. 
Inomost : dr. Klemenčič Ignacij, c. kr, vseuč. profesor. 

Skofic Lovro, c. kr. blag. ravnatelj. Štev. 3. 

6. Češka. 

a) Praga. Poverjenik : Lego Jan. 

*Ceško slovenski spolek. dr. Schrutz Andrej, zdravnik. 

Ekert Fran, mestni župnik. Šporn Božidar, stud. iur. 

dr. Kadlec Karol, gled. tajnik. dr. Vina Fran, tajnik hipot banke. 



Letopis „Slovenske Matice". M'6 



h) Ostala Češka. 

Plzen : *Meštanska rada. Pardubice : Meštanska rada. 

DomaŽlice : Meštanska rada. TabOP : Meštanska rada (knjige 

Jičin : Meštanska rada. v Kotmaro ves.) 

Louny : Meštanska rada. Terezill : Maselj Fran, c. in kr. 

MytO visoke : Beseljak Fran , r:ič stotnik. 

C. in kr. konj. stotnik. Železni bPOd : dr. Havliček K., 

Meštanska rada. odvetnik. 



Štev 2 4- 14 == i6. 



T. Sleiiijci. 



Belsk : -Makuc Ivan, c. kr. obrtni profesor. 

Pusta Polom: Dostal Riliard, kaplan. Štev, i + i z= 2. 

8. Galicija. 

KPak6w : *Krajnc Viktor I., c. in kr. polkovnik. 

*Nedok Josip, em profesor. 
RzesZOW : Dolenc Ciril. c. in kr. poročnik, 
Tarnopol : Kopytzak Bazil, C. kr. gimn. profesor. 

Štev. 2 + 2 = 4. 

O. Dalmacija. 

a) Dubrovnik. Poverjenik: Boršnik Fran. 

Boršnik Fran, c. kr. profesor. Pregelj Valentin, c. kr. profesor. 

Palunko V , c. kr. profesor. 

b) Ostali kraji. 

Zader : Namar Fran, c. kr. nam. oficijal. 

Zavadlal Mihael, c. kr. dež. šolski nadzornik. Štev. 5. 

10 Hrvaška s Slavonijo. 

d) Kar love C. Poverjenik: Vamherger Mijo. 

Frančiškanski samostan. dr. Mohar Ivan, okr. zdravnik. 

Jelene Rudolf, trg. in posestnik. Ratkovič Peter, kr, profesor, 

Kette Mate, trgovec. Ravnikar Dragan, kr. profesor. 

Knjižnica gimnazijska. Vamberger Mijo, kr. profesor. 
Lach Ivan, trg. in posestnik. 

/;) V a r a ž d i n. Poverjenik : dr. Križan Josip. 

Cajnko Valentin, m. katehet. Milčetic Ivan, kr. profesor. 

Hržič Anton, kr. profesor. Raič o. Ivan, kap. gvardijan. 

dr. Križan Josip, kr. profesor. 



344 



Letopis „Slovenske Matice", 



C Zagreb. Poverjenik: dr. Stik Srečko. 



Mam Fran, kr. gimn. profesor. 

dr. Musič Avgust, kr. vseuč. profesor. 

Pasarič Josip, kr. gimn. profesor v 
p. in urednik. 

Poppl Fran, bogoslovec. 

Rubetič Cvetko, kr. realčni profesor. 

Rulic Fran, knjigotiskar. 

Smičiklas Tadija, kr. vseuč. pro- 
fesor, itd. 

Starec Anton, prebendar. 

Stožir Ivan. kr. real. profesor v p. 

dr. Suk Srečko, kr. vseuč. profesor, 
kanonik, itd. 

dr. Šrepel Milivoj, kr. profesor. 

Tkalčič Ivan, knjižničar jugosl. 
akademije in prebendar. 

dr. Tomič Peter, kr. profesor. 

Tomšič Ljudevit, šolski ravnatelj. 

Torbar Josip, kr. ravnatelj v p. 
in predsednik jugosl. akademije. 

dr. Vidrič Lovro, odv. in posestnik. 

Zadravec Vekoslav, aktuar. 

Zbor duhovniške mladeži. 



*Bradaška Fran, kr. gimn. ravna- 
telj v p., itd. 

