Letopis Matice slovenske

Digitized by the Internet Archive

in 2011 with funding from

University of Toronto

http://www.archive.org/details/letopismaticeslo1898slov

LETOPIS ^^

^Ai^:p,

SLOVENSKE

ZA LETO 1898.

MATICE

UREDIL

ANTON BARTEL.

ZALOŽILA IN IZDALA

SLOVENSKA MATICA.

v LJUBLJANI 1898

NATISNILA ..NARODNA TISKARNA"

e

LETOPIS

SLOVENSKE MATICE

ZA LETO 1898.

UREDIL

ANTON BARTEL.

ZALOŽILA IN IZDALA

SLOVBNSKA MATICA.

v LJUBLJANI
NATISNILA „NAROONA TISKARNA'

1898.

Vsebina.

Na strani :

1. IvanVrhovec: Meščanski špital. (Doneski h kulturni zgo-

dovini ljubljanskega mesta) 1 — 112.

2. dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju slovenskih Trubarjevih

spisov k protestantskim hrvatskim knjigam . . . 113—129.

3. Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik . . 130—158.

4. L. Pintar : Slovarski in besedoslovni paberki 159—183.

5. Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vpra-

šanje 184—205.

6. Ivan Vrhovec. VeUki šenklavški zvon v Ljubljani —

čigav je? 206—223.

7. R. Perušek: Biblij ografij a slovenska 224—260.

8. E. Lah: Letopis ^Slovenske Matice" :

L Poročilo o delovanju „Slovenske Matice" za
dobo od dne 1. gru^a 1897 do dne 30. listo-

pada 1898. leta 261—274.

n. Pcačunsko poročilo 275—281.

m. Poročilo o društveni knjižnici 282—287.

rV. Upravništvo „Slovenske Matice" .... 288-289.

V. Imenik društvenikov za leto 1897. . . . 290—345.

VI. Umrli ustanovniki 346.

VII. Društva, katera z Matico zamenjujejo knjige 347.

VIII. Društvena književna zaloga 348—350.

^.^-^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -^ -'^ ,^.^-^ -^ -^ .^.^.^ -^ .^.^ .>^.^ ^ -^ ^ ^ -^ .^.^ ^ ,^ .A. J^ .^ .^ .A,.^ j\. .^ fL

Meščanski špital.

(Doneski h kulturni zgodovini ljubljanskega mesta.)

(Spisal Ivan Vrhovec.)

Uvod.

stavbinskem oziru se v Ljubljani že dolg-o časa
ni izvršilo toliko in tako temeljitih izprememb,
kakor se vrše ravno zdaj, oziroma se jih je
mnogo že izvršilo. Tekom dveh ali treh let je
dobila Ljubljana skoraj da kar popolnoma novo
lice, ali pa ga dobi, kjer ga še do zdaj ni.

Podobni taki, ne manj temeljiti izpremembi
sta se vršili v minulih stoletjih že dvakrat; v
naše čase spadajoča izprememba je tretja taka, lahko re-
čemo epohalna doba.

Prva spada v XV. stoletje. Pričela se je z lotom 1416.,
ko je ukazal vojvoda Ernest /jolezni, da se Ljubljana ob-
zidaj in utrdi s stolpi in okopi. Popolnoma dovršila pa so
se ta fortilikatorična dela šele proti sredi XVI. stoletja.

Isto tako se je Ljubljana v živo predrugačila in se
popolnoma prelevila in pomladila kakih 300 let pozneje.
Proti koncu minulega stoletja je izdajal Jožef II. povelje za
poveljem, da naj se mestom, ograjenim z grdimi, starimi
in večinoma že tudi na pol i)Osutimi zidovi, podre ta grdoba,
ter da naj se odpirajo svetlobi in svežemu zraku, ker mestno
obzidje nima itak nobenega pomena več. Odkar se je voj-
skovanje popolnoma predrugačilo in se za streljanje namenjeno
orožje tako silno popolnilo, od tedaj tudi najmočnejše mestno
obzidje no more sovražnika zadržati in mu n(; zabraniti,
da ne bi osvojil mesta, če ga le hoč(\ Ljubljančani so z

1

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

veseljem pozdravljali take cesarske ukrepe. Njih predniki
so sezidali vse te zgradbe zato, da se v prvi vrsti ubranijo
Turka. A proti koncu minulega stoletja so bile razmere
povsem drugačne. Kdo se je takrat še bal Turka! Kaj pak
da! Saj so že takrat kovali načrte, kako bi ga izgnali iz
Evrope, njegove dežele pa razdelili. Čemu torej še mestnih
zidov? Proč ž njimi, kolikor iiitreje, toliko bolje.

Zavoljo tega so v Ljubljani v silno kratkem času, v
treh ali štirih letih, izginile vse one velikanske naprave, ki
so si jih naši predniki izumeli v svojo varnost, katere
so si sezidali s tolikim trudom in za katere so potrosili
ogromne svote s krvavimi žulji prisluženih svojih novcev. V
čudovito kratkem času je bil podrt, razbit in posut kame-
niti pas, ki je do tedaj tesnil in zaviral Ljubljano v nje
razvitku. Starega zidovja Ljubljančani kar kamena niso
hoteli več pustiti na kamenu. Razdirali so in posipali, kakor
bi jih bil obsedel neki prav poseben duh uničevanja in
razdiranja.

In ko so se razrušili in v prah posuli stari stolpi, ba-
stijoni in zidovi, ko so se zametali grdi, s smrdljivo vodo
napolnjeni jarki in okopi, pomlajene Ljubljane skoraj več
poznal nisi; videti je bila kakor brhka nevesta, ki se je
oblekla in nališpala na najbolj slovesno pot svojega živ-
ljenja. Ce le katerikrat, zaslužila je Ljubljana vsaj takrat
svoj priimek »bela Ljubljana«.

Ob enem se je povečala tudi za več ko polovico, zakaj
potegnila je nase tudi predmestja, ki so bila dotlej zavoljo
ozidja kot od trupla odsekani udje.

Tretjo dobo, kateri je bilo usojeno prestvariti Ljubljano
morebiti še bolj živo, kakor ob prejšnjih dveh prilikah,
doživeli smo mi sami. Tudi mi smo videli, kako seje pred
tremi leti na podrtinah ljubljanskih gibalo sto in sto rok;
podirale so, razkopavale, odvažale šuto, pospravljalo v stran
stara okna, stara vrata, staro tramovje in drugo tako ro-
potijo. A tistega veselja, kakor pred sto leti pri tem delu
nisi videl. Kaj pak da ne! In tudi nič čuda! Pred sto
leti so se našim prednikom le kar obrazi zarili od veselja,
ko so videli, kako pada stolp za stolpom, bastijon za basti-
jonom, jeden grši od druzega, ko so videli, kako se mestu
polagoma odpira pogled v prelepo bližjo in daljšo okolico,
in kako od vseh strani vreta v mesto zrak in svetloba. Toda
nam je potisnil krampe in lopate v roko nesrečni veliko-
nočni potres. Vendar prestanemo tudi to in s ponosom se
bomo ozirali po naši novi lepi Ljubljani, ko se nam hude
potresne rano zacelijo vsaj nekoliko, zakaj število poslopij,
katerim so se ob potresu iztekle ure, je bilo res ogromno.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 'i

Seveda posebno hudo nismo žalovali morebiti niti za
jedno o potresu razmekaščenih zgradeb. Ne bi rekel, da vse,
a večinoma so bile kakor zrele hruške na starikavi veji.
Škoda ni bilo niti jedne! Gradivo, iz katereg-a so bile na-
rejene, ni bilo prav za nobeno rabo, delo pa večinoma tudi
tako šušmarsko, kakor bi ga bili dali iz rok sami evan-
geljski najemniki.

Da pa ne bo prevelike zamere, zato izrecimo rajši kar
precej, da tako moremo govoriti samo taki in tisti, ki smo
bili ono usodcpolno potresno noč tako srečni, da smo mir-
nega srca lahko vzdihnili: »Čast Bogu, da nismo hišni
gospodarji!« Gotovo res! Ono nesrečno noč smo Vas, hišne
gospodarje, pomilovali prav odkritosrčno, zakaj škoda, ki jo
je potres napravil je bila vendarle res velikanska. In če
prav je bilo kako poslopje morebiti res že staro in grdo, s
stališča gospodarjevega ga je bilo vendarle škoda, zelo
škoda!

Jedna takih starih zgradeb, o kateri se je človek po
pravici čudil, da je sploh še streho nosila, je bil tudi »me-
ščanski špital« v Spitalski ulici.

To zavoljo svoje starosti pač častitljivo poslopje je v
zgodovini ljubljanskega mesta tako zanimiva zgradba, da
se utegne marsikomu ustreči, če čuje kaj več o njem in
o tem, kar je bilo nekdaj ž njim v zvezi.

Kaj pak je bil meščanski špital ? Kakšnim namenom je
služil ?

Na mestu podrtega meščanskega špitala je ob gradbi
zdanje palače stala pač velika deska z dosti razločnim na-
pisom, kateri je menda imel namen mimogredočim oznan-
jati, kaj se zida tu. Ker pa napisu niso pridejali komentara,
razumel ga ni živ krst. Kdo pa naj razodene in odgrne
tudi skrivnosti, ki so se skrivale za napisom, napravljenem
v tej-le prekrasni slovenščini iz zadnjih let devetnajstega
stoletja:

ZGRA])h3A ROS Iv O RJA

ZAIvIvADA N4E:ŠČ AN S K K

I JVI O V I N E.

Ivan Vrhovec: Meščanski Špital.

Načrt za novo poslopje je napravil arhitekt in profesor
L. Theyer iz Gradca, in nehote se je človeku vsiljevala
misel, da je bil tudi napis na deski umotvor nemškega pro-
fesorja iz nemškega Gradca.

Kaj je bil torej meščanski špital?

Tudi naši časopisi so te pustili na cedilu, ako si hotel
iz njih izvedeti, kakšnim namenom je služil. Napravili so
ga bili namreč za bolnico, kar pa nikoli ni bil, ampak
vedno le zavod, v katerega so sprejemali stare, betežne
in brez svoje krivde obubožane ljubljanske meščane. V
meščanski špital sprejeti ubožci so bili preskrbljeni z vsem
vsaj najpotrebnejšim, bati se jim zadnje trenotke življenja
vsaj lakote ni bilo treba. Da je bilo pa med njimi več
bolnih kakor zdravih, je menda stvar, o kateri se pameten
človek ne bo pričkal, saj je starost že sama na ^ sebi bo-
lezen, toda bolnica meščanski špital ni bil nikoli. Že z večjo
pravico bi ga imenoval človek sirotiščnico (sirotišče), ker so
razen starih ljudi sprejemali vanj tudi otroke, katerim sta
odmrla oče in mati, ali pa take usmiljenja vredne črvičke,
ki so jih brezvestne matere popustile kje za kakim voglom
v mestu. Kdor se izpodtika nad tujo, iz latinskega »hospi-
tala« nastalo besedo »špital« ter jo hoče imeti vsekako po
slovensko prikrojeno, imenuj nekdanji meščanski špital »hišo
za uboge meščane«, »siromaščnico« ali kakorkoli drugače,
nikakor pa ne »bolnico«. Jaz ostanem pri starem »špitalu«
in čestitljivi stari »Spitalski ulici«, katera nosi po špitalu
svoje ime že nad pol tisočletja.

I. Ustanovitev meščanskega špitala.

Zanimiv je že pričetek ljubljanskega meščanskega špi-
tala. Ustanovili ga namreč niso Ljubljančani, marveč mu je
položila temelj neka imenitna tuja gospa, — ogrska kraljica
Elizabeta, hči poljskega kralja Vladislava I. in soproga te-
danjega ogrskega kralja Karola Roberta. Karol Robert ni
bil Ofier, ampak Italijan iz kraljevega rodu neapolitanskega,
vendar je postal kralj na Ogrskem, ko je 1. 1301. izumrla
ondi kraljeva rodbina; po svoji stari materi je bil namreč
Karol Robert v sorodu z njo. Vladal je od 1. 1301. — 1342.
Leta 1320. se je poročil s poljsko princesinjo Elizabeto. Ko
je leta 1342. umrl, bil mu je naslednik na ogrskem pre-
stolu njegov sin Ludovik I. Veliki, jeden najslavnejših ogrskih
kraljev. A tudi njegovemu mlajšemu sinu Andreju se je
obetala kraljeva krona. Skoraj isti čas (1. 1343.) Je umrl

Ivan Vrhovec; Meščanski špital.

namreč tudi tedanji neapolitanski kralj, stric Robertov. Za-
pustil je kraljestvo svoji vnukinji Ivanki, ki se je poročila
z Andrejem. A kakor so se Ogri branili nekdaj Italijana
Karola Roberta, ravno tako in še hujše so se upirali Italijani
zdaj Og-ru Andreju. Robertova vdova in mati Andrejeva,
ki je preljubemu svojemu sinu vsokako želela, da diči nje-
govo glavo krona neapolitanska, je bila zavoljo tega v ve-
likih skrbeh.

Neustrašna in jako podjetna žena je sklenila napeti
vse sile, da mu pripomore do nje. Dobro vedoč, da zlat
kov in lepa beseda premoreta vse, se je napotila z veli-
kanskimi denarnimi vsotami dobro preskrbljena 1. 1345. v
Italijo. V Italijo pa je tiste čase vodila z Ogrskega najpri-
ličnejša pot ravno preko Kranjskega.

Tako je ogrska kraljica Elizabeta prišla v Ljubljano.
Spremljala jo je velika družba najimenitnejše ogrske, pa tudi
italijanske gospode. Koliko časa se je tu mudila, ne vemo,
vemo pa, da je ob tej priliki ustanovila meščanski špital,
» hišo za reveže, v kateri je dala napraviti tudi kapelo ali
malo cerkvico ter jo posvetila sv. Elizabeti, svoji patroni.

Skoda le, da se nam ni ohranilo ustanovno pismo
meščanskega špitala. Iz njega bi morebiti lahko posneli,
kaki tehtni vzroki so napotili tujo, samo skozi Ljubljano
potujočo, sicer pa Ljubljančanom popolnoma neznano kra-
ljico, da jim je izkazala tako veliko milost.

Novo ustanovljeni špital gotovo ni bil Bog si ga vedi
kako velikanska zgradba. Leta 1345. špital gotovo ni po-
krival onega ogromnega prostora, kakor ga je pokrival do
potresa, ali katerega pokriva celo zdanja nova palača, jedno
največjih poslopij v Ljubljani, — o tem pričkati se bi bila
pač dosti nepotrebna stvar. Prvotni meščanski špital je bil
skromen, neznaten in le za malo ubogih meščanov zado-
stujoč zavod. To je odgovarjalo že značaju in razmeram
tedanjega časa, ki pri zgradbah ni poznal zdanje potrat-
nosti v razteznosti, širjavi in višavi poslopij. Saj so bile v
srednjem veku še celo hiše najbogatejših meščanov tako
neznatne, neprilične in uborne zgradbe, da si dandanes
niti vsak preprost človek ne bi želel stanovati tako.

Ali če uvažujemo tudi vse to in če tudi pritrdimo,
da je bil špital zasnovan v najskromnejših merah, reči
moramo vendarle, da je bil dobrodelna naprava, ki je za-
htevala velikih gmotnih žrtev in velike darežljivosti od
strani svoje ustanoviteljice. Sicer si pa tudi kapele v me-
ščanskem špitalu ni treba misliti celo preskromnem, zakaj že
v najstarejših listinah se vedno in dosledno imenuje le
cerkev, in sicer že v onem času, ko se šenklavška cerkev

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

nazivlje samo »kapela«, kakor se je zgodilo to na pr. ob
jako važni priliki v pismu, s katerim je papež Pij II. pri
Šenklavžu ustanovil ljubljansko skotijo, torej še leta 1462.

Iz vsega teg-a sledi, da je bila ustanova meščanskega
špitala res dejstvo prav kraljeve darežljivosti. Da pak kra-
ljica Elizabeta od Ljubljančanov za to svojo milost ni pri-
čakovala kake odsluge, o tem menda pač ne dvomi nihče.
Kar je storila, storila je iz najboljših namenov, storila je v
korist trpečega človeštva in zgolj v čast Božjo. Saj se je po-
božna žena nahajala na jako važnem in usodepolnem potu,
čigar končni namen je bil, da pridobi neapolitansko krono
ljubljenemu sinu Andreju. Da bi je nebesa pri tem težavnem
delu ne zapustila, ampak ji naklonila vso svojo milost, od-
ločila se je, preden stopi na italijanska tla, za veliko delo
krščanskega usmiljenja. Na poti v Italijo pa je bila Ljub-
ljana zadnje imenitno mesto, in temu slučaju je pripisovati,
da je kraljica Elizabeta ustanovila meščanski špital ravno
v Ljubljani.

Sicer se utegne zasledovanje vzrokov, ki so kraljico
Elizabeto napotili k ustanovi meščanskega špitala, zdeti
temu ali onemu stvar, ki takega truda in take pozornosti
nikakor ne zasluži. Toda, kdor ve, kolikega pomena da je
za Ljubljano bil meščanski špital v socijalnem in mestno-
gospodarskem oziru, temu se vidi tudi najmanjši podatek,
ki se tiče njegove zgodovine, važen in zanimiv dovolj. Za-
voljo tega obžalujmo še jedenkrat, da se ustanovno pismo
ni ohranilo niti v prepisu. Iz njega bi zvedeli morebiti vsaj
to, kateri čas, kateri mesec se je pobožna kraljica mudila
v Ljubljani. Morebiti jo je že tu dosegla grozovita novica,
da so Neapolitanci 28. avgusta 1. 1345. umorili preljubljenega
ji sina Andreja ter prekrižali s tem vse njene naklepe. Mo-
rebiti ji je ravno ta nesreča vdihnila misel na ustanovitev
meščanskega špitala.

IL Najstarejši špitalu naklonjeni darovi.

O njega nadaljnjem razvoju so poročila za srednji vek
jako skromna in pomanjkljiva, kakor so skromna in po-
manjkljiva za razmere in dogodke srednjega veka sploh.
Ohranjena so nam jedino le v pismih, s katerimi so milo-
srčni ljudje naklanjali špitalu najrazličnejše darove v de-
narjih in v blagu, v premičnem in nepremičnem. Podarjali
so mu hiše, njive, vrtove, desetine in tudi cele kmetije. Za
srednji vek je število takih pisem majhno, zavoljo tega pa
ne mislite, da je bilo tudi število dobrot in darov majhno.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Število je majhno le zavoljo teg-a, ker so se pisma ali po-
gubila, ali pa jih je uničila ta ali ona neprilika. Nekaj obil-
nejša prihajajo v XVI. stoletju, s početkom novega veka.

A že malo število ohranjenih nam darovalnih pisem
kaže jasno dovolj, kako imonitn;i so jo videla, tedanjikom
ta ustanova, in kako zelo so se za špital zanimali Ljubjan-
čani in drugi; vidi se, da so špitalu prihajali dobrotniki in
prijatelji iz vseh stanov; z bog"atimi darovi so se ga spo-
minjali meščani in plemenitaši, moški in ženske, in skoraj
nepotrebno se nam zdi še posebej naglašati, da so mu
naklanjali svojo milost tudi kralji in cesarji, in gotovo ni
samo slučaj, da jo ravno najstarejši dar, za katerega sploh
vemo, prišel meščanskemu špitalu iz cesarskih rok, iz rok
Friderika IV., največjega dobrotnika in prijatelja kranjske
dežele. Leta 1444. je ukazal svoji vicedomski gosposki, da
izplačuj špitalu vsako leto po šest funtov dunajskih vinarjev.

Ze 40 let po ustanovitvi (1. 1386.) je zadela špital ve-
lika nesreča. Pogorel je s cerkvico vred, a Ljubljančani so
ga sezidali najbrž kar precej zopet. To smemo morebiti
sklepati ravno iz daru cesarja Friderika IV. Oni funtje du-
najskih vinarjev so bili namreč namenjeni kot plačilo in
priboljšek za obhajila, katera je opravljal špitalski kaplan
pri bolnikih po mestu. Leta 1444. sta bila torej špital in
cerkvica v njem vsekako že popravljena in pozidana, najbrž
pa že poprej.

Naslednja, deloma še v srednji vek segajoča darovalna
pisma, naj nam pokažejo, kako različni da so bili špitalu
prihajajoči darovi.

Leta 1465. je prepustil neki plemenitaš Lainitz meščan-
skemu špitalu desetino od 14 v Dragomelu in pri sv. Pavlu
v mengiški fari ležečih kmetij.

Leta 1507. je podaril neki Blaž Lazarin, deželni davkar
za Istro in Kras, pet kmetij proti temu, da se v špitalski
cerkvi opravi zanj vsako leto toliko sv. maš, kolikor ima funt
vinarjev, na dan sv. Elizabete pa še slovesna obletnica
(aniverzarij). Ta dan naj dobi tudi deset špitalskih revežev
vsak po jed no suknjo.

Ravno isto leto je špitalu podarila bratovščina sv.
Boštjana svoj travnik na Rožniku. Vsako leto se je iz nje-
govih dohodkov imelo o božiču kupiti za špital (za večno
luč v cerkvi) po 26 funtov olja.

Ravno tak je bil dar Jerneja Perkena, ki je 1. 1515.
daroval špitalu tretji del desetine od svojih v Iški vasi
ležečih kmetij. Izgovoril si je zato vsako leto po jedno sv.
mašo in da gori pred oltarjem sv. Katarine v špitalski cerkvi
večna luč.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Leta 1518. je prepustil Jernej Slavanč (Slawantsch),
kaplan bratovščine rožnei^a venca, 100 funtov črnih vi-
narjev, jedno njivo in jeden travnik za to, da se poje v
špitalski cerkvi vsako soboto, vsak Marijin praznik, v postu
pa vsak dan »Salve regina«. Tudi si je izg-ovoril, da se
opravi vsako leto po šest sv. maš, katerih jed na se poj.

Leta 1533. je volil ljubljanski meščan Jakob Nožar
štirim špitalskim revežem za vsak kvatrni petek jedno
merico vina.

Ravno isto leto je daroval Mihael Ostergar 100 ogrskih
goldinarjev v ta namen, da se opravi na oltarju sv. Katarine
vsak petek jed na sv. maša.

Leta 1549. je ukazal cesar Ferdmand L, da plačuj
njegova vicedomska gosposka špitalu vsako leto po 40 gld.
za nakup žita in poboljšek špitalske hrane. Teh 40 gld. pa
onih 6 funtov dunajskih vinarjev, vsega skupaj 58 gld. na-
šega denarja se je meščanskemu špitalu izplačevalo iz ce-
sarske blagajnice še leta 1854.i)

Leta 1555. je neka Jera Frank prepustila špitalu svojo
njivo in svoj travnik v mestnem jarku.

Menda isto leto je pripisal ljubljanski prost Rupert
Kuplenik špitalu desetino od 26 v šentpetrski fari pri Za-
logu ležečih kmetij, in sicer tudi kot donesek za boljšo hrano
špitalskih revežev. Izgovoril si je tudi, da se opravi vsako
leto po jedna slovesna sv. maša ter dobi ta dan vsak špi-
talski ubožec merico vina.

Leta 1558. je podarila neka Elizabeta Hribarica špitalu
svojo hišo v mestu, vrhu tega pa še 200 cekinov v zlatu.

Leta 1567. je odstopila krojaška bratovščina špitalu
deset podložnih ji kmetov. ^j

Leta 1637. je podaril Marko Wutz iz Gline špitalu
500 gld. ter določil, da se za to opravita vsak kvatrni torek
po dve sv. maši. Ob teh prilikah naj se razdeli tudi vselej
po 100 hlebov kruha in 100 meric vina med ubožce v špi-
talu; ko bi jih ne bilo toliko, da bi mogli to použiti, dobe
naj, kar ostane, drugi ubogi v mestu. Le ko bi se prigodilo,
da bi se prej ali slej sprejel kdo iz Wutzovega sorodstva
v špital, tedaj naj se kruh in vino ne razdeljuje, ampak
pusti vse dotičniku. Med opravilom naj se mašnik od oltarja
obrne k revežem ter jih v slovenskem jeziku pozove, da
molijo za žive in za mrtve člene Wutzove rodbine.^)

>) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1854. p. 26.

-) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1851. p. 25. in 26.

=*; Koliko veljavo je imel takrat, denar! Z obrestmi 500 gld. (na-
loženi so bili pri deželski gosposki po 6'^,o)' s 30 gld. se je opravilo vse
to. Urbarimn des burgerlichen Spittals zu Laybach. De Anno 1725, 1726,
1727, 1728 et 1729 — v mestnem arhivu ljubljanskem.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Leta 1669. je volil Jurij Scharfeneck 400 gld. za zbolj-
šanje hrane v špitalu in za to, da dobe špitalski reveži ob
priliki tudi vina.^}

Ti slučaji naj zadostujejo! Navedli jih nismo zato, da
pokažemo ž njimi, kako obilni, ampak kako različni da so
bili špitalu prihajajoči darovi, od kako različnih strani da
so mu dohajali in kako različnim namenom da so jih do-
ločali milosrčni dobrotniki.

Kdor pa bi hotel iz navedenih darovalnih pisem se-
šteti in zračunati imetje meščanskega špitala ljubljanskega,
zavozil bi jo zelo pod pot. Spitalsko imetje je bilo v istini
mnogo večje. Za neki čas, za prvo polovico X\''III. stoletja
moremo povedati celo prav natančno, kako veliko je bilo.
V mestnem arhivu ljubljanskem je ohranjenih več knjig,
tako zvanih urbarijev, v katerih so natančno zabeleženi
meščanskemu špitalu prihajajoči dohodki.

III. Dohodki meščanskega špitala v početku
XVIII. stoletja.

Sezimo po jednem teh urbarijev. Najmlajša, iz 1. 1716.
in oni iz 1. 1725. — 29., nam bosta služila še najbolje, in
sicer zato, ker je špital dobil po tem času le malo novih,
vsekako pa nič velikih in izdatnih darov, zakaj ljudje
XVni. stoletja niso imeli več tako radodarnih rok, kakor
njih predniki v XVn. in XVI. stoletju.

Ze precej površnji pogled v urbarije nas pouči, da so
najobilnejši dohodki prihajali špitalu iz podložnih mu kmetij.

1.) Špitalski dohodki iz podložnih kmetij.

Podložne kmetije so bile v prejšnjih časih ono imetje,
po katerih se je sploh cenila vrednost grajščin, samostanov,
farnih cerkva in raznih drugih gosposk (Obrigkeiten u.
Herrschaften). Tako namreč so v prejšnjih časih zvali vse
velike posestnike. Kmetije, na katerih so kmetje živeli in
jih obdelavali, niso bile njih prava lastnina, ampak so bile
grajščinske; »gosposke« so jih prepuščale kmetom le v nekak
užitek. Vendar so imeli kmetje do njih vsaj toliko zago-
tovljenih pravic, da jih gosposka ni mogla pregnati z njih
kmetij, kakor bi se bilo nji zljubilo, in jim jih ni smela
odvzeti, dokler so plačevali določene davke, dokler so od-
dajali desetino, dokler so opravljali tlako in izpolnjevali
druge take teže, ki so se držale kmetij.

i) Mittheil. ibid.

10 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

rt) Soitalske kmetije. Sicer se v tej razpravi ne bom
spuščal v nadrobni opis g:ospodarskih razmer naših kmetov
v prejšnjih stoletjih, omeniti pa morani vsaj to, kar je za
razumevanje neizogibno potrebno. Razen prav majhnes^a
števila »Freisaftov« pač ni imel noben kmet v resnici
»svoje kmetije«, nje pravi lastnik je bila naposled vedno
in vselej vendarle ona gosposka, ki mu jo je prepustila v
užitek. Toda razloček mej posameznimi kmetijami je bil
vendar jako velik.

V obče sta razločevati dve vrsti kmetij: kupljene,
»Kaufrechtshuben« in najete. »Miethuben«. — »Kupiti« v da-
našnjem pomenu besede se kmetija v minulih stoletjih pač ni
mogla. — Se jedenkat naglašam, da je bila nje prava lastnica
vedno dotična g-rajščina, a do kupljene kmetije je imel kmet
skoraj take pravice, kakor jih ima dandanes do svoje res
prave lastnine. Na smrtni postelji je s kupljeno kmetijo razpo-
lagal lahko prav tako kakor dandanes; zapustil jo je svojim
otrokom, razdelil jo je celo lahko v več kosov, — -to pak se-
veda vse le z dovoljenjem svoje grajščinske gosposke. Seveda
je bilo dedičem plačati določeno pristojbino, ki je znašala
desetino tega, kar je bila kmetija vredna, — sicer se pa godi
to tudi dandanes pri vsaki imovinski izpremembi nepremič-
nega blaga. Kupljeno kmetijo je mogel kmet, če se mu je
zdelo, zamenjati za kako drugo boljšo ali slabšo, celo od-
prodati je smel kaj od nje. Tako je storil 1. 1807. na pr.
špitalu podložni kmet Gregor Bizjak iz Razorov pri Dobrovi;
prodal je svojo kmetijo (polgrunta) Jakobu Kušarju, pridržal
pa si je jedno njivo, jeden travnik in kos zemlje, kjer si je
sezidal svojo hišico. Od tega je moral Kušarju dajati kot
donesek k njegovemu davku po 2 gld. na leto, špitalski
gosposki pa po 34 kr. Vrhu tega je moral opravljati Kušarju
še tudi nekaj tlake.

Tudi dolgove so kmetje delali na svoje kmetije. L. 1735.
je bil Anže Košak, kmet na Blatu pri Sv. Martinu, tako
zadolžen, da so mu kmetijo prodali. Spitalska gosposka jo
je dala ceniti na 170 gld. in jo je prepustila Josipu Franklu.
Plačati mu jo je bilo v štirih letih. Prebitek čez dolgove,

11 gld. 33 kr., je dobil s kmetije pregnani Košak. — Takih
in jednakih slučajev navedli bi lahko še mnogo.

Mnogo manjše pravice pa so imeli kmetje »najetih«
kmetij. Zamenjati, prodati, razdeliti v posamezne kose takih
kmetij niso smeli, celo otrokom se take kmetije niso mogle
zapuščati, razen če je bilo to nalašč in posebej izgovorjeno.
Toda »čez dva života« se v obče taka pravica ni raztezala,
podedovala sta jo še sin in vnuk, potem pa je pripadla

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 11

zopet grajščini, če prav je imel zadnji gospodar bližnje so-
rodnike in pravne naslednike.

Dohodke pa je dobivala grajščina od obeli, od najetih
še boljše kakor od kupljenih. Podložne kmetijo so bile
grajščinam sploh najboljši, skoraj da jedini viri bogastva
in blagostanja.

Ob žetvi je grajščakvi pristojal vsak deseti snop žita
na kmetovi njivi, ob trgatvi vsako deseto vedro vina v vino-
gradu, ob mlačvi vsak deseti mernik fižola, graha, boba itd.
V urbarijih je bilo natančno zabeh^ženo, koliko j)rinašaj
kmet svoji gosposki n. pr. kurjih jajc, koliko kokoši in piščet,
kopunov itd. Natančno je bil tudi čas zabeležen, kdaj da se
to zgodi, zato, da grajščine niso imele kak čas takega blaga
preveč, kak čas pa še za potrebo ne. Dalje so nekateri kmetje
dajali tudi desetino od svoje prireje: teleta, mlade prasce,
kozličke, panje medu itd. Ni ga bilo pridelka in ni je bilo
prireje, ki je ne nahajaš vknjižene v tem ali onem graj-
ščinskem urbariju. Na Krasu in na Gorjancih so nekatere
grajščine pobirale od svojih kmetov celo polhe in veverice,
sicer jim ni bilo dovoljeno loviti te živali. Kjer je rodil
pravi kostanj, prinašali so kmetje tudi tega pridelka dolo-
čeno mero, sicer ga nabirati niso smeli.

Takim potem je vrelo v grajščinske shrambe leto za
letom silno veliko žita, vina in drugih poljskih pridelkov.
i) tem pričajo še dandanes tu pa tam zraven gradov stoječe
žitnice, ki so dostikrat večje in prostornejše kakor gradovi
sami, le da so danes prazne in da imajo velikanski sodi po
vinskih hramih žalostne, votle in zamolkle glasove.

Ravno toliko ali še več je bila vredna kmetiška tlaka.
Delavnih moči, ki so jih grajščine potrebovale za najrazlič-
nejša svoja dela, za obdelavanje grajščinskega polja in graj-
ščinskih vinogradov, za popravljanje cest in potov, za stavbe
in zgradbe se ni zmanjkalo nikoli. Vsak kmetje bil zavezan
po toliko in toliko dni v tednu prihajati na grajščinsko
tlako, bodisi samotež, bodisi z živino, vpreženo v vozove
ali pluge, kakršno zaprego je grajščina dotični čas ravno
potrebovala.

Podložni kmetje so bili živi kapital prejšnjih časov.
liOgataši so ravnali in razpolagali ž njimi tako, kakor raz-
polagajo dandanes s svojimi tisočaki, ki jih plodonosno na-
lagajo in vtikajo zdaj v to, zdaj v ono podjetje, kakor jim
bolj kaže.

8 kmeti so grajščaki prejšnjih časov plačevali na pr.
I ud i svoje dolgove. Zadolžen grajščak je prepustil sitnemu
upniku, ki ga je pritiskal za dolg, toliko in toliko podložnih

12

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

kmetov; dal si jih je odpisati od svoje grajščine ter se je
tako odkrižal upnika.

Za podložne kmete, ki so jih grajščaki podarjali cer-
kvam ali samostanom, so se po njih smrti brale večne
sv. maše zanje in za njih rodbine.

Tudi dobrote so delili na tak način. Tem potem je
dobil meščanski špital tekom nekaterih stoletij celo vrsto
kmetij in podložnih kmetov. Leta 1707. jih je imel 165
raztrošenih daleč po ljubljanski okolici po 42 vaseh. Kme-
tije so bile že takrat precej razkosane. Celih kmetov je bilo
med špitalskimi podložniki samo 55, največ pa polgruntarjev
(69) in maseljčarjev (20). i) Njih kmetije so se nahajale v
naslednjih vaseh:

v vasi

kmetije

cele pol četrt

v Belkah pri Vrhniki

na Blatu pri sv. Martinu

na Dobrovi

v Dobrunji

v Dravljah

v Gameljnah

na Glincah

v Notranjih in Vnanjih Goricah

v Gunclah^

v Jami v Šiški .

na Jezici

na Igu ■

v Kašlju pod Ljubljano

v Klečah . . . _

iff Kosezih pri Šiški

v Mali vasi

v Mednem

v Moravski fari (na Vačah, v Kosezih in

Galeneku)

v Mostah pod Ljubljano

na Panci pri Lipoglavu

na Pešati v ihanski fari

v Podbrezju ob Savi

v Podgori

Pod Smreko pri Dobrovi

v Polhovem Gradcu

na Mali Račni

v Razorih pri Dobrovi

1

2

4

1

—

3

2

1

—

4

—

1

—

—

3

—

2

—

2

1

—

2

—

—

1

1

—

—

2

1

—

2

8

1

2

1

—

1

—

1

2

1

1

3

1

2

1

—

—

2

M Maseljčarji = četrtgruntarji. Jaz bi rabil še skoraj rajši izraz
, .grunt" nego ..kmetija", ko bi se ne bal naših prevestnih slovničarjev.
Sicer se pa brez zamere itak ne izmotam Kmetija mi bo spodbijala
pri njih noge zavoljo svoje razvpite končnice „ija", grunt pa me utegne
s svojim pregermanskim licem omrziti še celo do dobra.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

13

v vasi

k

meti

je

cele

pol

četrt

1

4
i

5

2
2

2

1

—

—

2

—

—

3

2

11

8

—

3

3

2

2
1
1

2

—

6

—

2

na Slapah pri Zalogu

v Sneberjah

v Sori

v Sostru

v Stanežičah

v Stepanji vasi

v Stranski vasi

v Šiški

v Tomačevem

na Topolu in „pocl Zvezdo'' pri sv. Katarini

v Trošinjah

na Vinah

v Vižmarjih

v Zarskem pri Igu

Razen teh so se nahajali tudi še kmetje, ki so imeli
po dve ali pa še samo jedno tretjino grunta. Najbolj je bilo
kmetiško posestvo razkosano v Goricah in v Podbrezju. V
teh dveh vaseh je bilo po šest kmetov, katerih vsak je imel
le po jedno šestino kmetije.

Vseg'a skupaj je špital leta 1707. štel 99 Vj celih pod-
ložnih kmetij, jeden mlin na Pešati in dva travnika v
Višnji gori. Na Kranjskem je bilo mnogo grajščin, ki niso
imele daleč ne pol toliko podložnih kmetov. Špital je bil
torej res prava grajščinska gosposka (Obrigkeit), ki se v
svojih imovinskih razmerah ni kar nič ločila od drug-ih
gosposk po deželi. Nji darovani kmetje so ji morali dajati
vse tisto, kakor svoji prejšnji gospodi, katera jih je pre-
pustila špitalu.

Samo desetine špital ni pobiral, ali vsaj mnogo ne, to
pa ne morebiti zavoljo tega, ker so bili špitalski kmetje
desetine oproščeni. Nikakor ne! Desetino je moral dajati
vsak. Toda špitalska gosposka se ni hotela ukvarjati z nje
pobiranjem. Nalašč za pobiranje desetine bi bil špital moral
vzdrževati živino, vozove, posle itd.; ker pa mu to nikakor
ni kazalo, zato je desetino od podložnih svojih kmetij, tudi
če se mu je darovala, rajši prodal ali pa jo dajal v najem.
Pobiral jo je samo od štirih kmetij v Goricah, od jednajstih
pri Kamniku, od štirih v Kladi pri Igu in od jcdne v Smer-
jo nah.

Desetinskc razmere so bile časih jako zamotane. V
imenovanih vaseh je špital pobiral vso desetino, to se pravi

14 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

vsak deseti snop. Od 26 kmetij v Šentpetru pri Komendi
in od 22 kmetij pri Igu in od jed ne kmetije v Dolah pri
Moravčah pa mu je pristojala samo tretjina cele desetine.
V Sontpetru jo je delil z ondotnim komendatorjem in nekim
Jernejem Jurajem, pri Igu z grofom Engelshausom in ižan-
skim župnikom, v Dolah pa z baronom Valvazorjem in
nekim Anžetom Zupančičem. Tako se je prigodilo, da so se
kakemu kmetu ob setvi pripodili po trije desetinarji s svo-
jimi vozmi na njivo.

Ali kakor smo že rekli, špital te svoje desetine ni
pobiral sam, ampak jo je dajal v najem, zato, da mu ni
bilo treba vzdržavati živine in poslov. Nekaj živine pa
je imel vedarle, toda samo za domačo potrebo, a ne več
nego dva konja; vrhu tega je redil na špitalski pristavi na
Celovški cesti — zdanje posestvo ))Neue Welt« je bilo
nekdaj »špitalska gilta« — tudi nekaj prašičev in nekaj krav,
ker je potreboval mleka za reveže v špitalu.

b) Davki špitalskih kmetov. Koliko pa so špitalu nosile na-
števane kmetije?

Nosile so jako mnogo, iz njih so špitalu pritekali sploh
najboljši dohodki. V prvi vrsti so bili to davki, katerih
se tudi tiste čase ni manjkalo. Vsaka kmetija je bila
obložena in obtežena z najmanj trojnim ali Četvernim
davkom, ki se je plačeval v denarjih; vrhu tega pa je imela
vsaka tudi še davke v blagu; tak davek je bila na pr. desetina.

Seveda ni ostal ves pri podložnih kmetih nabrani
davek v špitalski blagajnici. Mnogo se ga v rokah špitalske
gospode niti pogrelo ni, ampak je iz kmetiških žepov romal
kar naravnost v deželno blagajnico.

S kmetiškimi žulji je ši)ital plačeval kot gosposka od
podložnih kmetij dvojni davek, cesarski in deželni.

1.) C e s a r s k i d a v e k ali k o n t r i b u c i j a je bil najvišji
kmetiški davek sploh in za vse (cele) kmetije jednako velik,
naj so bile dobre ali slabe, »kupljene« ali pa samo »najete«.
Kontribucija je bil davek, ki ga je država zahtevala od de-
žele, da so se pokrivale ž njim državne potrebščine.') Za-

') Dunajska vlada je določila vsako leto sproti, koliko ji dežela
pošlji za dotično leto davka na Dunaj. V XVII. in v početku XVIII. sto-
letja so se te svote za Kranjsko deželo gibale med 60.000 in 100.000 gld
A deželni zbor je imel pravico sklepati o tem, se H dovoli res vsa za-
htevana vsota, ves ,.postulat", ali se odščipni kaj od nje, — imel je
torej tisto pravico, kakor jo ima v budgetnih stvareh dandanes državni
zbor V prvi polovici XVIIL stoletja je dunaj.ska vlada časih res zadovo-
lela z vsoto, ki jo je deželni zbor sklenil in bil pripravljen poslati jo
na Dunaj. Polagoma pa se je vedno odločneje upirala vsakemu pri-
krajšanju A deželni zbor je krčevito branil svoje pravice; pogajanja in
dopisovanja so prihajala sem in tja, dokler se niso pogodili. — Toda sča-

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 15

htevano vsoto je deželni zbor razdelil na posamezno kme-
tije, katerih so na Kranjskem do 1. 1726. šteli 22.000.')

Kontribucije deželna gosposka seveda ni iskala pri
kmetih, dajalo bi ji bilo to preveč posla, ampak pri g'raj-
ščakih, o katerih je bilo v deželni knjigi (Landtafel) natanko
zabeleženo, koliko podložnih kmetij ima vsakateri med njimi.
Deželni zbor je natanko določeval, do kdaj se je moral ta
davek plačati. Kdor je obrok zamudil, zapal je 1.0 Vo globi.

Skrb g-rajščakov ali gosposk pa je bila, izterjati davek
od kmetov, kar jim je napravljalo seveda mnogo posla, še
več pa sitnosti, kajti kmetu je predla v prejšnjih časih za
denar še mnogo hujša, nego dandanes, — seveda pa je
zavoljo tega tudi denar takrat mnogo, mnogo več zalegel.^)

2.) Drugi davek kmetov se je zval »hišni goldinar
in nova naklada«, »der Hausgulden und neue Anlage«.
Tudi ta davek je bil za vse kmetije jednak = 1 gld. 45 kr.
»Novo naklado« so plačevali naši kmetje šele od 1. 1608.
dalje. Tudi ta davek je bil cesarski davek ter je odtekal
ves v cesarske blagajnice na Dunaju.

3.) Tretji kmetiški davek je bil odmenjen za pokrivanje
obilih in včasih res skoraj neznosnih deželnih potroškov.
Nemški se je zval »Steuer«, kmetje so napravili iz te be-
sede »štibro«. To je bil pravi deželski davek. Bil je jako
različen, toda kako velik je bil, natanko ne morem povedati. s)

soma deželnemu zboru ni zaleglo nobeno upiranje več; dunajska vlada
je odločno ostajala pri svojih zahtevah. V deželnem zboru so se vršile
sicer dolgotrajne debate, naposled pa se je gospoda morala vendarle
ukloniti ter dovoliti vse, kolikor se je zahtevalo od nje.

') Da se na Kranjskem nahaja toliko kmetij, izpovedali so ,,an-
sagen" plemenitaši v XVI. stoletju sami. Premeril ni dežele seveda še
nikoli nihče. Zavoljo tega tudi dunajska vlada ni mogla dognati, je-li
to število istinito ali ne. Verjela je le, da je tako. A 1. 1726. se ie našel
človek, ki je ovadil plemenitaše da so mnogo kmetij zamolčali. Pod
izmišljenim imenom „Franciscus Mittau, iuris consultus in Krain" je
poslal na dunajsko glavno pošto pismo ter je na zavitku poštnega vodjo
pozval, naj skrbi za to, da pismo dospe prav gotovo cesarju v roke,
kar se je tudi res zgodilo. Stvar se je začela preiskavati ; naposled se
je dognalo, da šteje Kranjska 27.000, ne pa 22.000 kmetij.

L. 1707. je znašala kontribucija, ki jo imenujemo torej lahko
pravi cesarski davek, po 2 Vz gld. za kmetijo. Od tedaj pa je naraščala
vednc bolj, čim bolj so se množile državne potrebščine. L. 1725 je
moral deželni zbor obtežiti vsako kmetijo s 4 gld. 10 kr., naslednje
leto jo je znižal za 10 kr., 1 1727. celo na 3 '/.j gld., toda 1. 1728. je bil
prisiljen povišati jo na celih 5 goldinarjev.

'\ L. 1718. je deželni zbor obdavčil vsako kmetijo s 4 gld.
45 kr. Špital je imel takrat 99 '/-j podložnih kmetij pa jeden podložen
mlin. Kontribucija njegovih kmetov je znašala torej za to leto 477 gld.
23 kr. 2 vin. nemške veljave

=') Iz urbarijev je posneti le toliko, da je bil od „kupljenih kmetij"
mnogfi nižji, kakor od „najetih". Od „kiipljenih" je znašal okoli 2 gld.,
od nekaterili nekaj več, od drugih nekaj manj. V obče je bil od „na-

16 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Od teh treh kmetiških davkov ni mogel špital spraviti
niti krajcarja. Ves pa mu je ostal.

4.) Četrti kmetiški davek, nemški »Grundzins« ime-
novan, zemljiški davek, ki so ga kmetje špitalu pla-
čevali od špitalskih in v užitek prepuščenih jim kmetij. i)

Posebno visok zemljiški davek se je pobiral od mlinov.
Boštjan Logaja na Pešati v ihanski fari je plačeval od svojega
mlina 3 udd. 7 kr. tega davka, deželskega pa 4 gld. 19 kr.
Primeroma visoka je bila tudi njegova robotovina = 6 gld.

5.) Peti kmetiški davek je bila robotovina »Roboth-
geld«, odkupnina od tlake. Tlako je moral opravljati vsak
kmet, oproščen je ni bil nihče, toda odkupil se je od nje
lahko vsak, in to je tudi storil, kdor se je le mogel, če
prav je bila odkupnina primeroma jako visoka in se je
denar zaslužil v prejšnjih časih mnogo teže nego dandanes,
posebno po kmetih. Vendar so se kmetje odkupovali od
tlake zato, ker jim je bila silno pristujena, bolj kakor vse
druge teže in bolj kakor vsi davki. Zato pa odkupnina tudi
ni bila tako majhna. Mera za njo pa ni bila za vse kmetije

jetih" kmetij skoraj za polovico večji in skoraj tolik kakor cesarski
davek (kontribucija), da, od nekaterih celo še večji. L. 1725. je plačeval
na pr. Matija Češnovar iz Notranjih Goric pri Vrhniki — jaz navajam
samo špitalu podložne kmete — od po) kmetije 4 gld. 6 kr. „štibre"
ali deželskega davka; od cele bi bil mož plačal v tej meri 8 gld.
12 kr. Sploh je bil ta davek tem višji, čim bolj so bile v kaki vasi
kmetije zdrobljene. V ravno tistih Notranjih Goricah so plačevali štirje
kmetje od cele, toda v štiri četrtine razdeljene kmetije 9 ^Id. 20 kr.
— vsak po 2 gld. 20 kr. Sicer pa v obče tudi drugi maseljčarji niso
bili dosti na boljšem; v primeri s celimi gruntarji so bili celo še' jako
visoko obdavčeni. Vidi se torej tudi tukaj tista stara resnica: čim večji
revež si, tembolj te pritiskajo in dero !

Že ti slučaji dokazujejo, da se je deželski davek ravnal po do-
govoru in pogojih, pod katerimi so kmetje prevzemali kmetije od
svojih gosprisk. Dalje pa sledi iz tega tudi, da te vrste davka ni bilo
treba vsega oddajati v deželsko blagajoico, ampak da gaje nekaj ostalo
tudi v špitalu.

L. 1718. je špital pri svojih kmetih nabral 750 gld. 51 kr. 2 vin.
tega davka, v deželsko blagajno pa ga mu je bilo treba plačati samo
428 gld. 22 kr.

1) Tudi zemljiški davek je bil jako različen in se je menda ravnal
prav po tistih razmerah kakor prejšnji, deželski da.vek, le da je bil
nekoliko manjši od „štibre". Od „kupljenih" kmetij so celi gruntarji v
obče plačevali po 1 gld. 20 kr. do 1 gld. 50 kr. tega davka ; zakaj pa
sta na pr. Matija Žagar in Andrej Jesih, cela gruntarja na Gameljnah,
plačevala samo — jeden po 44, drugi po 51 kr. zernljiščnega davka, ne
morem povedati. Vsekako pa sta bili nju kmetiji .,kupljeni". Zelo pa
so bile z zemljiškim davkom obremenjene „najete" kmetije. L. 1707. sta
med vsemi špitalskimi kmeti plačevala najvišji davek dva Ižanca, neki
Jurij Sattler in neki Adam Čič, vsak po 4 gld. 16 kr., in ravno tako
visok je bil od teh dveh kmetij tudi deželski davek, od vsake 5 gld.
45 kr.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 17

jednaka. Največ kmetov je plačevalo po 5 gld. robotovine.
V Mednem, na Sori, v Podgorici, na Pešati, v Sostrem in
Kašlju je špitalska (gosposka zahtevala po 6 gld. ; najvišjo
robotovino pa so plačevali v l^olhovem Gradcu in v Ga-
meljnih, po 8 gld. od kmetije.')

Vsak kmet se pa najbrž vendarle ni mogel odkupiti.
Stepanci, Dobrujnci, Moščani, Siškarji, Vižmarci in sploh
kmetje v bližnji ljubljanski okolici so morali tlako res
opravljati, — jaz menim, da zavoljo tega, ker jih je špital
potreboval za obdelovanje svojih njiv in vrtov, ob košnji
na travnikih in za razna opravila na špitalski pristavi in
za domače vožnje v Ljubljani sami.

L. 1716. je prinašala robotovina špitalu 373 gld. 26 kr.
Ta davek mu je ostal ves.

To so bili dohodki, ki so od podložnih kmetij prihajali
špitalu v denarjih. Dobival pa je tudi nekaj poljskih pri-
delkov, vendar teh dohodkov ni bilo mnogo, zato ker so
bile s tako imenovano »malo desetino« (Kleinrechten) obre-
menjene le nekatere kmetije, pa še teh ni bilo mnogo. Se
največje je bilo število onih kmetij, ki so morale vsako
leto in o določenih časih prinašati v špital nekaj kuretine,
kokoši, rac ali kopunov (v obče po štiri od cele kmetije),
nekaj jajc (po 20 do 30) itd. Od dveh kmetov v Trošinjah
je zahteval špital na pr. vsako leto po jednega kozlička.
Prinesti ga jima je bilo v špital vselej o sv. Juriju. Isto tako
dolžnost je imelo onih šest maseljčarjev v Podbrezju, ki so
dajali vsak po jed no četrt kozlička, vrhu tega pa tudi še
vsake kvatre določeno število rib (»ein Essen Fische«) ali
pa mesto njih 15 rakov.

Po urbariju iz 1. 1725. je dobival špital takim potem po
1034 jajc, 213 kokoši, 22 parov piščet, 10 rac ali kopunov,
4 kozličke, 6 prašičkov (Frischling) in 24 porcij rib ali rakov.

Tudi od male desetine so se kmetje lahko odkupili,
če so se hoteli; špital jim je zaračunal navadno kokoš po
4 kr. (pustno pa, ki je morala biti najbrž pitana, po 7 kr.),
raco ali kopuna po 10 kr., celega kozlička po 24 kr., pra-
šička po 5 kr., »ein Essen Fische« ali namesto njih 15
rakov pa celih 14 kr. Kaj ne da, čudno razmerje v cenah.
Dvajset jajc je imelo po špitalskem računu tisto ceno (4 kr.)
kakor kokoš. Mali prašiček je bil le za jeden krajcar dražji
in torej toliko vreden kakor 25 jajc. Skoraj za tisti denar,
kakor se je računil kozliček (24 kr.), bi bil po tej meri
kupil lahko 5 malih prašičkov ! Celo dragi pa so bili raki.

1) Robotovina je bila torej najvišji vseh davkov, višja celo od
cesarskega davka.

18 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Tudi nekaj žita je špital pod naslovom male desetine
nabral vsako leto pri svojih kmetih, a ne mnogo, komaj
vredno, da g-ovorimo o tem.

Pobiranje davkov in »male desetine« je bila stvar, ki
je dajala mnogo mnogo dela. Izročena je bila ta skrb do-
mačemu valptu (dem heimischen Amtmann). Dokler je bilo
število špitalskih kmetov majhno, mu ta opravek ni delal
posebnih preglavic, sčasoma pa ga nikakor ni mogel več
zmagovati. Kdo bi se čudil temu ! Pomislimo le, kako daleč
narazen sta imela svoji kmetiji najbolj oddaljena si kmeta,
na pr. Anže Koščak v Mali Račni, pa Miha Ptahne v Ko-
sezih pri Moravčah! A z jedenkratnim pobiranjem ni bilo
opravljeno, zakaj brž ko je bil valpet s pobiranjem kontri-
bucije gotov (kar se je zgodilo po navadi meseca septembra
ali oktobra, precej ko je bil deželni zbor končan), čakal
ga je že nov davkarski posel; do sv. Martina, do 11. no-
vembra, je moral biti pobran zemljiški davek, do sv. Jurija pa
pobrana robotovina. Jaz nočem trditi, da je hodil valpet od
hiše do hiše, od vasi do vasi ; brezdvomno mi je, da so morali
kmetje prihajati sami v Ljubljano in davek sami prinašati
v špital. Časih pa se je moral vendarle prav gotovo na-
praviti od doma ter poterjati in podrezati tega ali onega
mečkavega plačnika, zakaj z navdušenjem kmetje tudi v
prejšnjih časih niso plačevali davkov.

Špital je moral valptu zavoljo tega delo po mogočnosti
olajšati. Storil je to s tem, da je odbral nekaj najb.olj od-
daljenih vasi ter valptov posel v njih izročil najbolj imovi-
temu in najbolj spoštovanemu kmetu v tamošnjem kraju.
L. 1716. sta mu pomagala pri tem dva moža, jed en je bil
Tomaž Vidic, cel kmet v Trošinjah, drugi pa Marko Zlebnik,
tudi cel Umet v Podgori. Tomaž Vidic je pobiral davek v
Trošinji, na Blatu pri sv. Martinu, na Vinah, v Mali Račni,
v Višnji gori in na Pancu pri Lipoglavu ; Marko Zlebnik
pa v Podgori, v Gunclah, na Stanežičih, na Sori, v Topolu
in Pod Zvezdo pri sv. Katarini, v Mednem, v Vižmarjih in
v Polhovem Gradcu.

Ta dva moža sta se zvala »župana«. Za svoj trud
sta bila tlake oproščena, dokler sta opravljala županski
posel. Marku Zlebniku so vrhu tega odpisali še štiri goldi-
narje davka.

Razen doslej naštetih rednih dohodkov pa je špital
prejemal od podložnih mu kmetov tudi nekaj izrednih. Tudi
teh je bilo več vrst. V špitalski pisarni so se izdelovala
namreč tudi vsa taka pisma, ki jih kmetom dandanes pišejo
notarji, kakor na pr. dolžna, kupna in ženitvanska pisma.
Ker pak je pristojbino od njih spravljal špitalski oskrbnik

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. l9

kot odškodnino za svoj trud, zavoljo tega ne smemo šteti
teg'a denarja med špitalske dohodke, pač pa je med nje
vštevati tako zvani »laudemium«, pristojbina, ki jo je bilo
kmetom plačevati pri vsaki izpremembi v posestvu. To je
današnja prepisnina (Procentualg-ebur). Znašala je 10 "/(,.

Primeroma precejšnja pristojbina je pristojala špitalu
tudi od takih ljudi, ki jih je špital izpustil iz svoje pod-
loščine. Sodi vsak sam ! L. 1717. na pr. je prosil neki reven
kmet, naj izpusti špital njegovega sina iz svoje podloščine.
IMačal je za to 8 gld. navzlic svoji ubožnosti, — pristojbina
je bila torej višja kakor cesarski davek od cele kmetije. ^)

Ali take odkupnine so se prigajale le jako redkokrat.
Kam pak idi tak odkupljenec, posebno če je bil ubog! Ce
si je izbral kako drugo gosposko in prevzel tam kako malo
posestvo, prebral si je le gosposko. K večjemu je šel, če je
bil še mlad, v mesto h kakemu mojstru se učit rokodelstva,
kjer je ostal potem, če ni imel svojega denarja, večni roko-
delski pomagač. Prihraniti si pa ob skromnih zaslužkih
tedanjega časa ni mogel mnogo, — torej tudi ni mogel
postati samostojen mojster, razen če je bil tako srečen, da
se je oženil s kako mojstrovo vdovo ali hčerjo, zakaj prvi
pogoj za samostalnost je bil. da se je dotičnik izkazal, da
ima svojo hišo in vsaj nekoliko kapitala na razpolaganje.
A še pri tem so mu drugi mojstri stavili skoro neverjetne
zapreke, pred no so ga sprejeli med-se.

2.) Špitalski dohodki iz meščanskih in plemenitaških

zemljišč.

Druge vrste dohodki so bili oni, ki so jih špitalu pri-
našali davki od meščanskih ali plemenitaških vrtov in njiv,
spadajočih pod špitalsko gosposko. Celo nekaj hiš je bilo
takih. Tudi to so bili darovi milosrčnih ljudi. Sicer pa je
bilo s kmetijami primerjeno njih število majhno. Največ je
bilo vrtov ali bolje rečeno vrtičev, vseh skupaj 55. Največ
se jih je nahajalo v Prulah, devetindvajset. Trinajst jih je
bilo zadaj za kapucinskim samostanom, zdanje Sovanovo,

') Tako pismo se je glasilo: Abzug-Brief. Das Primoss Gregoritsch
zu Unter Smerek gebiirtig, dem Biirgerspital zu Laibach angehoriger
Erbhold vor mich (so. Oberspitalmeister) erschienen und in Gehorsam
gebeten, ich geruhte ihn von der Erbholdschaft zu entlassen, dessen
Bitt ich dann angenommen und will ihn hirmit gegen denen mir erlegte
12 fl. L. W. seiner Erbholdschaft entlassen, also dass er fiirhin sein
Grluck ohne meiner und meiner Nachkomen am Amt Hindernis nach
Belieben unter anderen Obrigkeiten suchen kann and mag. Urkund
dessen meine Fertigung.

Laibach den 6. August 1722.

2*

20 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Koslerjevo in Maličevo posestvo. Devet se jih je nahajalo
pred špitalskimi vrati (v zdanjem kolodvorskem mestnem
okraju in ob Dunajski cesti), jeden pa pri sv. Janezu v Blatni
vasi. Prinašali pa niso veliko, večinoma le po 40 kr. do
1 g^ld. 20 kr. Velik je bil samo Erberg'ov vrt zraven uršu-
linskeg'a samostana; Erberg je plačeval od njega po 4 gld.
40 kr. davka na leto. Njiv je imel špital 14, travnike pa 4.

Pod špitalsko gosposko je spadalo tudi nekaj hiš v
predmestjih, namreč petnajst. Palače to niso bile ; večinoma
so prinašale po 20 do 30 kr. na leto, jedna v Blatni vasi
celo še samo 15 kr.

Zato tudi dohodki od vseh teh zemljišč in poslopij niso
bili Bog si ga vedi koliki, leta 1725. ne večji kakor samo
187 gld. 41 kr.