*Jelovšek Martin, kr. š. nadzornik. 

*Stare Josip, kr. real. profesor, itd. 

*Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor. 

Badalič Hugon, kr. gimn. ravnatelj. 

Barle Janko, arhivar. 

dr. Bauer Anton, kr. vseuč. profesor. 

Beluhan Milan, bogoslovec. 

Benigar Ivan, kr. gimn. profesor. 

dr. Boroša Štefan, mestni župnik 

Čitalnica grško -kat. semenišča. 

dr. Dočkal Jurij, kr. vseuč. profesor. 

Horvat Karlo, kaplan. 

Huebsch Artur, bogoslovec. 

Irgolič Anton^ bogoslovec. 

Knjižnica gimnazijska. 

Kocijančič Janko, zem. obrtni učitelj. 

Kolander Zlatko, bogoslovec. 

dr. Kosirnik Ivan, primarij, itd. 

Kunovar Janko, c. in kr. nad po- 
ročnik. 

Kuralt Fran, tajnik gosp. društva. 

Magdič Fran, kr. real. profesor in 
urednik. 

č) Ostali kraji. 

Bednja: Vojska Lavoslav, župnik in dekan. 

Djakovo : *dr. Strossmajer Josip Jurij, škof bosensko-sremski, itd. itd. 

KonŠeina : *Košiček Ubaldo, župnik. 

Mitrovica : Krstonošič Sava, trgovec. 

OŠtrC : Bučar Viktor, kaplan. 

PoŽeg"a : *Kos Anton, viečnik sudb. stola. 

Reka : Borštnik-Kremenšek Ivanka, zdravn. soproga. 

SuŠak : Š. Fr., naročnik. 

SamobOP : Šusteršič o. Deodat, gvardijan. 

Slunj : *Zor Lovro, okr. zdravnik. 

Vinkovei : dr. Modestin Josip, kr. profesor. 

Štev. 8 + 56 + I =^ 65. 

11. Bosna in Hercegovina. 

d) Sarajevo: Poverjenik : Ncnianič Davorin. 
Lilek Emil, c. kr. gimn. profesor. dr. Unterlugauer Josip, c. kr. san. 
Nemanič Davorin, c kr. gimn. načelnik. 

ravnatelj. Žnidaršič Jakob, c. kr. gimn. pro- 

Pravdič Josip, c. kr. gimn. profesor. fesor. 



Letopis ..Slovenske Matice". 



345 



b) Ostali kraji. 

Konjevša: Crkvenik Gregor, orožn. četovodja. 
KPUpa : Tomšič Anton, orožn. stražmešter. 
Petro vac : Wirk Feliks, poštni upravitelj. 

12. Rusija. 
St. PetersbuPg: *Slavjanski dobrodelni komitct. 



Štev. 8. 
Štev. I. 



1;3. Anglija. 
Oxford: Morlill \V. R., kr. vseuč. i)rofesor. 



Štev. I, 



lA. Italija. 

Rim : Arnejc Ivan, bogoslovec. 



Štev. I. 



lo. Ameril<:a. 

*Solnce Ivan M , misijonar v Št. Bilban Matija, duho\ nik. 

Pavlu. Dunda Josi[), modroslovec. 

*Savs Matija, župnik v Delani. Grilec Ivan, delavec v Chicagi. 

*Suster.šič Fran, duh. v Joliet. Podgoršek Anton, duhovnik. 
Ailamič Karol, v New Yorku. Štev. 3 + 5 = 8. 



IG. Nezinaoa. 



*Bučar Fran, trgovec. 



*Kenda Anton, zav. uradnik. 

Štev. 2. 



Sumarni pregled vseh društvenikov. 



> 



Imena škofijam 



število društvenikov 



častnih 



DJh 



letnih 



narof- 
niko; 



t>-2 " 



L 
II. 

III. 

IV. 
V. 

VI. 

VII, 



Ljubljanska . . 
Lavantinska . . 
Goriška .... 
Tržaško-koperska 

Krška 

Sekovska . . . 
Razne druge . . 