Za domačo živino, katero je špital redil na svoji pri-
stavi pred špitalskimi vrati, je krmo deloma kupoval, de-
loma pa jo je sam prideloval, to pa ali na najetih ali pa
na domačih njivah. Ta pristava »Spitalmajerhof« se je na-
hajala na mestu zdanjega posestva »Neue Weltcc na Celovški
ali zdaj Marije Terezije cesti. Te nje lege dolgo časa nisem
mogel dognati, zato ker so mi jo istočasni viri določali le
jako površno in netočno. Največkrat je citati^ »der Biirger-
spital-Mayerhof vor dem Spitalthor gelegen«. Spitalska vrata
so stala v početku Spitalskih ulic pred špitalskim mostom.
Zato sem špitalsko pristavo iskal pred špitalskim mostom,
a je nisem mogel najti ne na šentpetrskem, ne kje v ka-
pucinskem predmestju, ne v obližju zdanje frančiškanske
cerkve, ne v Slonovih ulicah itd. — Neka druga opazka:
»bei dem jungfraulichen Clarissinenkloster gelegen« me je
zvodila na Dunajsko cesto, kjer se je zdanjemu hotelu »Slonu«
in lekarni »Picolli« nasproti nahajal ta samostan. Menil sem,
da stoje zdanje Frohlichove hiše na mestu nekdanje špi-
talsko pristave. A uveril sem se, da tudi to ne velja. Kar
me navede celo tje na Celovško cesto neka tožba, ki jo
je imel v letih 1775. — ^1785. Jurij pl. Fodransberg z ljub-
ljanskim magistratom zavoljo nekega prav majhnega kosa
zemlje (»ein Zipfel Grund«), ki je segal v Fodransbergovo
posestvo »Neue Welt«. Iz dolgotrajne te pravde sem mogel
dognati, da je Fodransberg leta 1771. na javni dražbi kupil
vsled višjega povelja prodano »špitalsko gilto«, h kateri je
spadala tudi spitalska pristava, ter to svoje posestvo ime-
noval »Neue Welt«. — Zakaj pa mu je prišlo ravno to ime
na um, ne vem povedati, a ne rekel bi dvakrat, da ime ni
v zvezi s tedanjimi dogodki, ko so reforme Marije Terezije
in cesarja Jožefa II. dajale Avstriji res od leta do leta bolj
lice popolnoma novega sveta.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 21

K špitalski pristavi je spadalo tudi precej zemljišč, jaz
menim, da so se nahajala ob obeh straneh Marije Terezije
ceste, in da stoje Tavčarjeva, gospe Zhubrove in Treotova
hiša na jedni, pa Druškovičeva, Smoletova (zdaj Knezova)
pa Staretova hiša in protestantska cerkev na drugi strani
te ceste vse na zemljišču nekdanje špitalske pristave'). To
je tisti svet, o katerem je rečeno, da je špital imel svojih
njiv 1. 1727. sedem; tri v Šiški, jedno na Friškovcu, jedno
,/jegen der Linden an der Ochsenstrasse" , jedno na Dunajski cesti
„vom Kreuz gegen St Chrisfoph bis atif das landeshduptmannische
Baiifeld" , jedno pa za šentpetrsko vojaščnico. To je bil špitalu
podaril ljubljanski magistrat, ki je bil 1. 1612. kupil zraven
šentpetrske cerkve ležeče Dienerjevo posestvo, velik sadni
vrt in veliko njivo. Na vrtu je sezidal lazaret (bolnico) na
mestu zdanje šentpetrske vojaščnico, njivo pa je prepustil
špitalu. 2)

Travnikov pa špital ni imel mnogo, samo dva, jednega
v Prulah »in der invvendigen Priilil«, jednega pa v »turški
jami« za sv. Krištofom. Ker s tu pridelano krmo ni mogel
izhajati, najetih je imel še drugih sedem njiv, tri šentpetrske
in pa štiri druge, ki so bile lastnina šentpetrske podružnice
pri sv. Krištofu. 3) Plačeval je od njih po 7 gld. 3 kr. najem-
ščine na leto.

Leta 1707. je imel špital tudi še nekaj svojih hiš, ki
so bile res prava njegova lastnina in ne samo z davki mu
podložne. Največja je bila Briguoli-jeva hiša na Velikem
trgu, katero pa je 1. 1724., ne vem iz katerega vzroka, prodal
za 2151 gld. 33 kr., če prav mu je nosila 116 gld. stanarine.
Ravno isto leto je prodal tudi hišo Petra Zupančiča na
šentpetrskem predmestju za 1100 gld.

Obdržal pa je še nadalje Strenerjevo hišo v Nemški
ulici, ki mu je nosila 60 gld. najemnine.

Stanovanja so se oddajala tudi v špitalskem poslopju
samem, zakaj vseh prostorov v obširnem tem poslopju niso
mogli porabiti za mestne reveže. L. 1727. nahajamo na pr.
v špitalu stauujočega nekega peka, ki je plačeval po 40 gld.,

') Mestni arhiv, fasc. 44—51. Magiptratsakten.

^) Gerichtsprot. a. 1612. v mestnem arhivu ljubljanskem.

•"•) Na več krajih se v urljarijih nahaja izraz, s katerim ne vem,
kaj bi počel. Pri sv. Krištofu ležeče njive se na več krajih zovejo ,,/n
der Haidenschaft gelegen" ali ..Bezahle der St. Christoph-Kiirchen den
Zins „ron der Haidenschaft" . Kaj je ta „ Haidenschaft"'^ Ali so na teh
njivah tako redno pridelovali samo ajdo, da so jih imenovali le kar
„ajdove njive", ali pa je to še v XVlir. stoletju ohranjen spomin na
nekdanje rimsko pokopališče ob Dunajski cesti? nHaideiuschaft" mi je za
okolico sv. Krištofa sicer neznano zaznamovanje. — Ali more kdo to
pojasniti?

22

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

razen njega pa tudi še tedanjega šenklavškega učitelja
Ivana Zorna, ki je plačeval po 20 gld. stanarine na letoJ)

Leta 1723. so od špitala prodali 18 kmetij, in sicer za
4000 gld. Ta vsota nam bodi neka mera za vrednost vseh
kmetij, katerih je imel špital do tega leta, kakor vemo, 997-2. Ce
vzamemo to ceno kmetijam za mero tudi drugim, tedaj se
nam pokaže, da so podložni kmetje bili za špital vredni
22.120 gld. I

3.) Špitalski dohodki od kapitalov.

Za kmetije in hiše iztrženi denar je špital nalagal pri
deželski gosposki, kjer je imel naloženega nekaj denarja že
iz prejšnjih časov, in sicer je

1 ) 1. 1637. za vse
večne čase posodil de-
želski gosposki 2000 gl.
kranj. velj. ali

2 ) Isto tako ji je
1. 1684. posodil še . . .

Naloženi kapitali

odstotki

obresti

1687gl.30kr.nem.v.
500 .. — ,. — „

92 gl. 48 kr. 2 v.
27 „ 30 ., — „

Odnos

2187gl.30kr.nein.v.

120 gl. 18 kr. 2 v.

1) Ali so stanovali tedanji učitelji tako gosposko, zakaj za 20 gld.
si najel takrat že jako lepo in prostorno stanovanje? Torej se je uči-
teljstvu kdai vendar tudi dobro godilo, in so stari Ljubljančani umevali
ceniti ta važni stan ! Kar naletim slučajno na neko beležko v špitalskih
računih: .,Anno 1659. bezahlt Baltasar Kummer den Zins wegen der Solmi
im Spitai mit jahrlich 20 fl.'\ leta 1679: „Georg Hagenprunner, Schul-
meister im Špital bezahlt seinen Zins mit 20 fl." 1. 1681. pa: ,,von
Ausweissung der spitalerischen Scliul und an denen Gangen gegeben
18 kr." Učitelj torej ni stanoval v špitalu, ampak je tistih 20 gld. pla-
čeval od šolskih_prostorov, ki jih je imel v špitalu najete. Razen javnih
ljudskih šol pri Šenklavžu se je v Ljubljani nahajala torej tiste čase
tudi zasebna šola. Za pravico, da sme tako šolo imeti, se je bilo dotičniku
oglasiti pri Ijublja.nskem magistratu. To dovoljenje je Jurij Hagen-
prunner dobil 1. 1663. V mestnih svetovavskih protokolih čitamo namreč
zanimivo vest: „Anno 1683. Georg Hagenprunner als ein armer, verlas-
sener auch schadhaffcer Jiingling bittet ihm zu desto leichterer Erobe-
rung seiner Lebensmittel eine offentliche Schule zu halten. den gna-
digen Consens zu ertheilen". — Rathschlag: „Damifc der Sapplicant eines
ehrsamen M:igistrats gegen ihn tragende Neigung verspiire und dahin-
gegen zu seinern gefassten Proposito in Uriterweisung der ihm ins-
kiinftig etwa anvertrauendeu Jugend um desto viel eifri^er nachzu-
setzen Ursac-he nehmen moge, als will ihm gedachten ein ehrs. Magistrat
diese besondere Gnad gethan und eine offentliche Schule allhier in der
Stadt zu halten verwilligt haben, darnach er sich zu richten".

Ivan Vrhovec : Meščanski špital.

23

Prenos . . .

3.) L. 1630. je neki
Anže Fischer naložil
za špital 1800 gld., a
se je od te vsote
odpisalo 1000 gld. —
zabeleženo je v urba-
riju iz 1. 1725 — 1729.,
— tako daje naposled
ostalo le

4.) L. 1678 je Gregor
Waz pl. Wazenberg
volil špitalu

5.) Isto tako je 1.
1676. Marko Wutz z
Gline špitalu zapustil

6.) L. 1724. se je za
Zupančičevo hišo v
Blatni vasi (1100 gld.)
in Briguolijevo na Ve-
likem trgu (2151 gld.)
iztržena kupnina plo-
donosno po 5 odstot-
kov naložila pri de-
želski gosposki . . . .

7.) Ravno tako je
tudi 1. 1723. špitalski
oskrknik Anton Raab
naložil

8.) Onih 18 kmetij
je kupil Franc Žiga
grof Engelshaus. Kup-
nina

9.) Tudi je imel
špital še jedno obli-
gacijo za

Naloženi kapitali odstotki

obresti

2187gl.30kr.nem.v.

800

1000

3251

— i 120 ^A. 18 kr. 2 v.

50 „ —

5V.

5V.

33

650 „ -

4000

505 ., —

37

2„

55 ., — „ —

45 „ —

162

32

34

30

240

gld. -

„ 45

Leta 1725. je zna- j
šalo torej v obligacijah |
in drugod naloženo
imetje meščanskega
špitala !l2369gl. o:3kr. nem.v.

678 gl. 2 kr. 2 v.

Zavoljo i)opolnosti dodajmo tem dohodkom še tistih
6 funtov vinarjev, katere je 1. 1444. cesar Friderik IV. ,i) in
tistih 50 gld., katere je 1. 1549. cesar Ferdinand I. pripisal

') So gibt man aus dem Vicedombambt allda, so Friedrich hoch-
seligster (>edachnuss zu der Schneiderbruderschaft gegeben, mit Ver-
■vvilligimg Ihrer fiirstl. Durchlaucht zum Spital gezogen \vorden. Urba-
rium des biirg. Spital zu Laibach anno 1707.

24 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

špjtalu, o katerem denarju sta ta dva cesarja ukazala, da
se vsako leto izplačuj iz nju vicedomske, to je cesarske
blagajnice v Ljubljani. Ta dva darova, preračunjena na 58 gld.,
so špitalu izplačevali iz c. kr. kameralne blag-ajnice v Ljub-
ljani še leta 1854,') pred nekaj leti pa so ju kapitalizirali in
oddali »špitalski imovini«.

IV. Spitalska gosposka (Spitals-Obrigkeit).

Že iz doslej navedenega sledi, da je bil ljubljanski
meščanski špital veliko gospodarstvo, res prava grajščinska
gosposka, — vsaj po številu podložnih kmetij je prekašal
marsikatero kranjsko grajščino Že pobiranje tako različnih
davkov in vodstvo računov je napravljalo mnogo posla in
skrbi. A nič še nismo govorili o najimenitnejši stvari, o
gospodarstvu v špitalu samem, nič še ne o oskrbi ubožcev
v špitalu in zunaj špitala in nič ne o najdenčkih in drugih
obilih sirotah, za katere je spitalska gosposka skrbela.

Takoj se vsiljuje vprašanje, kdo pa je bila ta cesto-
krat navedena spitalska gosposka? Kdo je vodil vse to
ne malo gospodarstvo, kakšnim možem je bila izročena
usoda podložnih kmetov, komu naložena skrb za ubožce in
sirote meščanskega špitala V

Ta gosposka je bil ljubljanski magistrat, vplivni, mo-
gočni in zavoljo tega pri meščanih tudi zelo spoštovani
mestni zbor, zakaj z magistratom je imel vsak meščan vsak
čas kaj opraviti. Magistratov delokrog je bil v prejšnjih
časih mnogo širši kakor dandanašnji. Izročena mu ni bila
samo uprava (die Verwaltung) mesta in ž njo združena
skrb za javno varnost, marveč je bil magistrat za vse me-
ščane tudi prva in jedina sodska gosposka v obeh delih,
v kriminalnih in, kar je bilo še važnejše, v civilnih stvareh.
Sestavljal se je iz 36 svetovavcev (Rathsherrn), župan, glava
magistratova, je bil sedemintrideseti med njimi in prvi
izmed vseh meščanov (der Vorgeher der Btirgerschaft). Po
številu svojih členov je bil nekdanji magistrat podoben
sicer današnjemu, ločil pa se je od njega v tem, da ni imelo
vseh 36 svetovavcev iste veljave in istega dostojanstva,
marveč je tičala glavna moč in skoraj vsa sila v rokah
prvih dvanajstih svetovavcev, katere so zvali notranji
svet »der innere Rath, die innern Rathsverwandten,« ali
pa na kratko tudi »die Zwolfer«, »dvanajščaki«, ostalih
24 pa zunanje svetovavce »die ausseren Rathsver-
wandten« oder die »Vierundzwanziger«, štiriindvajsetaki.

O Mittheil d. h. Ver. f. Ivr. 1854. 26. lit. 1.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 25

Imenitni opravki v mestni upravi — in teh je bilo jako
mnogo — so se zaupavali jedino le notranjim svetovavcem,
med katerimi je bil mestni sodnik (der Stadtrichter) po
svojem dostojanstvu in tudi po imenitnosti svojeg-a delokro<2:a
prvi za županom; dokler Ljubljana ni dobila svojeg-a župana,
kar se je zgodilo 1. 1514, bil je celo še prva glava v mestu
sploh. Vodil je vse sodniške seje, izrekal v magistratovem
imenu sodbe ter bil varih in zaščitnik javne varnosti. V tem
oziru je bil meščanom odgovoren za vse, kar se je v mestu
zgodilo nepriličnega, ter je imel sveto dolžnost braniti njih
pravice pred nasilstvom plemenitašev in njih gosposlie, de-
želnega glavarstva (die Landeshauptmannschaft). Deželna
gosposka je le kar prežala na vsako priliko, kako pricvrkne
in pristriže meščanom kaj njih obilih pravic, ki so bile ple-
men itašem hud trn v peti.

Iz števila notranjih svetova vce v so volili tudi vsako-
kratnega mestnega blagajnika (der Stadtkammerer).

Obče zaželjeno je bilo tudi dostojanstvo mestnega
stotnika (Stadthauptmann), voditelja meščanov, kadar so
le-ti o slovesnih prilikah nastopali v orožju in vojaškem redu.
Tudi mestni stotnik je mogel postati jedino le notranji sve-
tovavec, in sicer se je naklonila ta čast vselej jednemu naj-
odličnejših in najbolj spoštovanih med njimi. Za mestne
stotnike so navadno volili bivše župane in sodnike.

Isto tako so se tudi vsa druga dostojanstva in ž njimi
združena opravila oddajala le notranjim svetovavcem. Zato
pa je težil tudi ves napor vsakega časti in slave hlepnega
ljubljanskega meščana na to, da se popne do notranjega
svetovavca, zakaj le tak je mogel računati na to, da se mu
poveri kak posebno važen delokrog, kakršnega je imel na pr.
mestni sodnik, mestni blagajničar, stotnik ali celo oskrbnik
meščanskega špitala (der Spitalmeister).

To mesto je bilo celo zaželjeno, ker je razen časti
obetalo tudi gmotnih koristi. Spitalski oskrbnik je bil tretja
najimenitnejša glava v mestu, po svojem dostojanstvu prvi
za županom in mestnim sodnikom. Nič čuda! Saj je bil
dosti mogočen gospod, uklanjalo se mu je mnogo kmetov,
da vsakemu grajščaku na Kranjskem ne toliko. Vrhu tega
je bilo največkrat od njegovega migljaja, od njegove dobre
ali slabe volje zavisno, dobi li na pr. po očetovi smrti za-
puščeno najeto kmetijo (eine Miethube) sin ali kdo drugi,
in kakšno pristojbino ta plačaj, ko prevzame kmetijo. Spi-
talski oskrbnik je sprejemal v službo ali pa odpuščal iz nje
špitalske valpte in posle, oddajal rokodelcem najraznovrst-
nejša dela pri špitalskcm gospodarstvu itd. — skratka, bil je
mogočen gospod, kar so posebno čutili kmetje. Le čujmo

26 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

ga, kako imenitnega gospoda se je čutil! Spitalu podložni
kmetje v šneberjah pod Ljubljano so se že dalj časa pre-
pirali in pričkali med seboj in s svojimi sosedi v tej vasi, ki
pa niso bili špitalu, ampak neki drug-i gosposki podložni.
Delali so jim škodo, ko so gonili živino na pašo. Da stori
prepiru konec, napotil se je špitalski oskrbnik Mihael Vo-
dopivec z znanim svetovavcem Lenartem Budino in mestnim
pisarjem Primožem Strussingerjem v Sneberje, poravnal
tam na mestu prepir ter izdal naslednjo pismeno izjavo:

tJnIrag imuti Derglcidjitng

bcr 9Jntf)pcr|t^offt ju 3cnc6cric tjon tticgcn ircž 53ict^trleb0
Uiiub iDtbet ^alBcii.

^č) 9)ZiE)ae( SSobapiuet,^^ 9^atf)§ 33urger unb Dberberorbneter
Spittolmoifter beis 33urger Spittad a(E)ie §u l'ai6ad) . . . ^Bef^enne
t)nb tljue fljunbt gegen mcnigftid): 3iad)bem fid) ain §eit£)er etlicfje
Srrungen Dnb Strittigff)ait ^raifdjen ber 9?ac^pericf)afft t)nb ^i^nnbter=
t£)annen im ^'orf ,^id Seneberie bem obgcmelten Spittad geljorig
tjon roegen aines 3.^id)triebž' 'iHuc^ etlicfjer ongeburtidjen ainer bcm
annbern juegemeBnen iDort nnnb antaftcnben 9iebe fjalbcn, gef)a(ten
t)nb gugetragen ^aben .... Xarauf I)abe 3c£) be]d)Qm ge()a(ten,
bie obange^oigte 92acf)perjc^afft be§ S^orffš an £)eut fiir micf) er=
forbert, bie fein ]emenbt(i(^ Oor mein erfd)inen, bic Scf) in betjfein
t)nnb gegciTinart ber (Sb(en onb molgclerten Siennf)arbteu 33ubina
^}tat£)y6urger aii)k Dnb ^i^inccn^en ^rimufjen Strufsinger 8tat=
jcfireiber bafelb^^ §u allen tf)ai(en gegen einanber geEjort nnb 9Jotturftig
oernomen. Xorii6er Bx) in bie Straff er![)enbt Dnb oerorbnct,
boraiiji nic^t §u ff)ommen ?(Uain 3r) l]aben fic^ ader i^vrer 3rrung
Dnb ftrittigt()Qit ^Mtoinanber Dergtic^en Derainbt Stud) bie §uege=
mejjnen antačtungen ainer bcm annbern abgebetten Dnb Der^igen
Ejoben. 5t(-č 2i} fodirfjen geljurfamblidjen gelebt, bamit loarbe aller
unraiden ^mijcfien 3nen aufgeljijbt, Sg pv guetten ?yrcunbten ge=
fproc^en unb gdnn^lic^en geainbt, iHlfo ha^ nun £)infiiro ainer bem
annbern ?((§ get£)reuen i)tad)pcrn geburt, (teb Dnb guetS tf)uen
er^oigen Stucf) follidjež nid)t meiter gegeneinanber anf^ern nod)
ouff)Dben follcn.

Unb be^^ ^^iec^triebž' Ijalbcn ?s[t ež nac^uolgunber geftalt Der=
mitlt unb Dertragen morben: 9idmlid)en boc- nun tjiufiiro ,yn (Smigen
l^eiteri bie ange^aigt 9cad)perirf)oft Dnb ^^nbtert^onncn fammenbtlid)
auž bem 3^Drf Seneberie ^^ren ^?ied)trieb f)errauB unnbter ben
5[cf()ern neben ben Qaun beim meg ober Strašen Dun,^ an be^č
9Jiartin 33lei3e,5 S(gff)ern Dub Oirunbt Dnb ddu bannen gleidi neben
be& 3el3gcme(tcn ^^^(eije,^ '?(gf[)crn t)inauff vsn§ ilselbt Dnb (^kmain
onne 3rrung onb meitere (jintrag £)aben JDlleu Dnb mugen. %nd)

Ivan Vrhovec: MešCanski gpital. 27

bcnfclBcn ^-i^iedfjtricb Sebcv,^eit imb a(bencn mit aiitcn cjctnivunben
niiettcn (Srabcn 9cDtturfftig rooll bertt^art unb furncfcijcn Ijalten
follcn, bamit barbuvd) bcn ^tadjpcm Dii imb in x3ven ^Hiitljeru
uon iollitf)cn ^isicrfjtrieb f[)ain nadeti norf) jcCjaben ^ucncfuent iDcrbe.
Si^eUidjcr odcrincltcr ^isnnbtcvt[]an aiuer ober mer nbcr bimuibcr
ma-o t)annblt unb follidjcč-' nid)t al-s Dffty bie 9tutturfft cruovbcvt
an follic^em (Arabcu Diib Il^erraarcn mit ^^ot^ug bie gebur gcf)or=
jambUc^en (aiften murbe, ber fotle aUi offl barumben oon aiuem
©pitadmaifter notturfftig geftrafft mh bargue fodicfieS guuotgictjen
%uč) bicfe *iUn-g(eicf)ung (jiufuro §u Siuigcn ^citen ganng inatjr,
bejft unb ftdt geljaltcn mevben.

2ie§ 511 ^-8rfl)unbt nuc^_ 511 guettcr gebaif)tuuy§ unb t)er=
fjiietung f()untttiger Si'i'ung jein bijer !i^ergtei(f)ung 5100 g(eiii)=
lauttnnbt uerpricffung Onnbter mcin obgemeltcS @pitallmai[ter§
tmnb ber ^^o^^^jcn erbettencn i^^errn bierunnbter gefrfjriben i5annbt=
f(^rifften mnb anfgebrugfljten ':pebtjdjaftten ucrfertigt, bie '^Hinc bel)
beg 3pita(y [)nnnben bebalten, unb bie annbere ben obgemetten
S8nnbtcrt()onnen gucgeftellt morben.

^ej(f)ed)en gm Saibnd) om ©onntag ben 5(d)ten Suni) Sin
^uni[5el)enf)unbert Sibcnunb§edj§ig[ten Sare.

L. S. L. S. L. S.

9JZid)Qe( SSobapiue^
fjantibtgfrfjrifft.

Seonfjort il^ubina
moiiu ppvtn if.

33. % ©t. ©tatSfdjreiber

bejclbcn inanuppvia.

Odličnost oskrbnikoveg-a dostojanstva se je kazala že v
slovesni njegovi izvolitvi. Spitalske oskrbnike so volili prav
na tak način kakor župane in sodnike. Za izvolitev teh treh
veljakov so bili določeni trije veliki prazniki. Zupana so
volili v petek pred sv. Marjeto, sodnika sv. Jakoba, spital-
skega oskrbnika pa novega leta dan.

Volitve so se vršile jako slovesno. Na dotični dan se
je k slovesnemu cerkvenemu opravilu v šenklavški cerkvi
zbral ves mestni zbor, notranji^in zunanji svetovavci, in vrhu
tega še občinski odbor (die Gemain), korporacija štiriinšest-
desetih mož, iz katerih so popolnjevali notranji in zunanji
svet, če je odmrl kdo iz teh dveh zborov ali se odpovedal
ali odšel iz mesta ali se je iz kakega drugega vzroka iz-
praznilo njegovo mesto. K cerkvenemu opravilu so se zbi-

28 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

rali mestni očetje zgodaj zjutraj, po leti že ob petih, po
zimi pa ob sedmih. Streljanje na Gradu in zvonjenje po vseh
cerkvah je Ljubljančanom oznanjalo, da se bodo vršile danes
imenitne stvari.

Po cerkvenem opravilu se je ves mestni zbor odpotil
v mestni dom (Rathliaus), kjer se je sešel k slovesni seji.
Od tam je odposlal dva najodličnejša notranja svetovavca
na županov, sodnikov ali špitalskega oskrbnika dom, da
privedeta dotičnika, ki je bil po končanem cerkvenem opra-
vilu odšel domov, zopet med nje, oblečenega v praznično obleko,
kakršno so smeli nositi jedino le svetovavci. Storila sta to
v slovesnem sprevodu; sodnik je ob tej priliki in na nena-
vadnem tem potu nesel sodsko žezlo v roki.

V mestni dom pripeljan je odložil dotičnik (župan,
sodnik ali špitalski oskrbnik) leto dni poprej poverjeno mu
dostojanstvo, zahvalil se za izkazano mu zaupanje in na-
klonjeno mu čast ter prosil, naj se mu ne zameri, če je
storil kaj, s čimer se ni vsakemu prikupil, ali če je opustil,
kar bi bila sicer njegova dolžnost. Ce je kaj takega pre-
grešil, gotovo ni tega storil iz hudomušnosti ali iz lenoba
ali iz kakega slabega namena, marveč so ga vodili pri vsem
tem jedino le oziri na mestni občni blagor.

Po tem nagovoru (nach einer zierlichen Red) je od-
stopil ter sedel na oni sedež, na katerem je sedel pred
svojo izvolitvijo pred letom dni.

Mestni zbor se je pripravil za tem k volitvi ter je ali
iz nova izvolil ravno kar odstopivšega zopet za naslednje
leto ali ga nadomestil s katerim drugim.

Na tak slovesen način se je vršila županova in sod-
nikova in tudi špitalskega oskrbnika volitev, kar je dokaz,
kaka važnost se je pripisovala oskrbovanju meščanskega
špitala in v kakih čislih je bilo to dostojanstvo.

Da pa uvidimo tudi mi to važnost, stopimo za novo-
izvoljenim špitalskim oskrbnikom iz mestnega doma v špital
ter ga opazujmo pri njegovih obilih opravkih in njegovem
poslovanju.

Dostaviti pa moramo prej še, da je mestni zbor pridal
oskrbniku za pomoč jednega mestnih svetovavcev, katerega
pa niso izvolili iz notranjega, ampak iz zunanjega sveta.
Svojemu predstojniku »Oberspitalmeister« nasproti se je ta
pomočnik zval »Unterspitalmeister«. Jaz ga bom nazival
špitalski pristav. Bil je brez vsake veljave in peto kolo
pri vozu.

Spitalskemu oskrbniku je bila izročena dvojna skrb:
1.) skrb za špitalsko cerkev in 2.) špitalsko gospodarstvo.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 29

1.) Oskrbovanje špitalske cerkve.

L. 1345. zidana špitalska cerkev je bila jedna najsta-
rejših v Ljubljani. V tem so jo preseg-ale samo tri, nemška,
šenklavška in ne daleč od te stoječa mala frančiškanska
cerkvica, katero je dal zidati neki ljubljanski meščan že
1. 1073.1)

Ko je dala og-rska kraljica Ellizabeta 1. 1345. sezidati
špitalsko cerkev, dobila je Ljubljana svojo četrto cerkev, vse
druge so nastale šele pozneje.

Kako velika da je bila iz prva, tega sicer ne vemo,
posebno zato ne, ker ni zabeleženo, je li bila že 1. 1345.
tolika kakor pozneje. V prvotni svoji obliki^ pa je ostala
špitalska cerkev primeroma prav kratek čas. Ze kakih štiri-
deset let potem, ko je bila zidana, jo je uničil 1. 1382. ali
pa 1386.1) namreč hud požar, ki je upepelil in pokončal ves
ta del mesta, kjer je stala. Tudi šenklavška cerkev je ob
tej priliki pogorela. Najbrž je bilo mesto do tedaj vse le-
seno, leseni sta bili najbrž tudi obe imenovani cerkvici. Ko
so kopali temelj za zdanjo palačo »špitalske imovine«,
razkrili so stari pepel in deloma še nesegnite ogorke tega
hudega požara. Zemlja je bila od njih črna kakor oglje.

Kdaj so Ljubljančani pogorelo cerkev zopet sezidali,
ni povedano, najbrž pa se je zgodilo to ne dolgo po požaru,
kar smeš sklepati po tem, da se je v naslednjem XV. sto-
letju, ob času cesarja Friderika IV., v špitalski cerkvi oprav-
ljala že redna služba božja; sicer bi Friderik IV. 1. 1444. ne
bil ukazal, da se iz njegove vicedomske blagajnice izplačuj
meščanskemu špitalu po šest funtov dunajskih vinarjev na
leto, katere dobivaj kaplan špitalske cerkve kot priboljšek
k svoji plači za pota, ki so mu jih napravljala obila obha-
jila po mestu.2) O redni službi božji v špitalski cerkvi pri-
čajo tudi druga darila, bodisi za razsvetljavo v nji, bodisi
za sv. maše in druge take pobožne namene. — Sicer pa
vemo tudi, da je neki ljubljanski meščan Widok 1. 1468.
dal v špitalski cerkvi napraviti kapelico. Ob tej priliki sta

1) Ker bom v naslednjem o tej nekdanji frančiškanski cerkvici go-
voril še večkrat, menda ni odveč, če opomnim, da se ne sme zamenjavati
z zdanjo, čisto na drugem kraju stoječo frančiškansko cerkvijo pred
špitalskim mostom Nekdanja frančiškanska cerkev, katere dandanes
ni več, je stala na zdanjem Vodnikovem trgu nasproti Fabijanove hiše
in ž njo vštric ter se je tiščala gimnazije, ki pa je bila do 1. 1784 fran-
čiškanski samostan. Raztezala se je od glavnega vhoda v gimnazijo na
desno nekako blizu do Mahrove hiše, katere pa takrat seveda tudi še
ni bilo. Ko je dal cesar Jožef II. 1. 1784. frančiškanski samostan zapreti
ter ga je namenil za šolo, so cerkev podrli, frančiškane pa preselili v
zdanjo cerkev.

2) Valvasor XI. 710.

30

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

se mu stolni prost in kapitelj s posebnim pismom zavezala,
da se bo v nji vedno opravljala redna služba božja ^j

Po požaru 1. 1386. je zadobila špitalska, ne več lesena,
ampak zidana cerkev tisto obliko, katero je imela do 1. 1831.,
ko so jo podrli ter jo spremenili v prodajalnico.'-)

5

Podoba 1.

St. 1, 2, 3 ~ oltarji
s ^^ žagrad
a a ^^ stebra v cerkveni veži.

1) Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1854. p. 25.

') Mittheil. d. hist. Ver. f. Kr. 1863. p. 88. Urkunden — Regesten
zur Gesch. Krains, nr. 19.

Ivan Vrhovec; Meščanski špital. 31

Načrt te cerkve je še shranjen v mapnem arhivu
mestnega stavb inskega urada in v mestnem arhivu med
»Kreisamtsakten fasc. XXVI«. Cerkev je bila 20 m dolga,
10-43 m široka in 18 m visoka. Prezbiterij je bil primeroma
velik, bil je čez 7-5 m dolg, morda ker je bil namenjen zlasti
za celo onemogle reveže in bolnike. Na levi (severni) strani
je stal mal zvonik, potem žagrad in nad njim kor.i)

Iz vseh, če prav ne obilih poročil se vidi dosti jasno,
da so se ljubljanski meščani za špitalsko cerkev vedno in
vsak čas jako zanimali in da so zahajali radi vanjo, rajši
morebiti nego v katerokoli drugo. Ze obili darovi, ki jih
je cerkev prejemala, in slovesna opravila, ki so se vršila
v nji večkrat v letu, so dokaz temu. Novomašniki, sinovi
ljubljanskih meščanov, so prvo sv. mašo opravljali kaj radi
v tej cerkvi ter vabili k temu sv. opravilu mestne očete,
ki so se povabilu največkrat tudi res odzvali ter priredili
novomašniku obed; posebno veliko čast so mu skazali, če
so mu ga priredili v mestnem domu. Brez zahvale pa
takega povabila tudi tedaj niso odklonili, ako jim razmere
niso dovoljevale, skupno in korporativno se udeležiti sv. opra-
vila. V takem slučaju so se za izkazano jim čast zahvalili
na kak drug način. Ko jih je na pr. 1. 166G. neki Adam
Weiss, ljubljanskega meščana sin, povabil^) v špitalsko cerkev
na novo mašo, odgovorili so mu: »Ein ehrsamer Magistrat
bat sich gegen den Primizianten der ihm beschehenen Ein-
ladung u. dabei thuenden offerti schonstens zu bedanken,
\vill auch seine Wohlmeinug inander\veg zu ersehen ge-
dacht sein«.

Ze precej od početka je imela špitalska cerkev svojega
posebnega duhovnika, kaplana, da je opravljal v nji službo
božjo, v prvi vrsti pač za ubožce v* špitalu, toda pritiskali
so k nji tudi drugi meščani v jako obilnem številu.

Službo špitalskega kaplana je oddajal mestni mao-istrat
sam, ker je bil patron cerkve. Videla se mu je prevažna,
da bi prepuščal to pravico špitalskemu oskrbniku, kateremu
pa sicer pri njegovem poslovanju ni rad vezal rok. Več
slučajev kaže na to, da je bila kaplanska služba v špitalski
cerkvi obče zaželjena, in da so se potegovali odlični dubov-

') Izvestja muz. dr. za Kr. 1895., str. 195.

'■^) Gerichtsprot. gemainer Stadt Laybach anno 1666 „Adam Weiss,
Priester ladet einen ehrsamen Maf?istrat auf dessen Primiz. welche er
am 20. Januar in der alihiesigen Elisabethkirche einem ehrsamen Ma-
gistrat zu schuldigem CTehorsam, Ehre und zu dessen mehreren Auf-
nehmen (sic!) Gott dem almachtigen aufzuoplern determiniert, verhof-
fend, ein ehrs. Magistrat wird soleh ein Wohlmeinen nicht allein mit
guter Gewogenheit annehmcn, sondern sich bei selbem actu und hI.
sacrificio unver\veigert eiiitindcn lassen".

32 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

niki zanjo. L. 1479. je podelil ljubljanski škof Žiga pl. Lam-
berg to službo od magistrata predlaganemu Juriju Memin-
gerju z izrecnim dostavkom, da mu jo podeli z ozirom na
njegovo izredno učenost.')

Za to kaplanovo mesto so se potegovali nasledniki, ko
je službujoči kaplan še živel, in magistrat je imel navado,
oddajati to službo dostikrat mnogo let naprej. Delil je tako
zvane »ekspektance«, to se pravi, zagotavljal je dotičnim
prosivcem službo, ko je špitalski kaplan še živel.

Še drugačne reči so se dogajale. L. 1666. je bil magi-
strat obljubil kaplanovo službo, kadar bo izpraznjena, nekemu
Matevžu Sajovicu ter mu je to obljubo tudi pismeno zago-
tovil. A Sajovic službe ni nastopil, morebiti je kje dobil boljšo
ali pa je umrl ali ga je oviralo kaj druzega. A z njegovo
pismeno obljubo se je pri magistratu oglasil neki Lorenc
Breskvar. Obljubo je dobil od Sajovica, jaz ne vem na kak
način (morebiti jo je celo kupil), ter je prosil, naslanjajoč
se nanjo, da mu magistrat podeli zaželjeno kaplansko službo.
Priložil je tej svoji prošnji še priporočilo tedanjega gene-
ralnega vikarja Filipa Trpina.

V prvem trenutka je bil magistrat nekako iznenadjen
nad tako čudno zahtevo, ki je bila skoraj nekakemu meše-
tovanju, nekaki simoniji podobna. Naposled je pa Breskvarju,
obotavljajoč se sicer nekoliko, vendarle podelil službo.^)

Ta dogodek priča menda jasno dovolj in bolj kakor
marsikateri drugi, da špitalskega kaplana služba ni bila
torej kar si bodi.

V istem razmerju pa je bila ljubljanskim meščanom
tudi špitalska cerkev v čislih. Pred ustanovitvijo ljubljanske
škofije 1. 1462. je bila najmanj toliko obiskovana kakor šen-
klavška, ki je bila takrat še šentpetrska podružnica. A še
tudi pozneje, po ustanovitvi ljubljanske škofije, je špitalska
cerkev obdržala svojo veljavo, o čemer dosti jasno priča
veliko število večnih sv. maš. Teh se je bilo nabralo sča-
soma toliko, da jih špitalski kaplan sam ni mogel vseh več
opravljati, ampak so prihajali v špital maševat menihi iz

1) Na pergament pisani original se nahaja v ljubljanskem mestnem
arhivu^

■'') Gerichtsprot. ao. 1666. Fol. 29 „Obzwar ein ehrs. Magistrat
den Hr. Supplicanten auf die durch ihn reproducierte ungereimte Ces-
sion viel mehrer Ursach hatte, von dessen Begehren abzuweisen, als
auf ainicherlei Weise darein zu willigen, nichts destoweniger aber und
in Ansehung der fiir ihn daneben von ihro Hochwurden Herrn General-
vikar eingelaufenen Interession (priporočilo) will demselben gedacht ein
ehrs. Magistrat auf das gebetene Beneficium (to se pr. : kaplanija), so-
fern damit einige Mutation fiirgehen mochte, (ko bo prilika za to),
inhalt des vorigen dem Sajoviz in Sachen gegebenen Decrets hiemit
vertrostet haben".

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 33

vseh ljubljanskih samostanov: frančiškani, kapucini, avgu-
štinci in diskalceati, obuti in bosopeti avg-uštinski menihi.

a) Špita/ska cerkev v protestantski dobi. Nikakor ni samo
slučaj, da se je prva luterska pridiga na Kranjskem gla-
sila ravno z leče v špitalski cerkvi. Značilno je, da se
prvemu kranjskemu protestantu, da se Primožu Trubarju,
ni videla nobena cerkev v deželi za oznanjevanje Lutrove
vere tako ugoden prostor, kakor ravno špitalska. Uverjen
je bil, in v tem se ni motil, da je za protestantstvo priča-
kovati najboljših uspehov, ako se z njega oznanjevanjem
zastavi pri meščanstvu, in sicer najbolje, če v Ljubljani, v
srcu dežele. Zato je začel prve krive nauke trositi z leče v
stolni, škofijski cerkvi, kamor ga je bil zavoljo njegove
izredne govorniške nadarjenosti poklical tedanji ljubljanski
škof Krištof Ravbar 1. 1531. Bila je res skrajna predrznost,
v stolni cerkvi in takorekoč škofu v ušesa oznanjevati novo,
katoliški duhovščini tako silno pristujeno vero. Kaj pak da
mu je škof nadaljnje tako pridigovanje v šenklavški cerkvi
prepovedal. A Trubar se ni dolgo pomišljal! Izbral si je' za
svoje delovanje špitalsko cerkev, ki mu je bila nadomestilo
za šenklavško, če ne še celo več, zakaj bila je res me-
ščanska cerkev v pravem pomenu besede, — • bila je v
meščanski oskrbi, meščani, oziroma njih zastop, magistrat,
so bili njen patron, meščan je moral biti nje beneficijat ali
kaplan, meščanska so bila tla, in meščansko je bilo poslopje,
v katerem se je nahajala, in večinoma le meščan je zahajal
vanjo opravljat svojo pobožnost. Vrhu tega je bila razen
šenklavške tudi največja v mestu. Z jedno samo drugo bi
se bilo protestantom morebiti še bolj ustreglo, če bi jo bili
mogli dobiti v svojo oblast, to je bila šentpetrska cerkev,
toda samo iz dveh ozirov, prvič, ker je bila večja, drugič
pa, ker jo je obdajal sijaj častitljive starodavnosti. Toda v
vsakem drugem pogledu je bila zanje manj ugodna, posebno
ker se je nahajala zunaj mesta in ker so jo obiskovali
samo kmetje, ki se tisti čas posebno v šentpetrski fari kar
nikakor niso še vnemali za novo vero. Vrhu tega pa so pro-
testantje tudi vedeli, da bo s šentpetrsko duhovščino hud
boj za to cerkev in da v tem boju mnogo zamude za svojo
stvar. Kako gladko pak so se stvari snovale pri špitalski
cerkvi! Magistrat jo je prepustil protestantom kar brez
vsakega obotavljanja.

Sicer je škof grof Kacijanar odpravil Trubarja iz Ljub-
ljane ter ga poslal na štajersko faro v Loki pri Zidanem
mostu, toda ne precej, ampak še le čez devet let, — za
Trubarja prilike dovolj, da je pogladil Lutrovi veri pot
zlasti v rodovine ljubljanskih meščanov. Služiti mu je moralo

3

34 Ivan Vrhovec: Meščanski Špital.

vsako sredstvo. Zato se je pridigovalo v špitalski cerkvi v vseh
tedaj v Ljubljani govorjenih jezikih, in zato seje 1. 1547. prav
odločno pritožil — ne mag-istrat, ampak meščanski odbor
(die Gemeinde), zastop mase, grude ljubljanskega meščanstva,
zastop rokodelcev in obrtnikov, zakaj so se v špitalski
cerkvi slovenske pridigo opustile in se pridiguje nekaj časa
sem samo nemški in italijanski. Nižji sloji in masa
ljubljanskega meščanstva je bila vedno in v
vseh časih le slovenska. Zastop je zahteval, skoraj
ukazal: Gospod župan si izberi še jednega gospodov sveto-
vavcev pa pojdita h generalnemu vikarju Lenartu Mertlicu
ter ga prosita, da se v špitalski cerkvi pridiguje zopet slo-
venski kakor poprej. To se oznani za tem tudi gospodu
vicedomu.^j — Generalni škofov vikar Lenart Mertlic je bil
takrat že davno protestant z dušo in telom. Meščanski
zastop je dobro vedel, da tu ne zadene ob nobene zapreke.

Ljuljka, ki jo je Trubar zasejal, se je ukoreninila tako,
da je več nego petdeset let nobena sila ni mogla več za-
treti. Ob vsaki priliki skrajno predrzni in siloviti protestantje
so se 1. 1564. polastili špitalske cerkve popolnoma, imenovali
so jo le kar »našo cerkev« (unsere Btirgerspitalkirche). Po-
rabili so ugodno priliko, ko je po Ljubljani razsajala huda
kuga, pred katero je bežal iz mesta, kdor je le mogel. V
splošni tej zbeganosti in tem splošnem strahu so luteranci
osvojili špitalsko cerkev ter je skoraj petdeset let niso več
dali nazaj. Prepustil jim jo je bil magistrat, ki je bil do
tedaj že ves luterski. Tedanji špitalski kaplan Andrej
Latomus je menda največ pripomogel k temu.

Odslej so postopali protestantje še celo silovito. Z ne-
čuveno strastjo so z leče v špitalski cerkvi njih pridigarji
(predikantje) napadali vse, kar je bilo katoliškega, ter z
lilatom ometali častitljive navade, obrede in svetinje kato-
liške cerkve.

Kaj pak so v škofiji dejali k vsemu temu? Kaj li?
Saj so bili brez vse moči ! Ljubljanska duhovščina si pred
protestanti niti svojega življenja ni bila več v svesti. Takrat
je poročal škof cesarju Ferdinandu in ga prosil, naj ukrene
vendar kaj : »also damit mein Person, auch kein Geist-
licher, die \vir ohnedies nit Fried haben, ja verfeindt seind
von miiniglich, dazu unseres Leibs nicht sicher sind . . . .-)

O gotovih časih se katoličani v Ljubljani niti na cesto
niso upali. 2) V Ljubljani je imel blizu petdeset let protestant

1) Gerichtsprot. ao. 1547.

■') Mittheil d. h. V. f. Kr. 1864. p. 51.

3) Mittheil. 1867. p. 95.

Ivan Vrhovec: Meščanski Špital. 35

prvo besedo. Seveda je zapihala takoj druga sapa, ko je
1. 1598. postal neustrašeni Tomaž Hren škof ljubljanski in
ko je skoraj istočasno prevzel vladarstvo kranjske dežele
mladi a do skrajnosti odločni nadvojvoda Ferdinand. Kako
pak je bilo poprej? »O pričetku mojega škofovanja«, poročal
je Tomaž Hren rimskemu papežu 1. 1621. »je ostal komaj
še dvajseti del kranjskih prebivavcev katoliški cerkvi
zvest«. ^) Pred šenklavškim pragom je menda trava rasla,
dočim se je v špitalski cerkvi ljudstva le kar trlo. Luterskih
predikantov, in sicer ravno najgorečnejših med njimi se je
nahajalo v Ljubljani vedno najmanj po pet do šest. Iz pro-
testantske mrtvaške knjige je razvidno, da so na pr. 1. 1583.
v špitalski cerkvi opravljali lutersko službo božjo razen
superintendenta Spindlerja tudi še: Trubarjev sin Felicijan,
Gašper Kumberg, Anže Tulčak, Jurij Dalmatin, Tomaž Fa-
schang in Ivan Sch\veiger. Nič čuda, da se je ob takem
obilnem številu predikantov največkrat vršilo cerkveno
opravilo po dvakrat na dan, zjutraj in zvečer (Vesper). V
špitalski cerkvi so krstili, obhajali in poročali. Tu so bla-
goslavljali tudi mrliče, preden so jih pokopali ali v špitalski
cerkvi sami, ali pa jih odnesli k sv. Petru, kjer se je naha-
jalo takrat javno pokopališče ljubljansko. Vsiljevali pa so jih
tudi frančiškanom ; tudi pri teh so pokopavali, če se je dalo,
najrajši v cerkvi sami, če pa tega niso mogli dognati, so
jih zagrebli vsaj na ondotnem malem pokopališču. Fran-
čiškani so se protestantom upirali sicer na vso moč, a naj-
večkrat niso opravili nič. Naposled so se večnega boja s
protestanti naveličali, popuščati so jeli samostan ter so na-
posled ubežali do zadnjega iz Ljubljane, l^rimoralo jih je
k temu tudi pomanjkanje. Frančiškanski red je po svojih
pravilih navezan jedino le na usmiljenje drugih ljudi ter
živi od radodarnosti pobožnih prijateljev in dobrotnikov
svojih. Ko se je Ljubljana skoraj do malega vsa izneverila
katoliški veri, je izginila frančiškanom vsaka podpora. Zato
se je praznil frančiškanski samostan od leta do leta bolj ;
proti koncu XVI. stoletja že menda ni bilo nobenega fran-
čiškana več v Ljubljani.^) Siloviti protestantje so dobili tako
tudi frančiškanski samostan v svojo oblast.

Celo pri sv. Petru se jih niso mogli vselej ubraniti. V
protestantski mrtvaški knjigi je vpisan marsikateri v šent-
petrski cerkvi pokopani protestant, in tudi še dandanes
ohranjeni spomeniki pričajo o tem. Človek si skoraj ne
more razmer drugače predstavljati, kakor da je ob prote-
stantskih pogrebih prišlo dostikrat do i)repirov, morebiti celo

') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1«54.
-) Valvasor Xr. 692

3*

36 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

še do pretepa in boja med pogrebci in šentpetrskimi farani,
katere je ondotna duhovščina o takih prilikah poklicala na
pomoč. L. 1582. na pr je v mrtvaško knjigo zapisal prote-
stantski superintendent Krištof Spindler sam, kako se'mu je
zgodilo, ko so protestantje prinesli k sv. Petru nekega
otroka ter mu je Spindler hotel v šentpetrski cerkvi peti
nagrobne pesmi. Na cerkveni prag se je ustopil ondotni
kaplan ter nikakor ni pustil protestantov v cerkev. Misliti
si moramo, da neustrašeni mož ni bil sam, ampak da
mu je bilo na razpolaganje tudi zadostno število krepkih
šentpetrskih pesti, sicer bi protestantje gotovo ne bili od-
jenjali.')

Nekaj jednakega je doživel dve leti pozneje tudi Tru-
barjev sin, Felicijan Trubar. »Den 2. August 1584 bat Trubar
die Leichpredigt halten wollen, aber man bat die Kirch bei
St. Peter nit aufsperren \vollen«.2)

Ker je pa v šentpetrski cerkvi pokopanih vendarle
precej protestantov, smemo iz tega sklepati, da časih tudi
najhujše upiranje ni izdalo nič.

Saj se protestantske sile škof niti v svoji stolnici ni
mogel ubraniti. L. 1580. so protestantje pripeljali neko v
Gorici umrlo Elizabeto Rašaverico v Ljubljano ter jo hoteli
v šenklavški cerkvi pokopati, česar jim pa škof Tavčar in
njegova duhovščina kratko malo niso dovolili. Toda kaj store
protestantje? Na pomoč pokličejo mestni magistrat. Prišli
so župan, mestni sodnik in vsi mestni očetje, privedli so
ključalničarja s seboj, cerkev so šiloma odprli ter Rašaverico
v nji pokopali^)

Kaj pak da so protestantje pokopavali tudi v »svoji«,
v špitalski cerkvi ter so dotični mrliči tudi zabeleženi v
oni mrtvaški knjigi (»Evangelisches Matrikenbuch«), katero
je vodil in spisaval superintendent Krištof Spindler. V njo
je o vsakem umrlem protestantu zapisal, kdaj in kje so ga
pokopali, ali na javnem pokopališču pri sv. Petru, ali v šent-
petrski, ali v frančiškanski, šenklavški, šentjakobski ali pa
špitalski cerkvi. Če prav so se protestantje odločno obračali
od vsega, kar je bilo katoliškega, glede na to pa, kje bodo
počivale njih kosti in čakale vstajenja, so želeli isto tako
iskreno kakor katoličani, pokopani biti v kaki cerkvi ali
pa vsaj v najbližji nje bližini, v žagradu, pod samostanskimi
hodniki (Kreuzgange) itd. Iz tega vzroka so pa tudi njih pre-
dikantje postopali pri pogrebih tako silovito ter so ob vsaki

') Evangel. Matrikenbuch v Rudolfinu.

■■'] ibid.

8) ibid. in Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1864. p. 53.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 37

priliki vse sile napeli, da pokopljejo svojeg-a mrliča v kaki
cerkvi. Najrajši bi bil seveda pač vsak pokopan v prote-
stantski, špitalski cerkvi, a za to je bila premajhna. Ta želja
se je mogla izpolniti le najodličnejšim med njimi. To pa
so bili vsekakor plemenitaši ne le z ozirom na rod in
imetje, ampak tudi z ozirom na to, da so bili predikantom
in novi veri sploh največja zaslomba in najkoristnejša opo-
rica v boju proti katoličanstvu. Pa še za vse umrle pleme-
nitaše ni bilo prostora v mali cerkvici. V omenjeni mrtvaški
knjigi jih je mnogo vpisanih, katere so pokopali kje drugje,
celo dva Turjačana sta med njimi, dne 9. oktobra 1580. -f- Anže
in dne 7. avgusta 1581. -j- Vajkard Turjaški. Iz tega se sme
morebiti sklepati, da so v špitalski cerkvi pokopavali samo
člene onih rodovin, ki so si za protestantstvo pridobile
prav posebno zasluge. Za to nahajamo v mrtvaški knjigi
Spindlerjevi za dobo od 1. 1580. — ^1587. zabeleženih samo
devet v špitalski cerkvi pokopanih protestantov, — brez
izjeme vsi so plemenitaši, dva moška, štiri ženske in trije
otroci.

Vendar jih je bilo v istini tu več pokopanih. Thal-
nitscher navaja v svojem »Cjpressus Labacensis« še šest
v protestantski dobi umrlih plemenitašev, kojih nagrobni
spomeniki so se še o njeg-ovem času nahajali v špitalski
cerkvi. Spindlerjeva mrtvaška knjiga namreč ni popolna,
brez dvoma je mnogo umrlih izpuščenih, toda kaj je sicer
jako vestnega in natančnega superintendenta zaviralo, da
na pr. 1. 1584. ali 1586. ni zabeležel vseh v Ljubljani umrlih
protestantov, je dandanes pač težko povedati.')

Ko je nadvojvoda Ferdinand izvolil Tomaža Hrena
za ljubljanskega škofa, odklenkalo je protestantom kar na-
jedenkrat. Že nekaj tednov potem, ko je bil v škofa posve-
čeni Tomaž Hren prišel v Ljubljano, je nadvojvoda Ferdinand
vsled njegovega prizadevanja izdal 30. oktobra 1599. oni
ostri ukaz, ki je velel predikantom in protestantskim uči-
teljem, da jim je še tisti dan in še pred solnčnim zahodom
zapustiti Ljubljano, najpozneje v treh dneh pa se odpraviti
iz dežele sploh. ^j

Največ vsled škofovega prizadevanja je Ferdinand dve
leti pozneje, 1. 1601., osnoval protireformacijsko, iz štirih

O Toda prof. Alfonsu MuUnerju je še teh devet preveč, in sicer
zato, ker so mu delali pri jedni njegovih sesvedranih in zveriženih
kombinacij prav neprijetno napotje. A ker se mi ne zdi prilično, o
Miillnerjevi, v ,,Argo" priobčeni razpravi govoriti več na tem mestu,
naj ostane to za ugodnejšo priliko.

■-) Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1867.

38 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

odličnih členov (med njimi je bil tudi Tomaž Hren) sestav-
ljeno komisijo, katera je imela nalogo, iztrebiti zadnjo pro-
testantsko sled iz dežele.

Prvo, kar se je Hrenu zdelo najnujnejše, je bilo to,
da prežene protestante tudi iz špitalske cerkve ter jim
tako izpodmakne najimenitnejšo, ob enem pa tudi zadnjo
versko oporico. Mi, ki vemo, kako so se stvari razvijale in
kako se nazadnje končale, sodimo danes seveda drug^ače,
nego so sodili tedanjiki ali kakor so sodili celo še prote-
stantje sami. Da jim je na Kranjskem odklenkalo že 1. 1600.
za vselej, si niso mislili niti od daleč. Kdo bi pa bil verjel
tudi kaj takega ! Saj v strastnem boju proti katoličanstvu
kranjski protestantje niso bili sami! Več kot polovica Evrope,
tako so lahko ugibali, stala je za njimi! Imeli so za seboj
milijone verskih bratov in sobojevnikov!

A ravno zavoljo tega je bila škofu Hrenu prva skrb,
da jih prežene iz špitalske cerkve. Tu je bilo njih versko
središče. Tu sem so se ravno tedaj zatekali preplašeni in
vsled žilavega postopanja škofovega vsi zbegani protestantje.
tu so iskali v strastnih pridigah svojih duhovnikov tolažbe
ter se poživljali in krepili z upanji na boljšo prihodnost, ki
ne more izostati dolgo.

Škof Hren jim je moral izpodbiti tudi to vero. Zato se
je že prot koncu 1. 1600. v slovesnem sprevodu napotil z
vso svojo duhovščino v špitalsko cerkev, razbil protestantski
krstni kamen, ko je stopil vanjo, lastnoročno raztrgal pro-
testantske knjige ter cerkvico razglasil zopet za lastnino
katoliško.')

Slovesno posvečenje blizu petdeset let oskrunjene cerkve
pa je določil na tretji velikonočni praznik, na velikonočni
torek. Vse meščanstvo naj bi se udeležilo te slovesnosti, v
prvi vrsti pa mestni magistrat, ki^ je bil še pred par leti
kar do malega ves protestantski. Ze novega leta dan 1. 1601.
so se mestni očetje posvetovali o tem, kako se naj dovolj
dostojno udeleže slovesnega opravila. V jedni naslednjih
sej so sklenili, obhajati nenavadni dogodek s sijajnim obedom,
ki naj se po končani službi božji priredi v mestnem domu.
Ker so povabili nanj tudi škofa, vso odlično duhovščino
šenklavško, deželnega glavarja, cesarjevega namestnika vice-
doma in mnogo druge visoke gospode, zato niso gledali. na
krajcarje, ampak so mestnemu blagajniku naročili, naj pri-
redi ta obed kar le najsijajneje mogoče. Najbrž so želeli
s tem dokazati, da je ves magistrat že z dušo in telesom
katoliški in da ga le hudobni jeziki natolcujejo, češ, da po

1) Mittheil. d. h. V. f. Kr. 1854.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

malem še vedno pomežkuje s protestanti, kar je bilo de-
loma tudi res.')

Kdor bi bil še dvomil o veliki važnosti, ki so jo špi-
talski cerkvi pripisovali luteranci in katoličani, prepričati ^a
morajo o tem vsaj velike slovesnosti, s katerimi se je obha-
jala zopetna pridobitev te cerkve. Obhajala pa se je od
cerkvene in posvetne strani. Tako sijajnih obedov, kakor je
bil ta, je uprizoril ma<;?istrat malo, in nikoli se ni še poprej
sešla v mestnem domu tako obila in odlična družba, kakor
velikonočni torek 1. 1601. Iz tega smemo sklepati, da se je
zdela zopetna pridobitev špitalske cerkve ljubljanskim me-

') Mestni Ijlagajničar se je točno ravnal po magistratovem ukazu
Njegov natančni, magi.stratu predloženi račun nam daje priliko, sesta-
viti majhno kulturno-zgodovinsko sliko iz prvih let XVII. stoletja.
Sicer res ni lepo, če pri jedi gledamo ljudem na usta in jim štejemo
žlice, ali ta nauk velja menda samo o privatnih osebah, ne pa tudi
o talci javni korporaciji, kakor je bil magistrat, ki je kot tak obedoval
takorekoč na cesti Zato mu smemo menda tudi mi pogledati v skledo
in na krožnike, kaj in koliko vsake reči je postavil pred svoje goste.
Ta pravica nam pristoja že zavoljo tega, ker se je sijajni obed plačal
z groši mestnih davkoplačevavcev. Sicer se nam zdi, da bodo naše go-
spodinje v predloženem računu pogrešale potrošek za marsikatero
stvar, brez katere si dandanes že najnavadnejšega obeda ne moremo
misliti, kaj pak še le takega, h kateremu je bila povabljena tako od-
lična gospoda. Mogoče pa, da je trgovec za špecerijsko blago po-
ložil še poseben račun, ki pa se nam je izgubil. Nasprotno pa bodo
naše gospodinje imele svoje prav posebno veselje nad cenami tedanjih
časov, in to me morda tudi opravičuje in izgovarja, da silim med take
velevažne dogodke tudi tako malenkostne reči, kakor so naslednje.

Ker je bila družba velika, saj je bilo že samih mestnih očetov,
če so prišli vsi, sedemintrideset, — zato je bilo treba vehkih priprav
in mnogo blaga. In res je blagajnik kupil precej mesnine: 67 fantov
govedine, 2 pljučni pečenki po 6 funtov težki in 2 volovska jezika;
dal je zaklati štiri teleta in pet kozličkov, 3 pare golobov, 7 parov ko-
punov in 5 puranov. Največ pa je prišlo na mizo svinine; blagajničar
je izdal zanjo 7 gld. 6 kr. V njegovem računu ni povedano, je li bila to
prekajena ali sveža svinina, torej pečenka; tudi ni zabeleženo, koliko
je tehtala in počem jo je plačal. Iz drugih virov pa nam je znano, da
se je prašičja pečenka plačevala takrat po 3 kr. funt; za 7 gld. 6 kr.
je je blagajničar dobil torej 1 cent in 42 fantov. A najbrž je bila to
prekajena svinina. Recimo, da je bila za polovico dražja od sveže, —
navzlic temu se kaže, da se je prinesla precejšnja obilica svinjskih
plečet in gnati na mizo : 71 funtov.