Skupaj 



133 
66 
20 
12 
3 
5 
26 



265 



1334 
665 
263 
200 
146 
51 
151 



2 
1 

1 
12 



1469 
732 
285 
224 
149 
56 
1«4 



+ 130 

+ 36 

4- 24 

^ 23 

+ 18 

+ 8 

- 20 



2810 18 i 3099 + 219 



346 



Letopis „Slovenske Matice". 



VI. 
Umrli ustanovniki. 



Naslov ustanovnikov 



Datum smrti 



Leto 



283 

284 
285 

286 
287 



288 
289 
290 
291 



Črne Anton, veleposestnik v Tomaju. 
Tušek Gregor, posestnik na Marti- 

njem vrhu 

Oblak Ivan, župnik v Borovnici . . 
Rasinger Fran, trgovec in posestnik 

na Dobravi pri Zavrču 

dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, not. 

komore predsednik, vitez Fr.-Jos. 

reda in posestnik 

Kosler Ivan, tovarnar in graščak v 

Ljubljani _ 

baron Conrad-Eybesfeld Žiga, bivši 

minister, itd. itd. v Lebringu . . 
Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor 

v p., itd. v Gorici . ._ 

Lene Fran, župnik v Železni kaplji 



22. vel. travna 
11. prosinca 

21. prosinca 



31. vel. travna 

9. mal. srpana 

17. vinotoka 
1. grudna 



1897 
1898 

1898 



11. mal. travna 1898 



1898 

1898 

1898 
1898 




VII. 
s »Slovensko Matico" zamenjujejo knjige. 

1. Matica srbska v Novem Sadu. (1864) 

2. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865) 

3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1866) 

4. Matica češka v Pragi. (1866) 

5. Umelecka Beseda v Pragi. (1866) 

6. Družba sv. Mohorja v Celovcu. (1866) 

7. Pravnicka jednota v Pragi. (1866) 

8. Srbsko učeno društvo v Belgradu. (1868) 

9. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1869) 

10. Matica moravska v Brnu. (1869) 

11. Prvo društvo gabelsbergerskiii stenografu v Pragi. (1870) 

12. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872) 

13. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872) 

14. Jugosl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. (1874) 

15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (1877) 

16. Hrvatski pedagogijsko- književni zbor v Zagrebu. (1878) 

17. »Smithsonian Institution« v Washingtonu. (1879) 

18. Bolgarsko književno društvo v Sredcu. (1882) 

19. Matica sorbska v Budišinu. (1882) 

20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882) 

21. Jednota čeških mathematikov v Pragi. (1884) 

22. Kr. češka společnost nauk v Pragi. (1884) 

23. Spolek arhitektov in inženerjev v Pragi. 1884) 

24. Jednota českych filologu v Pragi. (1884) 

25. Češki muzej v Pragi. (1885) 

26. Matica hrvatska v Zagrebu. (1886 vnovič) 

27. Statistična komisija mesta Prage. (1889) 

28. Muzealno društvo v Ljubljani. (1889) 

29. Društvo »Pravnik« v Ljubljani. (1889) 

30. Uredništvo »Doma in Sveta« v Ljubljani. (1890) 

31. Češka akademija v Pragi. (1893) 

32. Rusko geogr. občestvo v »St. Petersburgu. (1893) 

33. Redakcija hist. kvartalnika v Lvovu. (1894) 

34. Zaklad narodovvy imienia Ossolinskich v Lvovu. (1894) 

35. Ogerska akademija v Budimpešti. (1895) 

36. Redakcija zbornika: »Acta et commentationes universitatis 

Jurievensis« v Jurjew-Derptu. (1895) 

37. Hrvaško arheološko društvo v Zagrebu. (1896) 

38. Zemedelska rada pro kralovstvi češke. (1896) 

39. Narodopisni muzej češko-slovanski v Pragi. (1897) 

40. Narodopisni muzej angleški v New-Yorku. (1897) 

41. ))Towarzystwo ludoznawcze« v Lvovu. (1897) 



VIII. 

Zaznamek književne zaloge ,, Slovenske Matice" in 

kupna cena posameznim iztisom. 

1. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1871. Uredil dr. E. H. Gosta - gld. 50 kr. 