Največja deliicatesa tega obeda pa so bile ribe, morske in tudi
nekaj malega domačih. Morskih rib in rakov (Meergeschmalz) seje tiste
čase na Kranjskem použilo jako veliko. Dandanes si privoščimo te na-
slade le o največjem prazniku, pa še takrat se podajamo v nevarnost,
da nam utegnejo očitati potratnost. Tisti čas in tudi pozneje še pa
je bila morska riba jed. brez katere v imoviti meščanski hiši ni minul
niti navaden obed To delikateso je bd blagajničar naročil iz Trsta. A
po ceni ni bila, stala je 15 gld., z vožnjo iz Trsta celo 17 gld IS'/^ kr.,
to se pravi, stala je več nego vsa govedina s pljučno pečenko vred,
več nego vsa štiri teleta in vseh pet kozličev skupaj, za kar se za
vse skupaj ni izdalo več nego 13 gld. 24-/3 kr. Domača mesnina je

40 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

ščanom tako važen in pomenljiv dogodek, kakršnih so še
malo doživeli.

Važen pa se je zdel tudi škofu Tomažu Hrenu samemu,
zakaj omenjal je ta dogodek o vsaki priliki, ki se mu je
ponudila. Vselej se ga je spominjal rad in z nekako posebno
radostjo in nekakim zadoščenjem je govoril vselej o njem.
Celo v onem velevažnem pismu, v katerem je 22. julija
1. 1616. poročal rimskemu papežu o razmerah ljubljanske
škofije,!) je opozoril papeža na to, da je iz špitalske cerkve
pregnal protestante ter da je to iz nova posvetil za kato-
liško službo božjo. In komaj mesec dni potem, 25. avgusta
istega leta, si škof Hren ni mogel kaj, da ni iz nova
omenil te cerkve. , . . »Kirche der hI. Elisabeth, welche die
luterischen Prediger durch 50 Jahre bezetzt hielten und
welche ich, nachdem dieselben a. 1599. vertrieben wurden,
wieder eingeweiht habe.« Škof Hren s tem o^otovo ni na-

bila torej jako po ceni, govedina ne dražja nego po 2 kr. funt; od
telet je plačal blagajničar jedno (najcenejše) z 1 gld. 26 kr., jedno (naj-
dražje) pa z 1 gld. 56 kr. ; kozlički so bili po 26 kr. Višja v ceni pa je
bila perutnina: par golobov je stalo 12 kr., torej skoraj toliko, kakor
pol kozlička; kopune in purane pa celo lahko imenujemo drage, zakaj
purani so stali po 1 gld. 2 kr. do 1 gld. 40 kr., kopuni pa po 56 kr.
par, torej sta si bila kopun in kozliček v ceni kar jednaka.

Z mastjo niso kar do malega nič štedili, kajti porabili so 23 funtov
čiste masti, funt po 10 kr., in četrt boha (40 funtov prekajene slanine),
po 8 kr. funt.

Tem manj pa so marali za prikuho. Ker je bil to domač pridelek,
je imel gotovo jako nizko ceno, navzlic temu pa smemo iz blagajni-
čarjevega računa sklepati, da je ni bilo preveč na mizi, kajti potrosil
je: za čebulo 2 kr., za kislo zelje 10 kr, za zelenjavo pa 9 kr. Ta ze-
lenjava je bila najbrž kake vrste salata, kajti v računu se nahajajo
4 funti olja, funt po dva „osmaka" (skupaj 42-/jj kr.) in 3 bokali najfi-
nejšega jesiha, bokal po 8 kr.

Obed se je končal z močnato jedjo, in sicer s torto, za katero
se je porabilo za 7 gld. 2 kr. pšenične moke. Kar je bilo slaščine zanjo
treba, so jo kupili v lekarni (Confect aus der Apoteke ) za 1 gld. 57 kr.
Ker kave takrat še niso pili, služila so kot pomizek (Nachtisch) ja-
belka in sir.

Za dobro voljo gostov je blagajničar poskrbel z izbornim vipav-
skim vinom in kraškim teranom. Dolenjski cviček takrat še ni bil
priznan kot meščanska ali celo ne kot salonska pijača. Ta slovesni
dan blagajničar niti pred posle ni postavil dolenjskega vina, ampak je
kupil tudi zanje vipavca, in sicer ravno tiste vrste, kakor za gospodo
v obednici. Za gospodo je naročil dve vedri (po 40 bokalov) belega te-
rana in jedno vedro vipavca. Vipavec je bil tiste čase najbolj čislano
vino na Kranjskem ter skoraj za polovico dražji od terana; dve vedri
terana bokal po 8 kr.) sta stali le nekaj malega več (10 gld. 20 kr),
kakor vedro vipavca (8 gld. 53'/3 kr.). Kako na slabem glasu pak je
bilo takrat domače dolenjsko vino, posnemi iz tega, da je stal bokal
takrat 3, in če je bil drag, 4 kr., kar vemo iz istočasnih virov. (Em-
pfang und Ausgabenbuch der landesfiirstl. Hauptstadt Laibach anno 1601,
Mestni arhiv.)

') Mittheil. 1854. p. 63.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 41

ineraval naglašati svojih zaslug" za katoliško stvar. Tega mu
pač ni bilo treba, ker so v Rimu vedeli zanje ravno tako
dobro, kakor na nadvojvodovem dvorcu v Gradcu. Znano
jim je bilo tudi v Rimu, da je v prvi vrsti šla škofu Hrenu
hvala "za to, da so protestantje izginili s Kranjskega, kakor
mine slana, ko posije solnce nanjo. Zato lahko rečemo: če
je škof Hren omenil v tem svojem poročilu tudi špitalsko
cerkev, kazal je le skoro nehote, kako važno se mu je vi-
delo, da se je v špitalsko cerkev uvedla zopet katoliška
služba božja.

In da se ta imenitni dogodek ne pozabi, dokler bo
špitalska cerkev stala, zato je ukazal, da se obletnica tega
novega posvečenja praznuj odslej vsak velikonočni torek s
kolikor mogoče velikim cerkvenim sijajem. To se je tudi
res godilo ves čas, dokler se je v špitalski cerkvi opravljala
služba božja. Vrhu tega je hodila odslej tudi vsako tretjo
nedeljo po veliki noči iz Senklavža v špital procesija, pri
kateri^ se je ljudstva kar trlo.

Škof Hren je rešil in pridobil katoličanom zopet špi-
talsko cerkev, a rešiti in pridobiti pa jim več ni mogel
nekdanjih njenih dohodkov, ali vsaj vseh ne.

Siloviti protestantje so osvojili namreč tudi vse tekom
dveh stoletij deloma cerkvi, deloma špitalu darovano pre-
mično in nepremično imetje, če so le mogli do njega. Pora-
bili so ga za svoje namene. Podložnih kmetij špitalu sicer
niso mogli ugrabiti, pač pa so zapravili mnogo onih kapitalov,
ki so jih pobožni predniki namenili na pr. za večne sv. maše,
za vzdrževanje špitalskega kaplana in raznovrstne cerkvene
potrebe. Večinoma je bil ta denar naložen v magistratovi
blagajni. Ker pa je bil magistrat patron špitalsko cerkve
in so protestantje potisnili naposled zadnjega katoliškega
svetovavca iz mestnega doma, razpolagali in gospodarili
so luterski pridigarji s špitalskim imetjem, kakor se jim je
ljubilo.

Pri tem pa ni trpela škode samo cerkev, ampak so
bili škodovani tudi v špitalu preskrbljevani reveži, zato ker
skoraj ni bilo mogoče ločiti cerkvenih dohodkov od špi-
talskih. 8aj smo videli, da so darovatelji odmenjali po navadi
nekaj dohodkov za sv. maše, torej cerkvi, nekaj pa za špi-
talsko reveže. Protestantje se seveda za take določbe in
za take razločke niso menili ; pograbili so vse, kar jim je
bilo dosežno.

Posledica tega je bila, da za špitalske reveže ni ostalo
naposled nič. Zato je 1. 1599., torej zadnje leto lutcrskega
gospodarstva v Ljubljani, oznanil protestantski špitalski
oskrbnik zbranemu magistratu, ki je bil takrat še ves pro-

42 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

testantski, da so se špitalski dohodki tako skrčili, da ne
more več izhajati in več ne gospodariti. Njegovi skrbi pri-
poročeni ubožci v špitalu stradajo že zdaj in bodo še bolj.
Pomag-ati drugače ni mogoče, kakor če se špitalska desetina
da za 300 gld. v najem.

Zgodilo se je to nekaj mesecev poprej, preden je škof
Hren prišel v Ljubljano in prevzel škofovsko pastirjevanje
v ljubljanski škofiji.

Magistrat je špitalskemu oskrbniku obljubil, da bo dal
stvar preiskati ter bo ukrenil, kar se mu bo zdelo umestno.

Ker pak so bili špitalski dohodki takrat že vsi zaprav-
ljeni, je bilo v tej stvari težko kaj ukreniti. Zavoljo tega
sta sredi meseca junija 1. 1599. odložila špitalski oskrbnik
in njega pristav svoji službi. Magistratu je bila nju
odpoved jako neprijetna, posebno ker sta se odpovedala o
tako neugodnem času, o kresu, ko je bilo najteže sklicati
dovoljno število svetovavcev na posvete. Pozabiti ne smemo,
da so bili mestni svetovavci jedino le trgovci in obrtniki,
ki so ugodni poletni čas porabljali za svoje opravke ter
se iz Ljubljane razhajali po sejmih, ne le po Kranjskem,
ampak tudi v sosednje dežele. Mnogi so odhajali tudi na
popotovanje, da so se v Gradcu, Lincu, na Dunaju ali celo
v Norimbergu in v Benetkah o tem za popotovanja ugodnem
času preskrbeli s trgovskim blagom, ki ga v Ljubljani niso
umeli izdelovati. Ljubljanski tro-ovci so imeli tiste čase
daleč po svetu razprežene trgovske zveze, o čemer nas
dosti jasno poučujejo v sodskih protokolih ljubljanskih
oglašene in obravnavane tožbe italijanskih in nemških
trgovcev.

Zato je spravila odpoved špitalskih oskrbnikov mestne
očete, kar jih je bilo v Ljubljani, v prav veliko zadrego.
Tej težavi se je pridružila še neka druga. Kakor pri vsakem
drugem gospodarstvu je bilo kaj pak da tudi pri špitalu
ravno takrat največ dela. Kdo naj nadzoruje tlačane? Za-
voljo tega je magistrat oskrbnika pozval, naj potrpita vsaj
še kakih 14 dni, vsaj še do županove volitve, ki se ima
vršiti že v prvi polovici meseca julija. Ostaneta naj le vsaj
še ta kratki čas v svojih službah, zato da špital ne bo imel
še večje škode.

Toda oskrbnika se nista dala pregovoriti. Magistrat si
je izvolil dva druga, ki pak sta se tudi izgovarjala.^) Kaj
pak da, kako naj gospodarita, če nimata s čim !

Na kak način si je magistrat naposled pomagal iz te
zagate, mi ni znano, a da ga je njegovo gospodarstvo v špi-

*) Gerichtsprot. ao. 1.599.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 43

talu spravilo v hude škripce, dokazuje njegov sklep iz
naslednjeg"a 1600. leta. Sklenil je bil, naj se iz špitala od-
puste vsi, ki so toliko krepki, da si svoj kruh še sami
lahko služijo, potem vsi trmog"lavci in taki, ki so oskrbniku
iz teg'a ali onega vzroka nadležni.')

To je bila menda dosti silovita rešitev socijalnega
vprašanja!

h) Špitalska cerkev po protestantski dobi. Ko je škof Hren
špitalsko cerkev zopet posvetil, se je lotil tudi nje gospo-
darstvene str.^ni. Najpoprej je morala dobiti cerkev zopet
svojeu'a kaplana. Magistrat je seveda vprašal, s katerimi
sredstvi se vzdržuj, ko so vendar protestantje vse zagospo-
darili. Toda škof se za take pomiselke ni menil. Spitalske
dohodke je magistrat zapravil, torej naj tudi magistrat skrbi
za to, kako bo vzdrževal špitalskega kaplana.

Magistrat je v svoji sredi štel še precej na skrivnem
z vso dušo protestantski veri vdanih svetovavcev, pač bi bil
rad ugovarjal, toda odločnemu možu nasproti se ni upal.
Ker je bil nekdaj tako bogati špital kar do dobra brez
vseh dohodkov, je sklenil magistrat, da bo vzdrževati špi-
talskega kaplana z dohodki, ki so jih prinašale razne
sejmske pristojbine. A za prvi čas se mu je določila jako
skromna plača, češ, da se pri najboljši volji zanj ne more
utrpeti več, nego k večjemu 20 — 24 gld. na leto. Toliko
je bil magistrat pripravljen dajati, toda le pod pogojem, če
mu ostane patronska pravica, kakor jo je užival v prejšnjih,
— protestantskih časih, to se pravi le pod tem pogojem, da
špitalskega kaplana predlaga on, magistrat, škof ga pak
potrdi. 2)

Ravno isto pravico si je izgovoril tudi glede na spre-
jemanje špitalskih cerkovnikov v službo.

Med protestantskimi homatijami se je špitalu odtujilo
celo mnogo zemljišč, vrtov, njiv in travnikov. Protestantski
mestni očetje so jih svojim verskim bratom ali prodali, ali
pa jih morebiti celo kar razdali brezplačno. Dne 9. marcija
leta 1601. je takozvana reformacijska komisija prijavila
magistratu, da so neveljavna vsa v protestantski dobi od
ljubljanskega mestnega magistrata izdana kupna pisma, s
katerimi so se prodala cerkvena zemljišča. Ta skrajno ne-
prijetni odlok je provzročil seveda škof Hren, duša refor-
macijske komisije. Pri tem so mu bila v prvi vrsti na mislih
tista cerkvena zemljišča, ki jih je prejšnji protestantski
magistrat prodal od šentpetrske, ljubljanskemu škofu v pri-
boljšek dane fare. Najbrž je bila med njimi tudi tista velika

') ibid.

-) Gerichtsprot. ao. 1601.

44 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

njiva, katero so protestantje ogradili in napravili iz nje pro-
testantsko pokopališče. Nahajala se je tam nekje, kjer se
zdanja Marije Terezije cesta odcepi od Dunajske ter se
zavije na Gorenjsko. ^)

Reformacijska komisija je odredila, da se vsa na take
načine cerkvam odtujena zemljišča tedanjim posestnikom
vzemo ter se brez odškodnine vrnejo zopet cerkvam, ki so
njih prave lastnice, v prvi vrsti šentpetrski, zato ker so nji
vzeli protestantje največ sveta.

Za mestne očete je bil ta odlok jako neprijeten, — - in
skoraj da uganemo zakaj. V čigavih rokah pak so se naha-
jala ta zemljišča? Morebiti ne zavozimo močno pod pot, če
rečemo, da v rokah tedanjih mestnih očetov ali pa vsaj
njih najbližjih sorodnikov, zakaj imenitne mestne službe so
bile v oblasti le nekaterih najveljavnejših rodbin, kakor bi
jih bile vzele v zakup. Po ženitvah so bile te med seboj
v najbližjem sorodstvu. Veliko jih ni bilo, zato pa so se
zvezale in oklenile tem tesneje druga druge ter z vso od-
ločnostjo zabranjevale, da se niso vrivali kaki nepoklicane!
ali kak zoprn jim nepridiprav v imenitne, sicer le častne,
vendar pa jako mastne dohodke prinašajoče mestne službe.

Ko je škof gospode svetovavce pozval: »Vrnite in
dajte nazaj, kar ste si po krivici prilastili ali Vi sami ali
pa Vaši predniki v mestnih službah!« jim je bilo seveda
težko reči, da tega ne store. Zato so se zvijali in izgovarjali
na vsakojake načine ter iskali zvitih potov, kako bi se škofu
izvili iz pesti. Zato so mu razlagali, da sklenjenih kupnih
pogodeb razveljaviti ne kaže nikakor ne. Kaj pa poreko
meščani k temu? In kako škodo bo trpel ugled mestne
gosposke, ako se bo tako postopalo !

Toda škof se za take ugovore ni menil. Mestni očetje
so se morali vdati.

Ali če že niso mogli nič rešiti za-se in za svojce, sku-
šali so pridobiti vsaj špitalu nekdanja, v protestantski dobi
odtujena mu zemljišča. Seveda, ko jih je škof pozval, naj
mu povedo, katera so špitalska in katera ne, mu gospodje
tega niso mogli povedati, zakaj mestno gospodarstvo je bilo
v protestantskem času vse zavoženo, mestni zapiski pa vsi
v največjem neredu. A da škof meščanom pokaže, da ni
mestu sovražnik in da mu ne želi škode, zato je obljubil

') ibid. ^Acker beim Kreuz gegen Lack, welchen die Lutheraner
fur ihren Gottesacker od. Begrabniss gebrauchten". A pred Tavčarjevo
hišo (,,Kavarna Evropa'') stoječe znamenje sv. Trojice ni nekdanji ,, Kreuz
gegen Lack". To znamenje so postavili šele leta 1693. na mestu neke
preveč glasne gostilne. Vsekako pa se ,,križ proti Loki" ni nahajal
daleč od tam in vsekako na križišču teh cest. (Glej A. Koblar, Izvestja
itd. 1895. str. 164.)

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 45

in bil pripravljen, vrniti špitalu vsako njivo, vsak vrt, —
sploh vsako zemljišče, o katerem mu mag-istrat prej ali slej
dokaže, da je bilo kdaj špitalsko. V protestantsko poko-
pališče izpremenjeno veliko njivo na celovški cesti pa je
reformacijska komisija brez daljšega preiskavanja pripisala
kar takoj špitalu, če tudi ne prav brez vsake odškodnine.
Magistrat se je moral zavezati, da bo iz špitalskih dohodkov
plačeval v blagajno cerkve pri sv. Krištofu, šentpetrske
podružnice, vsako leto po 4 gld. najemnine.') S »špitalsko
g-ilto« je 1. 1771. kupil pl. Fodransberg seveda tudi to njivo.
Bil bi res zanimiv tek usode, če stoji današnja protestantska
cerkev na nekdanjem protestantskem pokopališču!

Tako se je špitalsko gospodarstvo vsaj za silo zopet
uravnalo. A bilo je zelo na slabem. Sicer dandanes ne mo-
remo več dognati, kako škodo sta trpela špital in cerkev,
toliko pa je gotovo, da so jim protestantske homatije po-
žrle najboljše dohodke. Razen podložnih kmetij jima najbrž
ni ostalo nič.

A sčasoma so se vsled radodarnosti imovitih Ljub-
ljančanov dohodki meščanskega špitala vendarle toliko
pomnožili, da se je v špitalski cerkvi mogla opravljati zopet
redna služba božja in se je moglo v špital sprejemati vedno
večje število podpore potrebnih revežev.

Izprva se je brala sv. maša samo trikrat na teden, po-
ročal je Hrenov naslednik, škof Scarlichi 1. 1633. papežu v
Rim, 2) a polagoma so se dohodki tako povzdignili, da je
špitalski kaplan, kateremu magistrat petdeset let poprej
ni mogel obljubiti več plače nego k večjemu 20 — 24 gld.
na leto, sredi XVII. stoletja dobival že po 160 gld. na
leto. Razen njega pa so v špitalski cerkvi opravljali sv.
maše še tudi drugi duhovniki. Računi špitalskega oskrb-
nika o cerkvenih potroških za 1. 1659. — 1662. spričujejo,
da je dobival za sv. maše redno letno plačo po 36 gld.
na leto tudi neki Gregor Robida, neki Jernej Cerne itd.
Redno je dalje prejemal tudi šenklavški zakristan Andrej
Kregar svoj vsake kvatre pristujoči mu goldinar.

Se več! — Že sredi XVII. stoletja, torej komaj petdeset
let po tem, ko se je zatrlo protestantstvo, se je v špitalski
cerkvi vršila služba božja o velikih praznikih zopet tako
slovesno kakor nekdaj. Prisotstvovali so pri njej in poma-
gali menihi vseh ljubljanskih samostanov, avgustinci, fran-
čiškani in kapucinci. Diskalceatov (bosopetih menihov)
1. 1659. ni bilo še v Ljubljani; bivali so še v Šiški, v Jami,

1) Gerichtsprot. ao. 1601 na raznih krajih fol 60, 90, 212, 214,
219 etc.

'■>) Mittheil. 1854. p. 80.

46 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

zidali pa so takrat že svoj samostan na Dunajski cesti. i)
Nekaj let pozneje pa nahajamo tudi že diskalceate med
onimi, ki so v špitalski cerkvi brali sv. maše.

Vsak teh redov je prejemal po 24 gld. na leto. Kapu-
cine pa, ki so bili kot izborni pridigarji na posebno dobrem
glasu, je špitalska cerkev odškodovala za njih pridigovanje
še posebej.

Špitalski cerkveni računi za 1. 1678. — 1680. kažejo, da
se je dajalo kapucinskemu pridigarju za vsako pridigo redno
par malih oddojkov (ein Paar Spanferkel) in po tri bokale
takrat najbolj čislanega vina s Proseka. L. 1707. nahajamo
mesto tega 4 bokale italijanskega vina (walischer Wein) in
2 pogači. (Denen Capucinern wegen gethaner Predigt am
hI. Elisabethtage 4 Viertel walischen Wein u. 2 Pogatschen.^)

Orglanje je v špitalski cerkvi oskrbljeval vedno jeden
šenklavških učiteljev (Schulhalter, Schulmeister). Za ta
posel je dobival po 8 gld. za vse leto. Učiteljsko delo in
učiteljski trud so tudi že takrat merili z najskromnejšo mero.
O posebno velikih praznikih — - to pa moramo pač priznati,
— so pak celo učitelje odškodovali res prav po gosposko.
Za špitalsko cerkev posebno imenitni so bili trije prazniki;
praznovali so se z največjim sijajem. Ti so bili: 1.) praznik
sv. Elizabete, cerkvene patronice, 2.) veliki torek, ko se je
obhajala, kakor smo zgoraj razmotrivali, obletnica po škofu
Hrenu iz nova blagoslovljene in posvečene cerkve, 3.) pa
praznik sv. Fabijana in Sebastijana, ki sta bila najbrž pa-
trona ljubljanskih krojačev in njih bratovščine. Bogate nje
dohodke je špitalu pripisal in podaril že cesar Friderik IV.;
takrat je tudi najbrž ukazal, da se praznik teh dveh svet-
nikov praznuj tako sijajno, kakor ga je poprej navadno slo-
vesno praznovala krojaška bratovščina.

'■) To je bil tisti samostan, katerega je cesar Fran Jožef II. 1. 1784.
dal zapreti ter ga dve leti pozneje izročil iz Trsta poklicanim usmi-
ljenim bratom s poveljem, da prirede v tem poslopju bolniščnico. To
so tudi res storili. Kakor znano, je služil nekdanji diskalceatski sa-
mostan temu namenu do zadnjega potresa.

^) L. 1707. kapucinci tudi svojega na 24 gld. določenega plačila
za sv. maše v špitalski cerkvi niso dobivali več v denarjih, ampak v
blagu, in sicer so se dogovorili — ne vera katero leto — naj jim na-
mesto onih 24 gld. špital daje rajši vsak teden po 12 funtov govedine,
vsakih 14 dni pa vrhu tega še tudi po jeden volovski jezik, seveda
samo one tedne, ko so jim njih redovna pravila dovoljevala uživanje
mesa. L. 1707. je bilo vse leto samo 34 takih tednov; špitalski oskrbnik
je to leto poslal v kapucinski samostan 403 funtov mesa (a 2 kr ), pa
16 vdovskih jezikov (a 12 kr.). V postnem času (6 tednov), v adventu,
štiri kvatrne in še nekatere druge tedne redovniki niso smeli uživati
mesa. Namesto mesa so take tedne dobivali po dva funta olja, (Spital-
raitung ao. 1707. v mestnem arhivu ljubljanskem.)

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 47

Za cerkvena opravila ob imenitnih teh treh praznikih
je špitalsko oskrbništvo najemalo duhovniško azistenco iz
Šenklavža. Prva leta po protestantski dobi so morali biti
zadovoljni pač samo z dvema levitoma. Toda čim bolj so
se cerkveni dohodki množili, tem slovesneje so se obhajali
ti trije prazniki. L. 1678. nahajamo v špitalskih računih nov,
primeroma ne majhen potrošek. Slovesneg-a cerkvenega
opravila sv. Elizabete dan ni to leto več opravljal špitalski
kaplan, ampak že škofov generalni vikar, katerega je špi-
talska cerkev plačevala odslej po 5 gld. 32 kr. za vsako
tako opravilo. Vrhu tega pa je prejemal tudi še vsako četrt
leta po 9 gld., toda ne vem, za kakšna opravila in pod
kakšnim naslovom. Zato, da je 1. 1678. umestil špitalskega
kaplana, je dobil veliki cekin »einen Doppelducaten«, du-
hovnika pa, ki sta mu pri tem azistirala, vsak po 8 librov,
skupaj 9 gld. 46 kr. 2 vin.

Da se je slovesnost še posebno povzdignila, špitalsko
oskrbništvo odslej tudi ni bilo več zadovoljno samo s svo-
jimi domačimi orglami, ampak je najemalo tudi še mestne
godce, ))Die Stadtthurner«.^ Po končanem opravilu je pri-
redilo njim in duhovščini bogat obed v špitalski obednici.
Tak dan so tudi šenklavškega učitelja odškodovali za nje-
govo orglanje res prav po gosposko, — dajali so mu »fiir
die musikalische Verrichtung« po 2 gld. 32 kr. Sijajna plača!

V povzdigo teh svečanosti so služili tudi mlaji, ki so
jih postavljali pred cerkvijo, in sicer ne v majhnem številu.
L. 1707. jih je stalo v že sicer silno tesni Špitalski ulici
petnajst. Recimo, da niso bili visoki, vendar so bili v
taki ozki ulici gotovo veliko napotje.

Za vse take in dostikrat še bolj malenkostne stvari
moral se je brigati špitalski oskrbnik sam. Bil je za vse
odgovoren. Brigati se je moral celo za reči, o katerih bi
človek mislil, da jih preskrbita ali cerkovnik ali pa špitalski
kaplan. Veliki teden na pr. so napravljali tudi v tej cerkvi
božji grob. Za razsvetljavo se je moral oskrbnik sam bri-
gati, kar vemo od tod, da so mu pregledovavci in odobro-
vatelji njegovih računov očitali, češ, da je zaračunil prvič
preveč olja (18 funtov), drugič pa tudi predrago, po 12 kr. funt.

1) To je bil tisti veseli kvartet, ki je na mestne stroško kratko-
časil Ljubljančane. Godil jim je po leti vsak dan, časih pa tudi po zimi
ob jednajstih dopoludne, in sicer z visokega stolpa na gradu. .,Dieser
(se. Pfeiferthurm) ist auf der Hohe mit einem Gange versehen, auf
vi^elchem um eilf Uhr zu Mittagg . . . die Stadtthiirner in ihrer griinen
Stadt-Lieberey mit dreyen Pauken und einev Zinken oder Cornet sich
horen lassen, auch von der Stadt als gute Instrumental-Musikanten
besoldet \verden." Valvasor, XI. 669. — To je bila prva ljubljanska
mestna godba.

48 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Iz računov za sveče, ki so se potrebovale pri službi
božji, se nam javi zanimiva vest, da sredi XVII. stoletja
špitalski oskrbnik sveč ni kupoval že narejenih, ampak
vosek, bel ali pa rumen, ter je dajal sveče liti. Svečar
mu je zaračunal za svoje delo po 4 kr. od funta.^)

Celo obredne knjig-e je moral oskrbnik izbirati in na-
ročati, kar je pač veliko bolj pristojalo beneficijatu kakor
pa njemu. Zato se tudi ni čuditi, da mu je 1. 1709. na pr.
vsilil bukvovez (knjigarjev takrat še ni bilo) jako drag brevir,
ki je stal 5 gld. 17 kr. Pri odobravanju računov so se pre-
gledovavci močno izpodtikali nad to celo previsoko ceno. A
oskrbnik jih je zavrnil ter jim dejal, da je stvar pač taka;
brevir je stal res toliko, prepričajo se sami lahko, prašajo
naj le beneficijata, saj živi še!

Sicer bi omenili lahko še jedno ali drugo gospodarsko
malenkost, ki je bila v zvezi z oskrbovanjem špitalske
cerkve, a navedeni slučaji naj zadostujejo.

Mnogo več skrbi in mnogo več posla pa je špitalskemu
oskrbniku napravljalo

2.) Gospodarstvo v špitalu.

Spital je bil dobrodelen zavod, ki je svoje dobrote in
podpore naklanjal v prvi vrsti samo pravim meščanom. Se
jedenkrat naglasa m tu, da špital ni bil nikdar
in nikoli to, kar so dandanes bolnice. A da se je
med starimi špitalarji nahajalo več bolnih nego zdravih,
kdo bi temu oporekal? Toda samo zaradi bolezni niso
sprejemali v meščanski špital nikogar.

Kje pak se je nahajala torej bolnica, ako ne v špitalu,
in kje so zdravili bolnike?

Imoviti meščani so se zdravili doma in na svoje
stroške, (zakaj zdravnikov in celo glasovitih zdravnikov se
v Ljubljani ni manjkalo nikoli), uboge meščane pa so od-
dajali v mestno bolnico, lazaret zvano. Ta je bila v zdanji
šentpetrski vojaščnici. Zidal jo je magistrat proti koncu
XVI. stoletja (1. 1586.),^) in sicer iz prva samo za take, ki so
oboleli za kugo. Iz početka le majhni lazaret je postajal
vsled vednega prizidavanja zmerom večji in večji; leta 1730.
je pokrival že ves tisti prostor, ki ga pokriva današnja
šentpetrska vojaščnica, le prvega nadstropja ni še imel,
ampak samo pritličje. 2)

*) 1659. den 21. May 42'/2 ^ gelbe Kerzen machen lassen. 14. de-
cember dits (se. istega leta) 15 « gelbes Wax erkauft a 30 kr., Ma-
cherlon davon bezahlt 1 fl. — Spitalraitung.

2) Valvasor. XI. 696.

^) Mestni arhiv, fasc. 7.

Ivan Vrhovec: Meščanski Ipital. 49

To je bila prva ljubljanska bolnica, ne pa špifal.

V špitalu neke vrste bolnikov niti več obdržati niso
smeli, ako so oboleli; to so bili tisti, katere je napadla kuga;
morali so jih takoj oddati v lazaret. To je notranja avstrijska
vlada izrecno velela s postavo, katero je izdala leta 1625.
(Infectionsordnung"). V nji je učila, kako se je ravnati o
kugi, katera je v malih prestankih razsajala po naših de-
želah že nad petdeset let. Ukazovala je špitalskim oskrb-
nikom, kjer koli se nahaja kak špital — torej ne samo v
Ljubljani — da za kugo obolelega človeka nemudoma od-
pravijo iz špitala ter ga oddajo v lazaret.^) — Celo tak torej,
ki je v špitalu obolel, je moral iti v takem slučaju ven iz
njega.

Ali je treba še točnejšega dokaza za to, da špital ni
bila bolnica?

aj Stroški za zdravnike in zdravila.

Komur je tega dokaza premalo, naj uvažuje, da v špi-
talskih računih, katerih se nam je ohranilo precejšnje šte-
vilo in iz različnih časov,^) ne nahajamo niti najmanjših
potroškov za zdravila. Da bi bili špitalski oskrbniki pozabili
nanje, niti misliti ni; v zaračunanju stroškov so bili pač
skrajno natančni, veliko bolj, kakor v zabeleževanju do-
hodkov. Ali pa hoče morebiti kdo zagovarjati bolnico, ki ni
rabila zdravil?

Seveda se nam vidi čudno in nam je skoro nedoumno,
da za stare in betežne ljudi, kjer je bilo bolnikov vedno
dosti, ne nahajamo nikakih stroškov za zdravila, posebno
ko nam računi kažejo, da so imeli v špitalu stalnega zdrav-
nika, časih celo še po dva, tako ha pr. L 1660. A nju za-
služek je bil jako uboren, tudi za tedanje čase jako uboren.

L. 1659., 1660. in 1661. je služil zdravnik Damijan Črne
po 2 kroni na leto, za tri leta je potegnil 12 gld. 48 kr.
plače. Padarja Adama Frohnerja pa so za vsak slučaj sproti
plačevali. A mož ni imel sreče; zaslužil je v vseh treh letih
samo 1 gld. 20 kr. ))\vegen Heilung eines armen Menschen«.

Pozneje je imel špital po dva stalna zdravnika. A tudi
nju plača je bila uborna, služila sta vsak samo po 7 gld.
na leto. Najbrž pa moža v špitalu tudi nista imela mnogo
opravila. Vsa njuna zdravniška umetnost je menda tičala v
tom, da sta špitalski starini puščala in ji stavila rožičke.

1) Radics. Geschichte des landschaftl. Civilspitals.

^) Za vso nadaljnjo razpravo so mi ti računi „Spitalraitungen"
in urbarij, „[Jrbarium des biirgerl. Spitals Jn Laibach" viri, — a jih ne
bom navajal za vsako beležko sproti. Shranjeni so v ljubljanskem
mestnem arhivu.

50 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Kaj več najbrž umetnika tudi razumela nista. Zato tudi
nista špitalu napravljala za zdravila nobenih stroškov —
kar je bila najbrž sreča za oba, za špitalsko blagajnico, še
večja pa za špitalarje same.

b) Pog"rebni stroški.

Toda neke vrste stroški bi nam skoraj lahko izpodbili
našo trditev, da špital ni bila bolnica v današnjem pomenu
besede. Na mislih so mi namreč pogrebni stroški. Spi-
talski računi pripovedujejo, da se je na špitalske stroške
pokopalo na pr.

v letih 1659.— 1662. = 21 mrličev
leta 1678. = 4 «
)) 1679. = 32 ))
» 1680. = 25 ))

Te številke so nekatera leta jako visoke! Dvaintrideset
mrličev tekom jednega leta samo v špitalu je pač tako
veliko število, da dela na človeka skoraj vtis, kakor bi bila
v špital sprejetim bolnikom ob enem že tudi smrt gotova.
Toda stvar se pokaže čisto drugačna, ako ji stopimo neko-
liko bliže. Imenovani mrliči namreč niso pomrli vsi v špi-
talu, ravno narobe, umrlo jih je tu najmanj, 1. 1679. na pr.
od 32 ne več kakor samo štirje, dva moška pa dva otroka.
Vsi drugi so umrli zunaj špitala, na svojih domih, in sicer
so med temi dvaintridesetimi tri ženske, ki so dobivale iz
špitala neko malo podporo v novcih, 25 pa je bilo re-
vežev, za katerih pokop bi se sicer ne bila zmenila živa
duša, ako bi špital ne bil storil teg'a. Take od vseg-a sveta
zapuščene ubožce so na špitalske stroške pokopavali tako
zvani »Bettelrichtera.i) Xo niso bili poznejši »Bettelvogte«,
ampak možje, katere je magistrat za vsako leto sproti iz-
biral iz meščanov ter jim naročal skrbeti za to, da se v
mesto ne pritepe preveč tujih beračev; dalje pa jim je na-
lagal tudi skrb za one mestne ubožce, katerih iz enega ali
drugega vzroka niso mogli sprejeti v špital. Skrbe naj zanje,
kolikor bo v njih moči. Zakaj tudi v Ljubljani je bilo zraven
velikega bogastva mnogo bede. Leta 1679. na pr. so dali
»revni očetje« pokopati nekega moža, ki so ga mrtvega
našli na cesti pred vicedomskimi vrati, »fiir Begriibniss
eines armon bei dem Vicedomthor gelegenen Mannes«.
O neki dragi priliki so našli mrtva neko beračico in nje

•) Sicer se ,,Bettelnchter" in „Bettelvogt" najrajše sloveni z „be-
raški strah". Dobra beseda, v vseh slučajih pa vendar ne pove prav
tega, kar „Betteh-ichter", katerim ni bila samo naloga berače uganj at i,
ampak jim tudi kolikor le mogoče pomagati v njih bedi.

k

Ivan Vrhovec: Meščanski gpital. 51

otroka, in 1. 1680. se čita: »Von Martij bis September seindt
auf den Giissen und Hausern 5 Armbe gestorben u. be-
graben«.

Sicer so računi špitalskih oskrbnikov jako redkobesedni,
vendar pa vidimo iz njih popolnoma jasno, kateri na špi-
talske stroške pokopani ubožci so bivali v špitalu ali preje-
mali vsaj od njega tedenske in mesečne podpore, kateri
pa ne. Za take siromake namreč, kateri so se s smrtjo
srečali tako rekoč na cesti, za reve, za katere se ni brigala
živa duša na svetu, tudi o priliki ne, ko so zatisnili svoje
trudne oči za vselej, za take je moral magistrat kot odgo-
vorna zdravstvena gosposka skrbeti, da jih spravi pod zemljo.
Nalagal je ta posel špitalskemu oskrbništvu, ki je pri tem
skopuharilo in štedilo do skrajne varčnosti. Ves pogreb
takih ubožcev ni stal več kakor po 8 kr. za osebo; jaz ne
vem, je li določil špitalskemu oskrbniku to svotico magistrat,
ali pa je oskrbnik sam gledal na to, da je siromake poko-
paval s kolikor mogoče majhnimi stroški. V špitalskih
računih se nahaja na pr. za vso drugo polovico XVII. sto-
letja že kar stalna oblika: »Von Begrabung eines Armen
denen Petlrichtern von jedweden gegeben = 8 kr.« Človek
res ne ve, kaj so plačali s temi osmimi krajcarji, ali grobo-
kopa za jamo, ali može, ki so mrliča nesli na pokopališče
k sv. Petru, ali se je plačala krsta ali kaj. Z nekakim no-
tranjim zadoščenjem pa čita človek v špitalskih računih, da
so privoščili takim revežem vsaj še krsto ter jih ob najskraj-
nejši varčnosti ne zagrebli kakor neumno živino: »Bis
16. Martij dits 1680 seint gestorben armbe Leuth 21, zu
jeder Tottentrugen verbraucht 5 Pretter, also 105 Pretter
{\ per 2 soldi = 2 fl. 48 kr.«

Dostojneje pa so pokopavali one, ki so umrli v špitalu
ali pa dobivali vsaj od njega podpore. Pri teh so bili po-
grebni stroški mnogo višji, a ne za vse jednaki. L. 1660. je
imel špital za neko Nežo Vipavko 44 kr. pogrebnih stroškov,
toda ravno isto leto čitamo v računih: »Den 18. Aprilis ist
zu der Mekozin Begriibniss aufgegangen in allem = 2 0.
1 kr. ingleichenweis die Lisel Maurerin bestattet u. bezahlte
Unkosten mit 2 fl. 17 kr.« L. 1679. je umrl v špitalu naj-
denček po tri tedne trajajoči bolezni; njegov pogreb je stal
24 kr., pogreb nekega druzega fantička pa, ki je ležal v
špitalu '^i\ leta bolan, 37 kr. 2 vin.

Iz tega je razvidno, da so se pri pokopih delali veliki,

človek bi skoraj rekel, preveliki razločki. In niso li razločki

v istini veliki? Pogreb Liže Maurerice na i)r. je stal 2 gld.

17 kr., to se pravi toliko kakor 17 pogrebov tistih revežev,

katere so mrtve pobirali po cestah.

4*

52 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Da v špitalu niso merili vseh siromakov z jednako
mero, kaže tudi še neki drugi potrošek, o katerem se mi
zdi le-to čudno, da ga nahajamo v računih tako redkokrat.
L. 1679. je po nekem v špitalu umrlem revežu zaračunil
špitalski oskrbnik 36 kr. za sveče ))\vegen des verstorbenen
Matthias Vajka per Kerzen = 36 kr.« Da špitalski reveži
za navadno potrebo niso žgali takrat primeroma zelo dragih
sveč, ampak olje, je pač samo po sebi umljivo; marveč so
te sveče gorele pri mrtvaškem odru. O tem govori popol-
noma jasno račun iz 1. 1678: »fiir einen frembden Pilgramb
(se. Pilger), welcher 3 AVochen im Spital krank gelegen und
allda gestorben, gab ich (se. Spitalmeister) per Kerzen per
Tag und Nacht =: 4 kr. 2 pf. Ta »per Tag und Nacht«
dokazuje, da so gorele pri mrtvaškem odru. Čudno pa se
vidi človeku prvi hip, da je za jednega siromaka zgorelo
sveč za 4 kr. in 2 vin., za druzega pa za 36 kr., to je osem-
krat toliko. Toda stvar se pojasni sama. Jeden je bil domač,
špitalski ubožec, drugi pa »ein frembder Pilgramb« — tuj,
popoten revež.

Romarjev in popotnih revežev — oboje zaznamuje
beseda Pilgramb • — so v špital sprejeli vsak čas katerega,
kaj pa da, saj so bili špitali iz prva gostišča ter so se šele
pozneje polagoma prestvarili v zavode za siromake.

c)Na špitalske stroške preskrbljevani siromaki.

Iz doslej navedenega sledi, da nam je razločevati več
vrst siromakov, za katere je špital skrbel, in sicer so spadali:

V prvo vrsto v špitalu bivajoči in stalno preskrblje-
vani meščanski ubožci. O teh bomo govorili nazadnje.

V drugo vrsto so spadali zunaj špitala bivajoči re-
veži, ki so dobivali iz špitala le redne podpore v denarjih.
V XVIII. stoletju se je napravil zanje izraz »Pfriindner«.
Večinoma so bile to ženske, katerih, kakor vse kaže, vsaj
v XVII. stoletju niso še sprejemali v špital, ampak jedino
le moške. Dobivale so na pr. v drugi polovici XVII. stoletja
po 20 kr. na teden podpore, nekatere tudi po 30 kr. Tudi
s kako obleko ali obutalom so se časih usmilili katere, tako
na pr. sta 1. 1670. dobili dve vsaka jeden par čevljev. (Stali
so po 40 kr. par.)

Tudi moškim so se delile podpore, ki pa po navadi
niso bile stalne, ampak se jim je dala miloščina samo po
enkrat, bila pa je zato tem večja ; časih je dobil kateri
revež celo do pet goldinarjev miloščine.

Tretje vrste siromaki so bili na Tranči zaprti greš-
niki, zločinci, „Malefizpersonen" , ki so na ta ali oni način

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 53

prišli s postavami navzkriž. Magistrat jih je dal zg-rabiti in
jih je zaprl na Trančo. Sicer tega ni storil rad, zato ker so
mu prizadevali mnogo stroškov in sitnosti, a je moral to
storiti, zato ker je bil ob enem tudi sodnijska gosposka,
katera je mogla obsojati celo k smrti. 8 to za meščane
neprecenljivo pravico pa so bili združeni tudi jako obilni
stroški, katere so provzročevale preiskave in do konca gnane
obravnave; zato se je vsak čas culo, da jo je s Tranče po-
pihal zdaj ta zdaj oni zločinec, ker so straže premalo ostro
pazile nanje. Magistrat stražnikov zavoljo tega sicer res ni ravno
pohvalil, slišal pa je vendar rad kaj takega, zakaj z ubeglim
zločincem so zbežali tudi stroški, ki bi jih bilo mesto imelo
sicer ž njim, ako bi bil dotičnik ostal še dalje v ječi, ali če
bi ga bilo celo treba peljati na moriščei).

Jetnikom na Tranči je moral hrano dajati kaj pak da
magistrat. A to mu ni delalo mnogo preglavic, zakaj prejšnji
časi so bili jetnikom nasproti mnogo bolj trdosrčni kakor
današnji, ko oblastništva, skoraj bi človek rekel, postopajo
s potepuhi, tatovi in cigani prerahločutno. V XVII. stoletju
so imeli zločince zaprte ob samem kruhu in vodi, tudi če
so mesece in mesece tičali v ječi. Sicer pak se po navadi
to ni zgodilo, marveč so se dotične gosposke zločincev rade
iznebile kakor mogoče hitro, že zavoljo tega, da jih vzdr-
žavati ni bilo treba.

Kruh za jetnike na Tranči, med katerimi so se 1. 1660.
nahajali tudi ujeti Turki, ^j se je dajal iz meščanskega špitala.
Da pa ravno iz špitala, je prihajalo najbrž odtod, ker so
jetnike imenovali takrat ))arme Stinder« ter jih spričo tega
nazivanja šteli med siromake. Torej jim je tudi hrana pri-

1) Zavoljo takih razmer so nastale tiste še dandanes po vsej
osrednji Evropi pripovedovane smešnice, kako so se v tem ali onem
mestu branili tujih zločincev, kako so se skhcevali na to, da imajo
vislice samo zase in svoje otroke, da imajo svojih zločincev dovolj in
in da jim tujih ni treba itd. Dotičnik jih zasluži morebiti res in je
zrel zanje, a svojih mu ne privoščijo, izbere naj si katere druge; nič
ne bodo imeli proti temu, še veselilo jih bo, tudi če najdcj kake boljše.
In da jim je šel prej s poti, dali so mu še kaj za popotnico. — To
niso do cela prazne izrnišljave. Nekako blizu tako se je res zgodilo
marsikje, le da je hudomušni humor pridejal in priteknil kaj, zato da
se je smešnica lepše pripovedovala

-') Spitalraitung von vier Jahren als von ao 1659, 1660, 1661 u. 1662 :
„Anno 166(J den 17. October auf Befehl eines ehrs. Magistrats denen
Gefangenen auf der Trantschen proth per 4 ti. 4 kr. In<;deichen fiir die
Tiirken proth per 3 fl. 28 kr." Da se je v Ljubljani nahajalo vsak čas
kaj ujetih Turkov, ni nič čudnega. Valvasor pripoveduje o njih, da so
1. 1416. pomagali celo pri gradbi ljubljanskega fizidja; ne vem pa si
razlagati, zakaj da je magistratu bilo naloženo, da jih je moral imeti
v svoji ječi zaprte in jim dajati hrano. Sicer je bila to dolžnost de-
želske gosposke (Landschaffc).

54 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

stojala iz špitala, iz zavoda, katerega prva naloga je bila
skrb za ubožce. In jedino le izrazu »arme Siinder« je
menda tudi pripisovati, daje bila špitalu naloga, v posebnem,
nalašč za to narejenem vozu odvažati zločince na morišče. '
Pod streho je stal ta voz v špitalski pristavi na Celovški
cesti. L. 1635. ga je magistrat že imel, kar sledi iz jednega
njegovih sklepov: »Der armen Siinder wegen ist beschlossen
worden, einen solchen Wagen u. Kasten machen zu lassen,
damit die Malefizpersonen und die Geistlichen sammt dem
Nachrichter (to je bil rabelj) daraufsitzen und also zu der
Richstatte gefiihrt werden sollen, als derselben Kasten soli
so oft im Spital aufbehalten sein«.i)

Četrte vrste ubožci so bili najdenčki (Findelkinder).
Od kdaj je špital začel skrbeti tudi za te črvičke, ne vem.
Do srede XVII. stoletja jih v računih ni najti, pač pa naha-
jamo proti koncu tega stoletja zabeležene stroške zanje. Iz
njih je posneti, da so nekatere hranili in izrejali v špitalu
samem, nekatere pa so oddajali v rejo na kmete. L. 1680.
na pr. je dal špitalski oskrbnik za dva od njih prenarediti
obleko »fiir Ubermachung von zwei Kinderkleidern im
Spital«. Od tistih, ki so jih oddajali na kmete, so plačevali
njih dojkam po 8 do 12 gld. na leto.^) Ce bi bili računi
špitalskih oskrbnikov X\H. stoletja natančni, kar pa niso
nikakor in v nobenem oziru, rekli bi lahko, da je bilo število
najdenčkov jako majhno. Natančnejši postajajo računi šele
v drugi polovici XVIII. stoletja. O teh bomo govorili o drugi
priliki.

Najbolj pa pogrešamo natančnih računov o izdatkih za
one, za katere je bil špital v prvi vrsti odmenjen, za stare,
onemogle, za delo ne več sposobne meščane, za »špitalarje«.
Zato se nam bo vsiljevalo marsikatero vprašanje, pri ka-
terem nas bodo pustili špitalski računi popolnoma na cedilu.
Seči bodemo morali zdaj pa zdaj po drugih virih.

') Gerichtsprot. ao. 1635. Zločince so vozili na morišče špitalski
konji zato, ker ga pač v vsem mestu ne bi bilo dobiti človeka, ki bi
bil dal svojo živino za ta žalostni posel, če prav bi se mu bil obljubil
še tako dober zaslužek, zakaj vse, kar je bilo z usmrčenjem zločincev
v kakršnikoli dotiki, je bilo po nazorih tedanjega časa do skrajnosti
razvpito in ..nepošteno". Rablja in njegovih hlapcev niso trpeli v no-
beni „pošteni družbi'. Rabljeva hiša je stala na samem, daleč proč od
stanovanj drugih ljudi, na Gradu, vrh Rebrj, blizu zdanjega „Sonn-
wendhof-a'', nekdanjega stolpa za smodnik. Če Reber še dandanes ni
na najboljšem glasu, je to prav gotovo še nekak ostanek iz prejšnjih
časov. Stvari, ki so rablju in njegovim hlapcem služile za vsakdanjo
rabo, bi se v ravno tisto svrho noben drug človek ne bil doteknil za
nobeno ceno.

-) So hat Herr Frohlich (se. Spitalmeister) fiir das Findelkind
Marica, von einem Jahr der Spela Tomanin per die geraichten Priist
oder per das Saugen bezahit zusammen 8 fl.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 55

Spitalske ubožce so sprejemali v špital v popolni seji
zbrani mestni očetje. Kaj pak da je bila pri tem špital-
skega oskrbnika beseda najveljavnejša, ker je bil on ne le
o špitalskih razmerah najbolje poučen, ampak je tudi naj-
bolje vedel za imovinsko stanje dotičnega prosivca.

V obče se je na stare svoje dni podpore potrebni me-
ščan sprejel v špital za ves čas svojega življenja, vendar
se je dostikrat prigodilo, da so koga iz špitala odslovili.
Vzroki za to so bili različni; jednega smo se bili že mimo-
grede doteknili. Rogoviležem in s špitalskimi odnošaji in
razmerami nezadovoljnim revežem se v špitalu niso dolgo
izogibali. Kdor je delal sitnosti, se pričkal in prepiral rad
s svojimi ubožnimi tovariši ali še celo s špitalskim oskrb-
nikom samim, potisnili so ga o prvi priliki čez špitalski
prag na ulico; kaj takega se je prigodilo prav pogostokrat.

Da ti meščanski ubožci niso bili vselej naj prijetnejši
gostje pod špitalsko streho, kdo bi se čudil temu! Pomislimo
le, da so bili to večinoma ljudje, katerim se je nekdaj go-
dilo morebiti prav dobro, a so jih te in one nesreče spravile
na beraško palico. Že spomini na nekdanje lepše dni so
jih napravljali čemerne in same s seboj nezadovoljne. Temu
se je pridružila še starost, bolehavost, betežnost in — kar
jim je hodilo morebiti še najbolj navzkriž — ■ udajati so se
morali hišnemu redu špitalskemu ter se pokoriti gospodu
oskrbniku, ki jim je bil včasih morebiti že iz prejšnjih,
boljših časov pristujena oseba. Vrhu tega pa se kaj pak da
v špitalu ni delal med preskrbljevanimi ubožci niti naj-
manjši razloček, in nikogar niso vprašali, kaj in kdo je bil
poprej. Zdaj so si bili vsi jednaki. Kdor pak pozna človeško
naravo količkaj, posebno pa še naravo starih, nekdaj recimo
da imovitih ljudi, ta umeje pač lahko, da se je v špitalu
vnel med starci vsak čas kak prepir.

A tudi iz kakega drugega vzroka se je zdaj pa zdaj
iz špitala umeknil kak preskrhljevanec ter napravil prostor
svojemu nasledniku. Prigodilo se je včasih, da je kdo »špi-
talarjev«, kakor so tudi skratka imenovali spitalske reveže,
podedoval kaj po tem ali onenn svojih sorodnikov; takega
so seveda odslovili iz špitala, če tega dotičnik ni sam storil,
kar se je pač zgodilo najrajšo.

Prostovoljno so špitalarji odhajali iz .š[)itala tudi iz
drugih vzrokov, bodi si, da jih je bolehnost popustila in
so se jim nekdanje moči zopet povrnile, bodi si, da se
jim je ponudila kje kaka [n-ilika za lahek zaslužek itd.

Po koliko špitalarjev pa so preskrbljevali v obče v.
ši)italu?

56 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Do početka XVIII. stoletja nam špitalski računi na to
vprašanje ne dado zanesljiveQ:a odgovora, pač pa izvemo iz
drugih virov, tako na pr. iz nekega vicedomskega poročila, |
da so L 1638. preskrb Ijevali v špitalu po 22 — 27 oseb.^) S
tem se ujema tudi, kar je o tej stvari poročal rimskemu
papežu 1. 1633. ljubljanski škof Scarlichi, Hrenov naslednik,
da so namreč o njegovem času preskrb Ijevali v cesarskem
špitalu po kakih 24 revežev, v meščanskem pa vedno vsaj
najmanj toliko, rajši pa še več.^)

d) Cesarski spit al, »Hofspital«, »k aiserliches

Spi t al«.

Doslej sem se izogibal vpletati v zgodovino meščan-
skega špitala tudi zgodovino cesarskega. Odslej pa hočem 9
to storiti ob vsaki priliki, in sicer iz dveh vzrokov: prvič ^
je bil cesarski špital zasnovan do malega tako kakor me-
ščanski; drugič pa se njega v zgodovini meščanskega špi-
tala že zavoljo tega ne morem ogniti, ker se je pozneje,
v drugi polovici XVIII. stoletja za nekaj časa združil še celo
z meščanskim. Njegova meščanskemu špitalu do malega
slična osnova nam bo v marsičem prav dobro služila. Slu-
čajno so se namreč za cesarski špital ohranile listine, ka-
kršnih za meščanski špital nimamo — pogubile so se. —
Tako nam je z listinami cesarskega špitala na marsikaterem
kraju mogoče popolniti zgodovino meščanskega.

Cesarski špital je ustanovil cesar Ferdinand I. 1. 1553.
za stare, onemogle idrijske rudokope; pozneje pa so spre-
jemali vanj tudi doslužene, v bojih za cesarja in dom ohromele
vojake. Za ta špital si je cesar Ferdinand I. izbral avgu-
štinski samostan pri sv. Jakobu ter ga s takrat še jako
skromno cerkvico vred kupil od njih. Tudi je prevzel od
njih dohodke, ki so jih avgusti nci dobivali iz nekaterih
jim podložnih kmetij, ter jih je odškodoval za to v Istri,
v zdanji Opatiji (Abbazia), kamor so avguštinci odšli iz
Ljubljane.

Za vzdržavanje svojega špitala je cesar odmenil od avgu-
štincev prevzeto gilto, ki je imela 33^ 2 podložnih kmetij,
vrhu tega pa je tudi ukazal, da vicedomska gosposka v
Ljubljani plačuj špitalu v priboljšek po 1000 gld. iz kame-
ralnih dohodkov.

A dolgo časa cesarski špital ni ostal pri sv. Jakobu.
Umeknil se je že L 1597., še preden je torej minulo petdeset
let — in sicer se je umeknil 00. jezuitom, katere je bil

1) Viced. arh. I. 106 a.

') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1854. p. 80.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 57

poklical nadvojvoda Ferdinand, poznejši cesar Ferdinand II.
(1619. — -1637.), takrat v Ljubljano. Najprej jim je odkazal
opuščeni frančiškanski samostan na mestu zdanje višje
gimnazije na Vodnikovem trg"u, iz katerega so bili med
protestantskimi homatijami polagoma pobegli vsi franči-
škani. A za jezuite je bil frančiškanski samostan premajhen.
Bivali so le nekaj mesecev v njem, potem pa so se preselili
v cesarski hospital pri sv. Jakobu. Seveda jim tudi ta ni
zadostoval, saj je bil celo še manjši in bolj zanemarjen,
nego frančiškanski samostan. A jezuiti tudi niso name-
ravali bivati v takem, kakršen je bil. Podrli so ga s
cerkvico vred do tal ter na njega mestu zgradili zdanjo
prelepo šentjakobsko cerkev in celo vrsto poslopij, katerih
pa dandanes ne stoji ne jedno več.

Menjali so, sem dejal. Jezuiti so šli k sv. Jakobu, ce-
sarski špital pa so premestili na nasprotni konec mesta, v
zapuščeni frančiškanski samostan.^)

A tudi cesarski špital ni ostal dolgo pri frančiškanih,
še toliko časa ne kakor pri sv. Jakobu. Ko je bil namreč
škof Hren pregnal iz Ljubljane in s Kranjske protestante,
prizadel si je na vso moč, da privabi nazaj v Ljubljano zopet
vse nekdanje meniške redove, ki so se bili umeknili prote-
stantom. Ko so se frančiškani 1. 1612. res zopet vrnili, izro-
čili so jim 15. februarja istega leta njih nekdanji samostan.

Kam pak s cesarskim špitalom zdaj? Vlada je bila
sklenila združiti ga z meščanskim špitalom. Zavoljo tega je
nadvojvoda Ferdinand vicedomu že ukazal, naj se pogodi
o tej stvari z ljubljanskim magistratom, da doslej v cesarskem
špitalu preskrbljevane reveže sprejme v svoj špital. Zato pa
naj se mu prepuste vse tedaj cesarskemu špitalu podložne
kmetije, vsa desetina in špitalska pristava (Spitalmayerhof),
in tudi od tistih 1000 gld., katere je cesarska blagajnica
špitalu izplačevala še vsako leto, naj dobi magistrat, oziroma
njegov meščanski špital po 400 gld. na leto. Cesarski špi-
talski oskrbnik («Der kaiserliche Oberspitalmeister«) ostani
pač še dalje v službi, a računov o dohodkih, ki jih bode
nosila imovina cesarskega špitala, ne polagaj magistratu,
ampak dolenje-avstrijski vladi na Dunaju.

Toda magistratu ni godila ta namera kar do malega
nič, in sicer iz več vzrokov. Zato je sklenil upreti se ji:
»Es ist beschlossen worden, einen schriftlichen Bericht an
don Landesfiirsten zu thun und die Ungelegenheit mit
mehrerer Ausfuhrung in solchen Bericht einzuverleiben.-^)

O Valvasor XI. 692.

"") Gerichtsprot. ao. 1612. fol. 25.

58

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Mag-istratovi ugovori so tudi res obveljali. Zato je po-
iskala vlada za svoj špital drug primeren kraj ter je
na zdanjem Vodnikovem trga, tedanjemu frančiškanskemu
samostanu in frančiškanski cerkvi nasproti zgradila zanj
novo poslopje. To je tista precej prostorna hiša, Vo-
dnikov trg št. 5., v kateri se je še nedavno nahajal urad za
tobak (k. k. Tabak-Administration), in v kateri ima zdaj
C. kr. okrajno glavarstvo za okolico ljubljansko svoje pisarne.