2. Letopis „Slov. Mat." zali. 1872-1873. Uredil dr. E. H. 

Gosta — ., 50 „ 

3. Letopis „Slov. Mat." za I. 1874. Uredil dr. E. H. Gosta — „ 50 „ 

4. Letopis ,.Slov. Mat." za 1. 1875. Uredila L Tušek in M. 

Pleteršnik — „ 50 „ 

5. Letopis ,,Slov. Mat." za 1. 1876. Uredil M. Pleteršnik — „ 50 „ 

6. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1877. Uredil dr. J. Blei\veis — „ 50 „ 

7. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1878. L in II. del. Uredil dr. 

J. Bleiweis — „ 25 „ 

8. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1878. III. in IV. del. Uredil 

dr. J. Bleiweis — „ 25 ., 

9. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1879. Uredil dr. J. Bleiweis — „ 50 „ 

10. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1880. Uredil dr. J. Bleiweis — ,, 50 „ 

11. Letopis ,,Slov. Mat." za 1. 1881. Uredil dr. J. vitez 

Bleiweis-Trsteniški -^ „ 50 „ 

12. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1884. Uredil E. Lah ... — „ 50 „ 

13. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1885. Uredil Fr. Leveč . . 1 „ — „ 

14. Letopis ,.Slov. Mat," za 1. 1886. Uredil Fr. Leveč . . — ., 50 „ 

15. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1887. Uredil Fr. Leveč . . 1 „ — „ 

16. Letopis ,.Slov. IMat " za 1. 1890. Uredil A. Bartel . . — „ 50 

17. Letopis ..Slov. Mat." za 1. 1891. Uredil A. Bartel . . 

18. Letopis ISlov. Mat." za 1. 1892. Uredil A. Bartel . . 

19. Letopis '..Slov. Mat." za 1. 1893. Uredil A. Bartel . . 

20. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1894. Uredil A. Bartel . . 

21. Letopis ,.Slov. Mat." za 1. 1895. Uredil A. Bartel . . 

22. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1896. Uredil A. Bartel . . 

23. Letopis .,Slov. Mat." za 1. 1898. Uredil A Bartel . . 

24. J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije 

(II. popravljeni natis) 

25. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko 

26. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško 

27. Slovenski Štajer. Spisali rodoljujii. I. snopič .... 

28. dr. Ivan Gferšak: Slovenski Štaier. lII. snopič . . 

29. Majciger-Pleteršnik-Raič: Slovanstvo I. del . 

30. I. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v 

srednjem veku 

31. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis 

32. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi .... 

33. Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje 

34. Po korny- Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami 





)1 


— 




n 


— 




,, 


— 






30 






20 






— 


_ 


r> 


20 


— 


^ 


20 


— 


J, 


20 


— 


» 


25 


- 


r 


30 
50 

10 
50 
40 


— 


1) 


40 


1 




16 



Letopis „SIovenske Matice". 349 



Knjiga prirode: 