Rekel sem bil že, da je bil cesarski špital do cela tako
uravnan kakor meščanski. Imel je isto tako svojega oskrbnika,
le s tem razločkom, da seveda ni bil v mestni, ampak v
cesarski službi ter za svoje gospodarstvo, kakor sem že tudi
rekel, ni bil odgovoren magistratu, ampak cesarski vladi.
Imel je isti hišni red, celo natanko isto število poslov ter
je na isti način preskrbljeval priporočene mu ubožce. Le
svoje kapele ni imel, ampak so morali cesarski špitalarji k
službi božji hoditi v bližnjo, špitalu nasproti ležečo fran-
čiškansko cerkvico. Hodili so tje vsak dan po dvakrat, zjutraj
od 10. — -11. k sv. maši, popoludne pa med 4. in 5. uro k
litanijam; pri obeh opravilih so bili zavezani moliti za
habsburško rodovino. Za ta cerkvena opravila so od 1. 1613.
dalje dobivali frančiškani od cesarja po 52 gld. na leto.^)

e) Dohodki in imovina cesarskega š p i t a 1 a.

Kakor meščanski je imel tudi cesarski špital, kakor
smo že povedali, več podložnih kmetij, vrtov, njiv, travnikov,
itd. Precej pa je imel tudi svojega posestva: razen špitalskega
poslopja in pristave tudi še njivo in vrt zraven pristave,
njivo pri sv. Krištofu »gegen das Hochgericht gelegen«,
njivo zadaj za pristavo v Jami (v Šiški) in dva travnika,
jed nega Pod Pečjo na močvirju, drugega pa v Mednem.

Nekdanja avguštinska gilta je štela 33 Va podložnih
kmetij, nekaj njiv, vrtov, travnikov, nekaj podložnih kajžarjev
in jeden mlin, in sicer v naslednjih A^aseh:

I

\

Vasi

kmetije vrtovi njive travniki kajžarji mlini

Beričevo .
Bizovik .
Dravlje .
Dvor . .
Goričica .
Iška vas.

Odnos

5V2

') Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1857. p. 14-16.

Ivan Vrhovec : Meščanski špital.

59

Vasi

kmetije

vrtovi

njive

travniki

kaj ž ar j i

mlini

Prenos .

5 V.

_

_

_

1

_

Jama ....

3V.

—

2

—

1

—

Jarše ....

1/

/a

—

—

—

—

—

Kašelj ....

I/

—

—

—

—

—

Kot

2

—

—

—

—

—

Medno . . .

4

—

—

1

—

—

Pance ....

2 V.

—

—

—

—

1

Pavlov vrh .

1

—

—

—

—

—

Podgorica . .

4

—

—

—

2

—

Savlje ....

1

—

—

—

1

—

Strahomer . .

3

1

—

1

—

—

Stuli (?) . . .

1

—

—

—

—

—

Studenec (Ig)

V,

—

—

-

—

—

Šiška ....

1

■ —

1

—

—

■ —

Vase (?)...

1

—

—

—

—

—

Vič

2

—

—

—

—

—

Vižmarji . .

i;^

—

—

—

—

—

Skupaj .

33'/.,

1

3

2

5

1 1

Tudi je imel cesarski špital še svoj vinogTaci na Vi-
pavskem, ki je povprečno nosil po 10 veder 10 bokalov
vina na leto, in nekaj podložnih vinogradnikov na Vipavskem
in Dolenjskem (pri Kostanjevici). Posebno mnogo pa ti vi-
nogradi niso prinašali niti tu niti tam. Na Dolenjskem so
računali o dobrih letinah k večjemu na 10 veder. Iz prijaz-
nosti je to gorščino (Bergrecht) pobiral kostanjeviški opat ter
jo pošiljal v Ljubljano; za to vožnjo mu je cesarski špital
plačeval po 30 kr. od vedra.^)

Tudi gospodarstvo je bilo v cesarskem špitalu v vsem
uravnano prav tako kakor v meščanskem, a da ne bom že
znanih stvari ponavljal, zato naj omenim le mimogrede ter
dostavim le, da je bil na pr. Anže Vodnik iz Dravelj (morebiti
kak prednik našega Vodnika) za svoje župonovanje prost vsega
davka, tako kakor sta ga bila prosta in sta imela še druge
priboljške ^tudi župana meščanskega špitala, Vidic v Tro-
šinjah pa Žlebnik v Podgori (glej str. 18).

A po tem precejšnjem ovinku se vrnimo zopet k me-
ščanskemu špitalu.

/; Kako seje v XVII. in XVIII. stoletju godilo
ubožcem v špitalu.

Rekel sem bil, da so računi meščanskega špitala do
početka XVIII. stoletja jako nepopolni, površni in tako zme-
deni, da jih dandanes človek ne moro več razbrati. Najbrž

') Vicedomski arhiv. L 21.

60 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

pa jih ni razumel niti magistrat, kateremu so jih špitalski
oskrbniki polag-ali v pregled in odobrenje. Natančnega
pogleda v špitalsko gospodarstvo za XVII. stoletje torej
nimamo — zračunjeno je vse kar na debelo — ■ pač pa
izvemo iz njih marsikaj zanimivega.

V špitalu bivajoči ubožci so bili preskrbljeni z vsem,
kar treba, ali bi vsaj morali biti: s stanovanjem, hrano in
obleko. Toda iz prva, to se pravi brž potem, ko se je pro-
testantom vzelo špitalsko gospodarstvo in so bili le-ti pre-
gnani iz dežele, špital morebiti tega ni mogel vsega vzdrževati,
ampak šele potem, ko se je s svojimi dohodki nekoliko
opomogel. L. 1635. je prosil namreč neki Miklavž Klein, naj
ga sprejmo v špital, toda dostavil je, ne samo v stanovanje,
ampak v vso oskrbo.^) Iz tega sledi, da so iz prva jemali
ubožce, ali vsaj nekatere med njimi, v špital samo pod
streho, za hrano pa so morali skrbeti nekateri sami. Pozneje
pa je to prenehalo, ter so bili v špitalu bivajoči preskrbljevani
z vsem potrebnim.

Vendar pa ne morem povedati, kaj se jim je nosilo
na mizo. Meso so dobili vsako nedeljo in vsak praznik,
to je pač gotovo. Praznikov pa je bilo takrat dokaj več
nego dandanes. Razen zdanjih so bili v XVII. stoletju za-
povedani prazniki tudi še: torek po veliki noči in binkoštni
torek, sv. Janez Krstnik, sv. Marjeta, sv. Jakob, sv. Ana,
sv. Lorenc, sv. Jernej, sv. Mihael, sv. Simon in sv. Juda,
sv. Martin, sv. Elizabeta, sv. Katarina, sv. Andrej, sv. Miklavž,
sv Tomaž, sv. Janez evangelist, dan nedolžnih otročičev,
sv. Silvester, sv. Matija, sv. Filip in sv. Jakob, sv. Matevž,
sv. Fabijan in sv. Sebastijan, sv. Pavla spreobrnjenje, sv. Jurij,
sv. Fortunat in mestni patron sv. Ahacij.^)

Ob delavnikih so špitalarji dobivali meso samo dvakrat
na leto, pustni ponedeljek in pustni torek, ta dan pa celo
še zvečer. Toda koliko mesa jim je pristojalo vselej, ne vem.
Špitalski oskrbnik je na pr. v svojih računih za 1. 1679. le
zabeležil, da je kupil za špital tekom štirih let za 174 gld.
36 kr. mesa, vsako leto povprek torej za 43 gld. 39 kr. A
razen tega so porabili tudi mnogo mesa doma prirejene
živine, doma pobitih volov, krav in doma zaklanih prašičev.
Špitalski oskrbnik Josip Bosio je dal 1. 1661. pobiti jednega
vola in zaklati šest prašičev, 1. 1663. pa 3 vole in 7 prašičev,
toda koliko je to meso tehtalo, v njegovih računih ni po-

*) Gerichtsprot. ao. 1635. „Niclas Klein bittet ihm niclit nur die
Herberge, sondern auch die gebiihrliche Nothdurft verschaffen zu lassen."
2) Spitalraitung ao. 1707.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 61

vedano. Njegovi nasledniki pa v svojih računih niti toliko
ne povedo. Ko ne bi bili slučajno zabeleženi mesarski za-
služki in zabeleženo vino, ki so ga pri klanju popijali, bi
sploh ne vedeli, da so v špitalu imeli navado, pobiti in za-
klati vsako leto nekaj doma prirejene živine. Ravno tako
ni niti v jedncm obilo nam ohranjenih računov ne duha
ne sluha o tistem lepem številu desetinskih jajc, kokoši,
rac in kopunov, kozličkov itd., ki so jih prinašale špitalu
podložne kmetije, in katerih smo bili o priliki, ko smo go-
vorili o špitalskih dohodkih, našteli na stotine. Kam je
izginila ta perutnina? Da ji niso špitalarji pozavili vratov,
menda ne bo nihče dvomil. Sploh so špitalski računi druge
polovice XVII. stoletja zagaljeni v neko mistično temo, in
zastonj poizvedujemo iz njih, koliko se je te ali one jestvine
kupilo, koliko se je doma pridelalo, koliko se je porabilo in
kako. Jaz špitalskih oskrbnikov kar nikakor nočem sumiti,
toda sodba o njih zavoljo tega ne postane dosti manj ostra.
Gospodje so menda kar brez vsakega zapisovanja sprejemali,
kolikor in kar se jim je prinašalo, in najbrž ravno tako so
tudi brez zapisovanja jemali in porabljali žito iz predalov,
mast in meso iz shramb, vino iz kleti itd., dokler je bilo
kaj. Ko pa je zmanjkalo takih reči, so jih pa menda kupo-
vali zopet ravno tako tudi brez vsakega zapisovanja.

Čuditi se je le magistratu, da je kaj takega trpel ter
take in jednake, do cela nedostatne račune odobraval.

Že nekoliko več nego iz srede XVII. stoletja nam
poročajo špitalski računi iz konca tega stoletja, tako na pr.
računi Anžeta Frolicha, kije oskrboval špital od 1.1678. — 1681.,
torej tri leta. Mimogrede naj omenim, da se možu niti
vredno ni zdelo sestaviti račune o triletnem svojem oskrbo-
vanju špitala. Sestavili so ga (najbrž vsled magistratovega
pritiska) šele njegovi pravni dediči. Frolichovi računi, pravim,
so pač nekoliko popolnejši, toda o mesu ne izvemo tudi iz
njih še nič natančnejšega, k večjemu to, da je 1. 1679. plačal
mesarju za meso 79 gld. 24 kr., leta 1680. 82 gld. 15 kr.,
leta 1681. pa 99 gld. 6 kr.; dalje, da se je v špitalski
kuhinji porabil tisti cent masti, katero je nosila kamniška
desetina, da pa je vrhu tega prikupil še 115 funtov zabele
in da je dal špitalarjem dvakrat v letu tele speči, pustni
torek in torek po veliki noči. A koliko je dal doma prirejene
živine pobiti in zaklati ali koliko je tehtalo nje meso, nam
tudi njegovi računi ne povedo.

Pač pa izvemo vsaj to, da se jo v špitalu jedel sam
ajdov, z ržjo mešan kruh, za katerega so popek li vsak teden
po 11 mernikov ajde, vse leto pa 14^5 starjcv ali 572 mer-

62

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

nikov ajde (1 star so bili štirje merniki), rži pa 52 starjev.
Zgance so kuhali sicer tudi iz ajdove, toda luskove moke;
pokuhali so jo po jeden mernik na teden.

Ob nedeljah in praznikih so imeli špitalarji vkuhant)
juho pa morebiti še kako močnato jed, zakaj porabili so
5 mernikov pšenične moke »per die Suppen und Nudi«, o
velikiht reh praznikih, o božiču, o veliki noči in o binkoštih,
pa so vriiu tega popekli in pokuhali še vsak pot po 8 mer-
nikov pšenice. Tudi v postu se jim je hrana nekaj priboljšala.
Bosio jim je dal ta sveti čas 9 mernikov j)šenice »per die
Strukl, Platlein und Nudeln«.

Žito so pridelali deloma doma, deloma pa so ga pri-
našale podložne kmetije kot davek ali pa kot desetino.
Doma so pridelali največ ajde, za ajdo pa rži in pšenice,
te pa primeroma vendar le malo. Tudi druzega žita se ni
dosti sejalo. Naslednja tabela nas pouči o tej stvari natančneje:

Pridelali so
mernikov

]. 1679.

1. 1680.

1.1681

posejali pa

1. 1679.

1. 1680.

, 1681

ajde . .

rži . .

pšenice

ječmena

prosa .

boba. .

leče . .

čičerke

cizare ali
Italija
graha

432

872

480

104

56

120

96

38

88

20

18

12

32

48

40

—

14

10

10

14

i

—

6

2%

sk.

—

12

V.

ajde . .

rži . .

pšenice

ječmena

prosa .

boba .

leče . .

čičerke

cizare ali
italijansk
graha . .

74
26
20

IV.

59
34

18
4

4V2

3V.

1

69
40
22

Skupaj . I 684 j 674 767

Skupaj . 121 '/2 124 132

Sicer nikakor nočem trditi, da so te številke matema-
tično natančne, za pridelke brez dvoma niso previsoke,
rajše prenizke, zato ker smemo biti prepričani, da špitalski
oskrbnik pač ni v svojo škodo zaračunjal več žita, nego ga
je v istini pridelal. Navzlic temu pa moramo reči, da je
bilo špitalsko kmetijsko gospodarstvo veliko gospodarstvo,
zakaj kjer posejejo okoli 130 mernikov raznega semena ter
namlatijo do sedemsto mernikov žita, časih še celo več, tam
imajo pač veliko razvlako, precej zemljišč pa veliko živine
in veliko poslov, da vzmorejo vse to delo.

No, kar se tiče živine in poslov, teh v špitalu niso
imeli mnogo, živine za delo ne več kakor samo dva konja,
od katerih pa je bil vedno kateri »tebich«, to se pravi:

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 63

nadušljiv,^) poslov pa ne veo kakor: valpeta (der Ambt-
mann), hlapca, cerkovnika, kravarja, svinjarja,
kuharico in deklo, ki ji je pomagala v kuhinji. 2) A ti
posli niso bili za delo na polju, ampak so imeli, kakor
kažejo že njih imena, dovolj opravil pri živini v špitalski
pristavi in v špitalski kuhinji; s čim pak se je pečal
cerkovnik, pove že njegovo ime. Da so redili vole, krave in
prašiče, vemo pač, a koliko vsake te živine, nam zmedeni
računi ne izdado. V cesarskem špitalu so na pr. istočasno
imeli 2 konja, 7 krav, 4 telice, 1 bika, 6 velikih in 12 malih
prašičev. Najbrž nekako toliko, rajši pa še nekaj več so
redili živine tudi v meščanskem špitalu. L. 1680. so priredili
na pr. devet telet. Od teh je štiri kupil špitalski oskrbnik
sam za svojo domačo porabo, in sicer si jih je zaračunil
po jeden goldinar komad, zato ker je kožo pustil špitalu
ter jo dal v stroj, pet pa jih je dal za špital zaklati in jih
bolnim špitalarjem speči, jedno o sv. Mihelu, jedno o božiču,
jedno o predpustnih treh dneh (pustno nedeljo, pustni pon-
deljek in pustni torek), jedno o veliki noči, jedno pa o
binkoštih. To je bila gotovo domača prireja, zakaj v Froli-
chovem računu teh telet ne nahajamo med kupljenimi
rečmi, torej je bila to brez dvoma domača prireja, k več-
jemu da se je morebiti to ali ono prevzelo od kakega
podložnega kmeta namesto davka v denarjih, kar pak v
i-ačunih ni zabeleženo, ali pa je oskrbnik jedno ali drugo
tele kupil s kravo vred.

Z domačo živino in z domačimi posli torej obilega
špitalskega polja niso mogli obdelati. Bilo pa je skrbljeno
za to s tlako, in sicer je bilo določenih za to 32 podložnih
kmetij v najbližji okolici ljubljanski. Ravno iz tega vzroka
se ti kmetje, kakor smo že prej rekli, tudi niso mogli odku-
piti od tako silno jim pristujene tlake, kakor so to lahko
storili po vaseh, ki so bile od Ljubljane nekaj bolj od-
daljene.

Razen doma pridelanega žita in sočivja je te dve vrste
pridelke špital prevzemal tudi od kmetov namesto davka
v denarjih, nekaj pa ga je dobival kot desetino, kar je
prinašalo povprečno tudi po 150 do 200 mernikov na leto.

') Plače so dobivali ti posli deloma v denarjih, deloma v blagu;
v denarjih sta služila valpet in hlapec po 12 gld. na leto, kravar, cer-
kovnik, kuharica in dekla po 6, svinjar pa po 4 gld. Več pa nego
plačilo je bilo seveda vredno to, kar je bilo vsakemu posebej izgovor-
jeno v blagu: toliko in toliko parov novih in podelanih čevljev na
leto, tolikr) vatlov sukna za delavno in praznično obleko, toliko in
toliko lahti platna za srajce, pražnjega in hodnika itd.

-) Urbarij 1. 1701.

64 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Navzlic tej obilici zrna Frolich s temi pridelki ni mogel
izhajati ter je na pr. 1. 1681. prikupil še 144 mernikov ajde.
56 prosa in 36 pšenice.

Človek bi menil, da se je ubogim špitalarjem godilo
kakor angelcem v nebesih, zakaj Frolichovi pravni nasledniki
so bili zračunili, da se je ona tri leta, ko je on gospodaril
v špitalu, porabilo za špitalarje in špitalske posle vsako leto ■
po 990 mernikov raznega žita, ki se ni, kakor že vemo,
popeklo samo za kruh, ampak se je porabilo tudi »per die
Suppen, die Strukhel, Platlein und Nudlein«.

In kako prikuho so dobivali špitalarji k mesu? Tudi
tega iz računov ne moremo izvedeti, razen da so narezali
vsake leto po nekaj kadi kislega zelja. Vsekako pa so špi-
talarji uživali tudi salato, bodisi že kakršnokoli, zakaj
1. 1679. je Frolich kupil 115, 1. 1680. 48, L 1681. pa 43 bo-
kalov jesiha in 68, 63 in 8IV2 U laškega olja. In da se o
dobrem življenju špitalarjev še bolje prepričamo, dodajmo
še Frolichove račune za vino. L. 1679. je nakupil 853 bo-
kalov, 1. 1680. = 663 Vo, \. 1681. pa 811 bokalov dobrega,
starega dolenjskega vina. Toda po kolikokrat na teden se
je špitalarjem dajalo in koliko meric vselej, Frolichovi računi
ne kažejo. Zato tudi ne moremo reči, so ga li použili špi-
talarji, ali pa jim je morebiti pri tem tudi kdo drugi pomagal.

Ko je Frolich 1. 1861. odstopil, prepustil je svojemu
nasledniku 203 mernike raznega žita, 8\ , mernikov boba, pro-
sene in ječmenove kaše 128 funtov (? Zenderlein) prekajenega
mesa, 88 klobas, 5 celih bohov slanme in 95 '/2 h^hti platna.

Od sile zmedeni in nepopolni računi delajo na človeka
vtis, kakor da bi ta zmeda ne bi bila slučajna, ampak na-
pravljena nalašč in z namenom, in res čuditi se je, kako je
mogla mestna gosposka predložene ji take račune odobravati.
Tako pa se tiste čase ni godilo samo v špitalskih računih,
ampak v vseh, posebno v najimenitnejših, v računih mestnih
blagajn ičarjev (Oberstadtkammerer).

Kako je bilo vendar to mogoče? Ali pregledovavci
teh računov niso kar precej na prvi pogled videli nedostatkov,
ki celo nas, ki živimo vendar toliko pozneje, ko so nam
tedanje mestne razmere znane le površno, prav čutno zba-
dajo v oči?

Ce bi hotel na to vprašanje temeljito odgovoriti, moral
bi se spustiti v obširno razpravo o sestavi in organizaciji
tedanjega mestnega zbora. Ker se mi pa to na tem kraju
ne zdi umestno, zato odgovarjam le z znanima prislovicama,
da »roka roko umiva« in da »vrana vrani ne izkljuje oči«.

Da se pa bomo vendarle lože umeli, dotekniti se hočem
sestave ljubljanskega mestnega zbora konec XVII. stoletja

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

65

vsaj mimogTede. Skušal bom s podobo kolikor mogočo
kratko izreči to, za kar bi moral potratiti sicer mnogo besedi;
pri tem je opozoriti še na to, kar se je reklo o mestnem
zboru na str. 24. in 25.

V. Boj med ljubljanskim patricijatom in demokratsko
(ljudsko) stranko.

Mislimo si v mestnem domu slovesno sejo, pri kateri
je zbran ves mestni zbor, sestavljen iz treh delov, skoraj bi
človek rekel iz treh (med seboj jako različnih) korporacij:
1.) iz notranjega sveta (der innere Rath), 2.) iz zunanjega
sveta (der iiufiere Rath) in 3.) iz meščanskega odbora ali
občine (die Gemein).

a) Veljaki notranjega, sveta ali „dvanajščal(i". Glava vsemu
zboru je bil župan. Posadimo ga na pristujoče mu odlično
mesto a. Na njega levi in desni sta sedela mestni sodnik in

Podoba 2.

špitalski oskrbnik, h in c, nasproti pa notranji svetovavci »dva-
najščaki«, »die llerren Zwolfera.') To so bili veljavni gospodje,
cvet meščanstva, sami trgovci (Kauf und Handolsherren),
meščanski bogataši in mogotci, ki so imeli vse mesto v svoji
oblasti. ))Wohledle, ehrenfeste, filrnembe, ehrsame, fursichtige
und \vohl\veise meine lieben Freunde«, nazivljale in ogo-

') Trinajst sedežev šteješ v notranjem svetu zato, ker so se
župan, sodnik in špitalski oskrbnik po preteku svoje službe vrnili
zopet na svoje sedeže. Med tem so bili nezasedeni.

5

66 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

varjale so jih višje gosposke v doposlanih jim uradnih pismih,
in celo deželni knezi so jih odlikovali z ogovorom: »Ehr-
same, Weise, Getreue, Liebe !« Kaj pak šele someščani o
prilikah, ko so se obračali s prošnjami do njih! Kako so jim
kadili šele ti!

Celo mestni pisar, ki je bil vendar tudi sam člen no-
tranjega sveta, torej notranjih svetovavcev tovariš, zabele-
ževal je v mestne zapisnike njih sklepe v jako spoštljivi
obliki: »Meine hochmogenden, gebietenden Herren haben
beschlossen, dass etc« Seveda je bil mož zadnji med njimi,
zato ker je bil za svoje delo plačevan, vsi drugi pa so
služili samo za čast. Valvasor pripoveduje, da so se ljub-
ljanski mestni očetje še ne dolgo pred njegovim časom
oblačili v škrlat, kakor tačasni mogočni benečanski ple-
menitaši.i)

V rokah in oblasti teh mož so bile vse le količkaj
vplivne in veljavne mestne službe. V vseh mestnih stvareh
so oni imeli jedino odločilno besedo ter so skoraj z neomejeno
oblastjo gospodovali vsej Ljubljani. Bili so pravi pravcati
patricijat ljubljanski, z vsemi onimi dobrimi pa tudi z vsemi
onimi slabimi lastnostmi, katere so bile znak meščanskega
patricijata tudi drugod po svetu. Seveda je marsikateri teh
mogotcev priromal v Ljubljano s praznim žepom, a srcem
polnim nad. Priromal je kot trgovski ali rokodelski pomočnik.
Popotna palica in skromna torbica na plečih sta bili vse
njegovo imetje. A kdor je imel srečo, si je v tedanji, v
trgovskem pogledu nenavadno živahni Ljubljani pridobil v
kratkem času tako imetje, da so po njegovih hčerah popra-
ševali in jih snubili celo ošabni plemenitaši. Da, marsikaterega
— ne vsakega, vendar pa večino njih — je gnal napuh celo
tako daleč, da so se odpovedali meščanskemu stanu, ki je
bil vendar vir njih sreče, ter se vkupili med plemenitaše,-)
ali pa če tega niso storili, so se vsaj radi pajdašili ž njimi

») Valv. XL p. 699.

-) Za našo kulturno zgodovino je to silno velikega pomena. Za-
voljo tega nimamo bogatega srednjega stanu. Obogatelega meščana je
skoraj vsakega potegnilo plemstvo nase ter ga odtujilo težnjam me-
ščanskega stanu V narodnem oziru velika izguba! Oplemeničeni me-
ščani so svoja imena prelagali na nemški jezik ter te prestave privzemali
kot plemenitaške predikate. Prof. A. Miillner navaja v ,,Argo'' za
1. 1897. p. 48 celo vrsto takih slučajev. Oplemeničeni Bolničar se je
zval v. Thalnitscher, Vlah — v. Flach, Nemec — v. Nemitzhoften, Bu-
kovec — v. Buchbaum, Vertič — v. Werthenfeld, Kačnik — v. Schlangen-
berg, Germek — v. Ehrenleben, Papež — v. Pappelberg, Naglost —
v. Nagelheim, Počivavnik — v. Rastern. Zaje — v. Saitzenberg, Salogar
— v. Sallenstein, Rakovec — v. Reigersfeld, Kovačič — v. Schmidthofen,
Oblak — v. WolJ\;ensperg, Skrinar — v. Triigler, Gladič — v. Degenfeld,
Voglar — v. VVie.senesfg. Jelovšek — v. Fichtenau itd.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 67

ter si v čast šteli, če so plemenitaši prihajali k njim v vas
in goste.i)

Sicer pa so ustrezali svoji častiljubnosti in svoji slavo-
hlepnosti tudi z upravljanjem imenitnih mestnih služeb,
katere so s časoma dobili vse v svojo oblast. Da si jih
zagotovo za vselej, sklepale so se rodbine notranjih sve-
tovavcev tesno druga z drugo, možili in ženili so se le v
teh rodbinah ter odrivali od mestnih služeb vse, ki niso
bili njih vrste. Tesno med seboj zvezani so delali nekak
krog, katerega ni bilo moči lahko prodreti. Le-ta jo postajal
tem trdnejši, čim bolj so se tekom XVII. stoletja vsled
tridesetletne vojske, posebno pa vsled turških bojev začele
trgovinske in socijalne razmere obračati v Ljubljani vedno
bolj na slabše. Ze Valvasor je čutil, da je v trgovskem
pogledu poprej tako cvetoča Ljubljana jela v njegovem
času po malem pešati. O priliki, ko pripoveduje, da so se

*) Naštel bi lahko kar celo dolgo vrsto takih srečnih ljudi, toda
imenovati hočem le najbolj znana imena. V prvi polovici XVI. stoletja
je zaslovel zaradi svojega v Ljubljani pridobljenega bogastva Vit
Khisel, katerega so njegovi someščani posadili zavoljo tega tudi
devetkrat na županski stol; ta si je od deželske gosposke (L andschaft)
kupil plemstvo. Umrl je kot župan 1. 1546 Njegov sin Anže Khisel se
je či.slan in negovan od kranjskih plemenitašev pospenjal že od jedne
imenitne službe do druge ; postal je deželnega glavarja namestnik
(Landesvervireser), naposled pa celo predsednik cesarske komore (Hof-
kammerpraesident* ter je bil zavoljo svojih zaslug povzdignjen v ba-
ronski stan. Jeden njegovih potomcev je pridobil Khislovi rodovini celo
grofovsko plemstvo.

Skoro potem se je do največje veljave v Ljubljani pospela rodovina
Hrenova. Lenart Hren in njegov starejši sin Andrej sta bila
več let župana ljubljanska, mlajši sin Tomaž, sloveči škof ljubljanski,
pa je postal celo knez.

S Hreni je istočasno tekmoval glasoviti Anže Sonce, ki si je
bil nakupil na Kranjskem več grajščin ter si kajpakda tudi kupil plemstvo.

Iz skromnih početkov sta se povzdignili tudi rodbini Schonloi.)lova
(tako se je prvotno pisala) in Delničarjeva (poplemeničena Thal-
nitscher v. Thalberg),

Oče Friderika Hillerja, tistega, ki je 1. 1632. ustanovil na
mestu zdanje vojaške oskrbovalnice (Verpflegsmagazin) in vojaške
bolnice bogati klarisinski samostan, je bil preprost bukvovez. „Hanns
Hiller, seiner Profession ein Buchbinder, hernach der vornehmste
Kaufmann und Wechsler, behielt aber in der Gemein (to se pravi med
preprostimi someščani) allezeit den Namen des Buchbinders" („Annales
das hillerischen Jungfreulichen Closters za Laybach" — v Rudolfinu).

S praznimi rokami in praznim žepom je okoli 1. 1650. kot
201etni mladenič iz Beljaka v Ljubljano priromal Gabrijel Eder,
pozneje poplemeničen pl. Edinburg. L. 1653. se je poročil tu z bogato
Ljubljančanko Lukrecijo Horner (Gerichtsprot. ao. 1653. fol. 65.) ter v
kratkem času silno obogatel. Bil je sedemkrat inestni sodnik in devet-
krat župan ljubljanski. Njegov spomin je vidno ohranjen do današnjega
dne v stolpu florijanske cerkve, katerega je dal sezidati na svoje
stroške, kar oznanja vanj vdelana spominska plošča.

5*

68 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

v poprejšnjih časih košatili ljubljanski notranji svetovavci v
škrlatastih oblekah in so bili »die Laybachischen Ratsherrn
noch in grossem Ansehen«, zatrjuje že ob enem tudi. da
ob njegovem času ni bilo več tako. ))Warum aber dieser
Habit unterlassen worden, kann man nicht wissen, ver-
muthlich ist derselbe mit dem Ansehen der Stadt dahin-
gefallen«.!)