35. I. snopič — Schoedler-Tušek: Fizika . — gld. 40 kr. 
3Q. II. snopič — Schoedler-Ogr inec-Er- 

javec: Astronomija in Kemija. ... — „ 40 ,„ 

37. III. snopič — Sciioedler-Zajec: Minera- 

logija in Geognozija — „ 40 „ 

38. IV. snopič — Schoedle r -T ušek-E rja- 

več: Botanika in Zoologija — „ 50 „ 

39. J. Žnidaršič: Oko in vid — „ 25 „ 

40. Ju les Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v 

80 dneh — „ 40 „ 

41. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač — „ 10 „ 

42. Fr. Levstik: Vodnikove pesni — „ 50 „ 

43. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek ... — „ 20 „ 

44. A. Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo) . . — „ 40 „ 

45. V. Ur bas: dr. Etb. H. Gosta (s podobo) ...-.— ., 40 „ 

46. J. Marn: Kopitarjeva spomenica — „ 40 „ 

47. M. ^Cigaie: Znanstvena terminologija — „ 50 „ 

48. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri- 

merjalni 1 ^^ _ ^^ 

49. Woldfich -Erjavec: Somatologija — „ 75 „ 

50. dr. S. Šubic: Telegrafija — „ 30 „ 

51. I Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1881) — „ 20 „ 

52. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev — „ 10 „ 

53. P. Kosler: Imenik mest. trgov in krajev .... — „ 20 „ 

54. Turgenjev-Remec: Lovčevi zapiski, II. del . . — „ 50 „ 

55. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade 1 „ 50 „ 

56. d r. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti — „ 40 „ 

57. I. Vrh o vec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih 1 „ — „ 

58. J o s. Apih: Slovenci in 1. 1848 1 „ — „ 

59. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika . ... 1 „ — „ 

60. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (11. del) 1 „ — „ 

61. dr. Fr. Kos: Vzgojeslovje 1 „ — „ 

62. Fr. Wiesthaler : Val. Vodnika izbrani pripovedni 

spisi 1 „ — „ 

63. I. Vrh o vec: Zgodovina Novega Mesta — „ 80 „ 

64. S. Rut ar: Poknežena grofija Goriška in Gradiščan- 

ska; opis (I. zvezek) — „ 50 „ 

65. S. Rut ar: Samosvoje mesto Trst in mejna grofija 

Istra; opis (I zvezek) ~ ., 50 „ 

66. Anton Bezenšek: Slovenska stenografija ... 1 „ — „ 

67. dr. Fr. Kos: Doneski k zgodovini Škofje Loke in 

njenega okraja 1 „ — ,, 

68. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva (I. del.) . . — „ 70 „ 

69. dr. K. Glaser: „ „ „ (II. del.) . . — „ 80 „ 

70. dr. K. Glaser: „ „ „ (Ill.del 1. zv.) — „ 60 „ 

71. dr. K. Glaser: „ „ „ (III. del 2. zv.) — „ 50 „ 

72. dr. K. Glaser: „ „ „ (IV. del 1. zv.) — „ 60 „ 

73. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi. I. zvezek 

1. snopič — „ 60 „ 

74. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi. I. zvezek 

2. snopič _ ^^ 60 „ 

75. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. I. zvezek 

3_. snopič — „ 60 „ 

76. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. I. zvezek 

4. snopič 8'" 

77. I. Šubic: Elektrika (I. del) — (50 ,' 

78. I. Šubic: Elektrika (II. del) — ' 80 ' 



350 Letopis „Slovenske Matice". 



Zabavna knjižnica: 

79. I. zvezek: Kraševski-Podgoriški: 

Koča za vasjo (Povest) 1 gld. — kr. 

80. III. zvezek: Fr. D o lin ar: Prihajač (Po- 

vest) — „ 30 „ 

81. VI. zvezek: dr. Fr. D.: Pegam in Lam- 

bergar — „ 60 „ 

82. Vn. zvezek Sienkiewicz-M. M.: 

Z ognjem in mečem; povest. I. in 11. del 1 „ 50 „ 

83. Vni. zvezek: Sienkiewicz-M M.: 

Z ognjem in mečem; povest. III. in IV. del 1 „ 50 „ 

84. IX. zvezek: A. Dobravec: Temni oblaki. 

— IvanVrhovec: Čolnarji in brodniki 

na Ljubljanici in Savi — „ 40 „ 

85. XL zvezek: — „ 40 „ 




777 21 

Poziv slovenskim pisateljem! 

Odbor »Slovenske Matice« se obrača do vseh rodo- 
ljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim 
preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji 
»Letopis«. i 

Kakor letos se bodo vsprejemali tudi v prihodnjem letu 
samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz razno- 
vrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi 
čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take pred- 
mete, ki ugajajo potrebam slovenskega naroda ter zaradi 
svoje občne zanimivosti prijajo večini Matičinih društvenikov. 

Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca maja 
1899. 1. predsedništvu »Slovenske Matice« v Ljubljani. 

Po pravilih določena nagrada v »Letopis« vsprejetim 
spisom se bode izplačevala, kedar bode knjiga dotiskana. 

V Ljubljani 15. decembra 1898. 

V imenu »Slovenske Matice«: 

Predsednik : Urednik : 

F^rančišek: Leveč Antoo Bartel. 




AS "Slovenska matica" v Ljublijani. 

346 Letopis Matice slovenske. 

147 

1898 

IMS 



r>ONTlF«CAC INSTITUTE 
J.' MEDIAEVAL STUDIES 

59 OUEENS PARK 

TORONTO 5. Canada