Pač hvali Valvasor in slavi še ljubljansko trgovino
svojega časa na vso moč, vendar pa mu uhajajo tudi že
tožbe o vidnem pešanju. Velika škoda se je po njegovem
prepričanju zgodila Ljubljani, ko je Turek zmogel Kandijo, I
kamor so ljubljanski trgovci dotlej trgovali jako živahno,
posebno klobučarji, ki so z ljubljanskimi pokrivali preskrb-
Ijevali ves otok, »als \velche mit Hiiten, Barethen, Kappen
und dergleichen fast das ganze Konigreich haben versehen.«2)

Se hujši udarec za Ljubljano pa je bila izguba Kaniže
na Ogrskem. »So hat auch der rauberische Tiirk durch
Bezwingung Canischa der Laybachischen Handelsschaft nach
Ungarn einen ungemeinen Schaden zugefugt«.^)

O žalostnih posledicah, ki so jih rodile te neprilike,
govorili bomo takoj.

b) Zunanji svet ali „štiriinclvaisetal(i". Drugi del mestnega
sveta se je sestavljal iz takozvanega zunanjega sveta (der
aufiere Rath), ki je štel 24 mož. Imenovali so jih zavoljo
tega tudi »die Herren Vierundzwanziger«, štiriindvajsetaki.
Tu so bili zastopani večinoma rokodelci in obrtniki. Seveda
je sedel med njimi marsikateri mladi trgovec, toda ne dolgo.
Bil je samo na preži. O prvi priliki, ko se je izpraznil kak
stol notranjega sveta, poklicali so ga njegovi prijatelji in
tovariši, gospodje dvanajščaki, v svojo sredo in ga posadili
na izpraznjeno mesto, zapuščeni njegov sedež pa so štiri-
indvajsetaki nadomestili z možem, ki so ga poklicali iz
tretje korporacije mestnega zbora, iz meščanskega
odbora ali občine (die G e me in de).

Še večjo srečo je imel istočasno znani Schell pl. Schellen-
burg, ustanovitelj uršulinskega samostana in zgraditelj prelepe cerkve
zraven njega. Brez krajcarja v žepu je iz Tirol priromal v Ljubljano,
kjer je umrl kot večkratni milijonai*.

Trgovina z denarjem je povzdignila iz Italije s praznimi rokami
semkaj došlega bankirja Codelli-ja v baronovski stan s pridevkom
pl. Fahnenfeld.

In k sklepu naj še omenim najodličnejšo, najbogatejšo in za
zgodovino kranjske dežele najimenitnejšo rodbino, namreč rodovino
Zois-ov, ki so istotako kakor dragi pred njimi pridobili v Ljubljani s
trgovino z železom na Italijansko ogromno imetje.

O Valv. XI. 699.

■') Valv. XI. 706.

3) ibid.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 69

Dasi tudi je bilo gospodov zunanjih svetovavcev še
jedenkrat toliko kakor notranjih, so bili vendar skoraj brez
vse veljave in brez vsega vpliva. Imenitnih mestnih služeb
se jim ni poverila niti jedna, k večjemu, da sta bila po dva
od njih kakor nekaka pristava prideljena najimenitnejšima
poslovnikoma v notranjem svetu, jeden špitalskemu oskrbniku,
drugi pa blagajničarju. Zato sta se tudi imenovala jeden
»der Unterspitalmeister«, drugi »der Unterstadtkammer«. A
bila sta le senci mogočnih svojih predstojnikov. Manj ko
sta se vtikala v njiju delokrog in manj ko sta jima gledala
na prste, tem pametneje sta ravnala, sicer sta se podala v
nevarnost, da se zamerita njima, s tem pa tudi vsem drugim
mogotcem v notranjem svetu. Ce se je to zgodilo, čakala
sta lahko leta in leta, preden so ju dvanajščaki poklicali
medse, čeprav se je v tem času izpraznilo še toliko sedežev
v notranjem svetu.

Spitalski oskrbnik in blagajničar sta svojima prista-
voma prepuščala samo neprijetne in take posle, katerih
sama nista marala opravljati. Isto tako so se tudi drugim
štiriindvajsetakom nalagale same sitnosti, na pr. izterjevanje
davkov, nadzorovanje odredeb in naprav glede na varnost
proti ognju in mnogo drugih takih opravkov, s katerimi se
je človek, če je bil natančen, jako lahko zameril svojim
someščanom. Zato se je vsak zunanji svetovavec potrudil,
da se je kar najhitreje takim neprilikam umeknil ter skušal
priti v notranji svet.

c) Občina. Tretja korporacija mestnega zbora, občina
»Die Gemeinde«, »die Gemein«, je štela 64 mož. V nji iz-
praznjena mesta so se popolnjevala na ta način, da so štiri-
indvajsetaki iz števila vseh meščanov predlagali gospodom
notranjega sveta za izpraznjeno mesto v »gmajni« po dva
kandidata, od katerih so le-ti jednega od nju izbrali ter ga
uvrstili v občino. Iz občine so se potem, kakor smo že
rekli, jemali zunanji svetovavci, iz zunanjih pa notranji.

»Občina« je bila nekaj takega, kar v starem Rimu
»plebs«, masa meščanstva, kije v svoji ničevnosti s strastnim
sovraštvom zavidala srečnejšim svojim someščanom vso njih
srečo, čast in bogastvo. Cim bolj oholo so se ljubljanski
mogotci vedli, čim bolj so nosili glave po koncu, tem bolj
jih je mrzila »uniajna«.i) Z bogastvom združena mogočnost
ljubljanskih patricijev in njih odločevanje v vseh količkaj
važnih mestnih stvareh, odrivanje vseh onih, ki. niso bili
njih stanu in njih vrste, od častnih mestnih služeb in
druge take reči so napojile »občino« s strastnim sovraštvom

') Od tod je tudi izraz v sldvenski i)csmi kmetiških upornikov:
„Le vkup, le vkup, uboga gmajna".

70 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

do patricijev, s sovraštvom, ki se sicer še ni upalo z vso
svojo elementarno silo na dan, a je bilo vedno na preži,
kdaj se ponudi ta ugodna prilika. Takrat pa izbruhne ter
da svoji togoti duška, kakor hudournik po zeleni rebri.

Občina je imela več pravic, s katerimi se pa tu ne
moremo pečati, pač pa naj omenimo jedno, ki je z našo
razpravo v najtesnejši zvezi. Notranji svet je bil stalen.
Kdor se je pririnil do sedeža v notranjem svetu, je ostal
na njem ves čas svojega življenja, ali pa dokler se mu je
ljubilo. Druga pa je bila z zunanjim svetom. Tu je moralo
vsako leto biti po osem svetovavcev pripravljenih, da se
umaknejo s svojih sedežev, toda ne po kakšnem stalnem
redu, ampak je zadelo to lahko vsakega od njih. Do 1. 1692.
je imela namreč občina čudno pravico, da je smela vsako
leto iz zunanjega sveta potegniti nase po osem svetovavcev,
in sicer prav tako, kakor se je nji ljubilo. To pravico je
občina cenila više, nego vse druge, kar jih je imela. Pač
nič čuda, zakaj z njo je pritiskala na štiriindvajsetake, da
so ji bili poslužni v vseh njenih zadevah ter jo podpirali v
bojih proti mogotcem v notranjem zboru. Takih bojev pa
se ni zmanjkalo nikoli. Gorje štiriindvajsetaku, ako ni vlekel
ž njo, ampak jo je v teh bojih puščal na cedilu. Občina ga
je potegnila o prvi priliki nase ter mu vzela s tem upanje,
da dospe tisto leto v notranji svet. Zato se je kajpakda
vsak štiriindvajsetak trudil na vso moč, da se občini prikupi
in da ga ta osodepolni volitveni dan ne premakne z nje-
govega sedeža. Iz tega vzroka se je vsako leto že več tednov
pred volitvijo gostovalo in popivalo po domih štiriindvajse-
takov, da so se mize šibile in je vino v potokih teklo od
njih. Kdor ni hotel v ta namen nič šteti, omajal seje njegov
sedež jako hitro.

L. 1692. pa seje občini prigodilo nekaj nepričakovanega.
Tedanji mestni pisar je namreč že dalj časa nabiral podatke
za opis takih gostovanj in popivanj ter nabrano gradivo
naposled poslal kar naravnost cesarski vladi na Dunaj, češ,
da naj napravi tej silno škodljivi in nemoralni razvadi konec.
Pričele so se dolgotrajne preiskave, katerih izid je bil ta,
da se je občini vzela starodavna in tako čislana pravica.

Zavoljo tega je nastala med rokodelci in obrtniki silna
razburjenost. Občina je poskusila vse, kar se ji je zdelo
pripravno za to, da si pridobi zopet odvzeto ji dragoceno
pravico. Toda zastonj — • izgubljena je bila za vselej.

Ko je videla, da ne opravi nič, prevzela jo je silna
ogorčenost. Sklenila je hudo povrniti s hudim ter je pričela
proti notranjemu in tudi zunanjemu svetu več let trajajoč
boj, ki je imel za ljubljanske mogotce grozne posledice.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 71

Ze prej se je občina večkrat spodtikala nad samovoljnim
gospodarstvom mogotcev v notranjem svetu. Izvedela je, da
se pri mestnem gospodarstvu marsikaj ne godi, kakor bi se
moral<3 goditi, in da notranji mogotci nimajo več tistili
čistih rok, kakor so jih imeli njih predniki v prejšnjih,
boljših časih. Velikim škodam, ki so jih povzročile nesrečne
turške vojske, izguba Kaniže in polagoma ji sledeči propad
ljubljanske trgovine na Ogrsko, so se pridružile še vedno
večje žrtve, ki jih je od meščanstva zahtevala domovina,
posebno pa še država. Zaslužki so se vedno bolj krčili,
davki pa od leta do leta naraščali. Ne dolgo, pa so se jele
kazati prav žalostne posledice teh razmer. Ljubljanski mo-
gotci se za mestne službe sčasoma niso poganjali več samo
zato, da so ustrezali ž njimi svoji častihlepnosti, marveč
so se jeli vedno očitneje mešati vmes tudi manj čisti nagoni.
Mestne službe naj bi jim bile ob enem tudi studenci njih
vedno bolj pojemajočih dohodkov. In res! Mestni računi so
prihajali od dne do dne bolj nepopolni in zmedeni, naposled
jih že nihče več umel ni. Mestni dolgovi so se pri deželni
gosposki množili od leta do leta, zakaj mestni blagajničarji
in špitalski oskrbniki so davke pač pobirali, a jih ne oddajali,
kamor bi jih morali. Niti računov niso pokladali več, ali
pa tako zmedene, da joj! Dostikrat je kak mestni oče svojo
službo kot blagajničar ali špitalski oskrbnik ali kak drug
poslovnik že davno odložil, a še leta in leta potem je občina
zastonj drezala vanj, naj predloži svoje račune, a največkrat
brez uspeha. Tako se je prigodilo, da je marsikdo umrl, ne
da bi bil sestavil svoje račune. Dostikrat so jih predložili
šele njegovi otroci in pravni nasledniki, kakor smo videli
to pri Antonu Frolichu. Tovariši teh poslovnikov, mogotci
v notranjem svetu, zvezani ž njimi po sorodstvu, svaščini
in jednakosti interesov, so bili za drezanja in opomine
meščanskega odbora ali občine popolnoma gluhi. Ce se pa
naposled občine že nikakor več niso mogli odkrižati in ji
ne zamašiti ust, določili so dva ali tri mestne očete kot pre-
gledovavce predloženih računov. A po navadi se je med
njimi nahajal tudi mestni pisar, ki je dotičnikom največkrat
— ■ seveda proti plačilu — sam spisal in sestavil račune.

Do 1. 1692. se je občina s svojimi zahtevami glede na
[)redlaganje računov dala še odrivati, ko pa so ji je to leto
vzela ona starodavna pravica, je kakor zbesnela. Popolnoma
uverjena, da ji je cesarska vlada vzela to pravico le po
prizadevanju mogotcev v notranjem zboru, zbirala je grehe
svojih sovražnikov ter jiii na dolino in široko opisane po-
šiljala najpoprej vicedomu v Ljubljani, potem pa kar narav-
nost cesarski vladi na Dunaj. Odjenjala ni poprej, dokler ji

72 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

niso 1. 1697. poslali z Dunaja komisije, ki je razdrapano
mestno gospodarstvo preiskala temeljito. Preiskava je trajala
več let. Vodila sta jo z Dunaja poslani grof Filip Inzaghi
in Makso Žiga grof Herberstein, katerima je vlada pridružila
še tedanjega vicedoma grofa Blagaja in njegovega namestnika
barona Btroblhofa. Spravila je gorostasne nedostatke v vseh
strokah mestnega gospodarstva na dan. Ker nas zanimajo
samo razmere v meščanskem špitalu, zato pustimo vse druge
nedostatke na strani ter se pečajmo le s tem, kar se je
razkrilo glede na gospodarstvo v špitalu.

Komisija je na pr. izvedela, da je marsikateri špitalski
oskrbnik porabljal špitalske dododke zase. Neki Musak
na pr. je ostal špitalu 209 gld. na dolgu, česar tudi ni tajil,
toda ni mu prihajalo niti od daleč na misel, da bi jih vrnil.
Ko so ga vsled pritiska občine poklicali naposled vendarle
v mestno svetovalnico na odgovor, se mu ni zdelo vredno
priti tjekaj.^)

Če je kdo dejal, da naj se dene tak človek pod ključ,
reklo se mu je, da bi bila to največja sramota za mesto.
Spitalskega oskrbnika, tako imenitnega gospoda, pa zapreti!

Neki mestni blagajničar je ostal mestni blagajnici
6000 gld. na dolgu, a ni bilo najmanjšega upanja, da dobi
mesto kdaj le jeden krajcar od njega.

Preiskovalna komisija je izvedela, da se je nedavno
prodala neka špitalska hiša, in sicer jako ugodno. Za iztrženi
denar so se kupile obligacije ter se izročile špitalskemu
oskrbniku Jakobu Herndlerju, da jih shrani. A ta jih je
zastavil. Naposled jih je moral špital rešiti sam s svojim
denarjem, in vendar so ne dolgo za tem izvolili ravno tega
Herndlerja za župana.^)

Kako se je godilo v početku XVIII. stoletja ubožcem

v špitalu.

Preiskovalna komisija pa se je zanimala tudi za to,
kako se je godilo v špitalu bivajočim ubožcem in kako so
bili preskrbljevani.

Toda škoda, da se nam dotični preiskovalni zapisniki
niso ohranili; pač pa so se nam ohranili taki zapiski o ne-
dostatkiii v cesarskem špitalu, ki je bil, kakor že vemo,
osnovan na isti podlagi kakor meščanski, in kjer se je
gospodarilo na ravno isti nečuveni način.

Komisija je poklicala k izjavi ne le v špitalu živeče
preskrbovance, ampak tudi vse podložne kmete in vse špi-

1) Viced. arh. L 105.
■') ibid.

Ivan Vrhovec: Meščanski §pital. 73

talske posle. Izvedela je, da je cesarski špital povprečno
preskrbljeval po 10 — 12 ubožcev, torej toliko, kakor tiste
čase meščanski. Ubožci so se po vrsti pritoževali, da se
jim daje mesa in kruha mnogo manj, nego ga jim pristaje
in ga imajo pisanega. Kruha so dobivali poprej vsak po
14 funtov na teden, nekaj časa sem pa ga dobivajo komaj
po 8 do 10 funtov, pa še ta je največkrat plesniv, zato ker
se peče le po jedenkrat na teden. Mesa dobe le malokdaj,
pa še takrat po navadi samo priklado, kaka jetra, pljuča,
noge itd. Jeden je izpovedal, da je dobil tekom jednega
leta samo dvakrat mesa. Juha že skoraj ne vedo, kakšna
je — tako redko se jim prinaša na mizo. Kuha se zanje
skupno s posli, kateri pa dobe kosilo vedno poprej nego
špitalarji, ki morajo torej zadovoleti tako rekoč z ostanki.
Zvečer nimajo drugega kakor čisti sok, če prav jim je tudi
kruh pisan, da ga podrobe vanj.

Tudi vino jim pristuje, a že več let ne dobivajo polnih
meric. O izrednih slučajih, o velikih praznikih pristajajo-
čega vina ne dobivajo sploh nič več. Ce se kdo zavoljo
tega kdaj pritoži, obeta se mu šiba.

Ruhe se dostikrat po več ko pol leta ne opero. Kdor
hoče ležati na snažnem, si jih mora naposled oprati sam.

Jeden je tožil, da že več let celo postelje nima, ne
odeje, ne ruh razen tistih, ki jih je sam prinesel s seboj
v špital. Dvakrat mu je špitalski oskrbnik za kazen odtegnil
kruh za cel teden.

Za to, kako se v špitalu kuha, se oskrbnik ne meni
do malega nič.

Pritoževali so se, da jih oskrbnik sili k delu, celo gnoj
morajo kidati.

V špitalu živi že štiri leta blazen fantič, ki nima ne
postelje ne obleke.

Ob vstopu v špital mora vsakdo špitalskemu oskrbniku
odšteti 6 goldinarjev, sicer je v nevarnosti, da ga potisne
pod to ali ono pretvezo ven iz špitala. Temu nasproti pa
je neki drug špitalar izpovedal, da se od njega ni zahtevalo
nič, a pobil ga je z njegovo trditvijo tretji, ki je dejal, da
je dobil pač dovoljenje za vstop v špital, da pa ga je
oskrbnik sprejel šele potem vanj, ko mu je plačal tistih
6 gld.

Ugodneje za oskrbnika so se izražali špitalski posli.
Tako na pr. je bil valpet z vsem zadovoljen. Poprej je do-
važal osem let drva v špital, ko pa je ohromel, sprejeli so
ga vanj kot špitalarja. Le to mu ni bilo po godu, da ni imel
špitalske suknje z rumenimi našivi kakor drugi in nobe-
nega plačila. Le če nese kakemu kmetu kako pisanje, dobi

74 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

vselej po 7 kr. Izjavil je, da se tudi nad tem ne spodtika,
da obeduje s špitalarji vred. Kadar nadzoruje tlačane pri
njih delu, prinaša se mu kosilo ven na polje ali travnik.

Isto tako so bili z vsem zadovoljni tudi drugi špitalski
posli, hlapec, kravar, svinjar in obe dekli.

Toda celo hudo so pri izpraševanju napadali oskrbnika
podložni kmetje. Na tlaki jim je pristajala pri nekaterih
delih, posebno o košnji in mlačvi vsa hrana. Toda mesa
že več let niso videli, k večjemu se jim pošlje na travnik
kaka klobasa (von Fleisch aufier einer Bratvvurst nichtsl;
kruha, katerei^a 2:re vsakemu koscu po jeden funt na dan,
se jim daje toliko, kakor bi vrabiče pitali, vina pa celo
skromna merica.

Nekaj let sem mora vsaka kmetija napresti po 12 funtov
preje. Tudi les morajo kmetje v špital dovažati, česar vseg"a
poprej ni bilo.

Ko se je neki kmet branil priti na tlako, zato ker se
je bil odkupil od nje in je redno plačeval robotovino, dal
ga. je oskrbnik vkleniti ter zapreti v ječo, kjer je tičal osem
dni; ko je bil izpuščen, moral je plačati osem <i:oldinarjev
kazni. Vrhu teg-a mu je pa še po krivem pridržal konja,
ki ga je tlačan kupil za 4 gdd.

Špitalski župan se je pritoževal, da v urbariju še zdaj
ni zabeležen kot župan; plačevati je moral vedno še vse
davke kakor poprej, čeprav je županoval že več let in je
takrat, ko ga je oskrbnik napravil za župana, plačal dva-
najst goldinarjev za to.

Zopet drugi so se pritoževali, da se desetina od žita
pobira z zvrhano mero, po pravici pa bi se imela jemati
le podrzana.

Pritoževali so se dalje, da morajo kuretino pošiljati
oskrbniku ne o dogovorjenem in v pismih natanko dolo-
čenem času, ampak takrat, kadar se oskrbniku poljubi.
Seveda, kaj pak naj mož počne s kokošmi, piščanci, racami
in kopuni, če se mu prineso ti kljuni vsi na jedenkrat!

Celo hudo so se kmetje v oskrbnika zaganjali zavoljo
pretiranih raznovrstnih pristojbin, ki jih je zahteval od njih
pri premembi posestva ali pri odkupovanju od špitalske
podloščine. Tako na pr. je neki kmet moral plačati za svo-
jega sina, da ga je oskrbnik izpustil iz podloščine, celih
24 gld., ogromno svoto, dvakrat več, kakor je od svoje
kmetije plačeval vsega davka, cesarskega, deželskega, zem-
ljiškega in robotovine. Bili pa so tudi taki, ki so za odkup
iz podloščine morali plačati celo po 30 gld.')

O Viced. arh. I 24.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Tako se je f^odilo v cesarskem špitalu, v meščanskem
pa rajše še huje, o čemer se brž uverimo.

Podobne nedostatke je preiskovalna komisija dog:nala
v vsem mestnem gospodarstvu ter razkrila vse grehe ljub-
ljanskih mogotcev, katerih veljava je bila zavoljo tega odslej
tako omajana, da se od teh udarcev niso opomogli nikoli
več. V boju s patricijatom je demokratizem sijajno zmagal
na vsej črti. Občina je poskakovala od veselja. Znosila se
je nad mogotci grozovito.

Začasno je preiskovalna komisija odredila, kar se ji
je zdelo za mestno gospodarstvo najnujnejše in neobhodno
potrebno, ob enem pa je magistratu naročila tudi, naj iz-
dela za vse mestne poslovnike natančne instrukcije ter jih
predloži vladi v potrjenje. Po teh instrukcijah se bo po-
slovnikom odslej ravnati najvestneje.

A birokratski stroj tedanjega časa je deloval jako po-
časno. Ce prav je občina na dan sodnikove volitve leto za
letom pritiskala na to, da se naj že vendar sestavijo zahte-
vane instrukcije, odrivali so jih mestni očetje vendarle od
leta do leta. Se najpoprej so izšle one za župana in sodnika
(1. 1703.), one za mestnega pisarja in mestnega blagajničarja
pa šele 1. 1714., a še takrat najbrž proti volji ljubljanskih
patricijev, katerim kar nikakor ni prijalo, ravnati se pri
svojem poslovanju po strogih predpisih. Instrukcije jim je
najbrž vsilila vlada sama, videč, da se ljubljanski gospodje
te reči nikakor nočejo lotiti.

Preustrojeno špitalsko gfospodarstvo 1. 1718.

Zadnja instrukcija se je izdelala za špitalskega oskrb-
nika (Ober-Spitalmeister) in njegovega pristava (Unter-Spital-
meister)^) dosti pozno, šele leta 1718. S to instrukcijo šele
se nam odpre jasen posided v gospodarstvo v meščanskem
špitalu, ob enem pa se oglašajo iz nje dosti umevno tudi
še spomini na nekdanje kričeče nedostatke.

Najimenitnejše nje določbe so:

Cerkve)ie reči. V špitalu bivaj vedno po j eden bene-
licijat, ki navajaj špitalarje k pobožnemu življenju, tako da
bodo vsaj vsako nedeljo in vsak praznik pri sv. maši in
pridigi. K spovedi in k sv. obhajilu naj hodijo po večkrat

O Za kulturno zgodovino zanimive te instrukcije se naliajajo v
ljubljanskem mestnem arhivu fasc. 102 in fasc. 234, le onih za špital-
skega oskrbnika ni med njimi, pač pa se nahaja jeden izvod v Rudolfinu
v vicedomskem arhivu fasc. T. 106. „Amtsinstruction des burgerlichen
Spitals allda".

76 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

v letu, posebno pa o veliki noči. Zato naj se od njih pridno
zahtevajo spovedni listki.

Ob nedeljah in praznikih se mora opustiti vsako poljsko
in drug-o nepotrebno delo.

Velikonočni torek — to je bila obletnica onega zna-
menitega dogodka, ko je škof Hren več kot sto let poprej
iz nova posvetil špitalsko cerkev — so pripravili godcem,
ki so svirali pri tem sv. opravilu, v špitalu vselej obed. Iz
štedljivosti bi bila preiskovalna komisija to spominsko slo-
vesnost pač rada odpravila, a se je vendar premislila, pač
pa je omejila potroške za godčevski obed na 12 gld. Ce
izda oskrbnik več, šlo bo to na njegov račun.

Gospodarske reci, tičoče se špitalske pristave in domačih
zemljišč.

Spitalski oskrbnik in njega pristav sta zavezana vzdr-
žati špitalsko pristavo, hleve in druga špitalska poslopja v
dobrem stanju, toda brez magistratove vednosti jima je
prepovedano vsako popravilo. Vsak potrošek čez goldinar
mora podpisati tudi oskrbnikov pristav. Oskrbnik je odgo-
voren za vsako škodo, ki se pripeti vsled ognja; zavoljo
tega mu je skrbeti, da se dimniki pridno ometajo.

Oskrbnik in njega pristav naj skrbita za to, da so
špitalske njive in spitalski travniki vedno v najboljšem
stanu, da se pridno in pravočasno obdelujejo, da se o
pravem času izorje praha ter se o pravem času poseje žito,
in sicer tiste vrste, ki uspeva najbolje itd. Ob setvi in
žetvi naj zdaj ta zdaj drugi nadzoruje ljudi pri delu ter se
ne zanaša preveč na valpta.

Na spitalski pristavi naj se redi kar največ živine:
junci, telice in molzne krave. Stare krave, ki nimajo več
mleka, naj spečata dobro v denar, ali pa jih dasta pobiti
ter jih z najboljšim pridom porabita za špitalske potrebe.
Z mlekom naj varčujeta na vso moč, posebno pa naj pazita
na to, da posli ne izmaknejo kaj masla, niti ko je živina
doma, niti ko je v gorah na paši ())wenn sie sich auf der
Alpen befindet«).

Poslom je treba pazno na prste gledati, kaj počenjajo,
gledati na to, da krav ne pomolzejo samo na pol, pozneje
pa zadržano mleko na skrivnem porabljajo zase in v svoj
prid. Posebno ostro je pri tem paziti na hlapce.

Sadni vrt naj se drži v dobrem stanju, sadje naj se
pridno pobira in po mernikih zaračunja.

Posebno je gledati na to, da špital zavoljo malomar-
nosti ne izgubi kakega zemljišča ali kaj svojih pravic, na-
sprotno pa je oskrbniku ravno tako prepovedano, izvijati
pravde iz trte.

Ivan Vrhovec. Meščanski špital. 77

Mnogo je do tega, kako se spravlja seno in otava pod
streho. Pri tem je gledati na to, da se ne razstilja. Preden
se začne veliko delo na polju, morajo tlačani travnike otre-
biti in krtine pograbiti.

Žito naj se proda, kadar je najdražje; o tem pa se
mora poprej magistrat obvestiti. Ta tudi vselej določi ceno.
Ce pa se primeri, da med tem cena poskoči, zaračunjaj
oskrbnik ta dobiček špitalu, a nikakor ga ne sme spravljati
v svoj mošnjiček (sic!).

Desetina na Goričici pri Kamniku, pri sv. Petru pri
Komendi, na Igu, v Kladah in v Dolah pri Moravčah so je
bila iz sebičnosti oskrbnikov dajala skoraj zastonj v zakup
— • v veliko škodo za špital. Zakupna doba poteče o sv. Ju-
riju. Tedaj se oddaj sicer zopet v najem, toda le z vednostjo
magistratovo in onemu, kdor obljubi največjo zakupnino.
Konec novembra plačaj oskrbnik deželni blagajnici (General-
einnehmer-Amt) kontribucijo, konec marcija pa deželski
davek, zato, da ubožnemu špitalu ne bo treba plačevati
desetodstotne zamude, sicer se bo magistrat zaradi škode
držal oskrbnika samega.

Odredbe o podložnih kmetih. Špital ima zdaj 100 podložnih
kmetij in jeden mlin (Kaufrechtsmiihle).

S sosedi špitalskih kmetov izhajaj oskrbnik kolikor
mogoče brez prepirov.

S kmeti ravnaj dobro, varuj jih pred nasilstvi tujih
gosposk ter brani njih stare pravice in dobre navade. Drži
pa jih tudi v pokorščini, kakor to mora biti.

Kmete zaslišavata lahko oba, oskrbnik in pristav njegov,
to pa naj delata natančno ter ne kratita pravic niti tožniku
niti tožencu. Kmetje so preprosti in slaboumni ljudje, po-
slušati jih je treba z največjo potrpežljivostjo. V vsakem le
količkaj važnem slučaju prisotstvuj tudi mestni pisar,i) ki
mora vse prepire v civilnih stvareh beležiti v poseben za-
pisnik. Prepire je poravnati, če le mogoče, zlepa in brez
stroškov za kmete, važne dogodke pa mora oskrbnik vselej
naznaniti magistratu, sicer bo trpel škodo s pristavom vred.

Tlačanom nasproti bodi oskrbnik pravičen ter tlako
določuj jednakomerno vsem. Kdor na tlako ne pride, ko
je na vrsti, ga oskrbnik kaznuj z ječo, če bi se pa to po-
navljalo, sme oskrbnik premožnejše kmete obsoditi celo
tudi v denarno kazen. — Denarna kazen se je torej tiste
čase videla hujša kakor ječa!

Oskrbnik ne sme brez magistratove vednosti izpustiti
iz špitalskc podloščine nikogar, ampak ga pošlji k magi-
stratu, da se tam odkupi.

») Mestni pisar je moral biti jurist.

78 Ivan Vrhovec: MešSanski špital.

Podložnike je vsako leto jedenkrat razgledali in pre-
iskati. Ce se pri tem vidi, da so njih hiše in strehe popra-
vila potrebne, se jim to zaukaži. Gleda naj se tudi na to,
da zasajajo kmetje raznovrstno sadno drevje, če drag'ače
nočejo, silijo naj se k temu s kaznimi.

Ob času žetve skrbi oskrbnik za to, da se žito spravi
o pravem času pod streho. Pri mlačvi bodi valpet vedno
navzoč ter glej na to, da se žito omlati do čistega. Omla-
čeno žito se zmeri vsak dan sproti, in sicer ob navzočnosti
oskrbnikovega pristava; potem pa se spravi v veliko kaščo,
ki bodi vedno skrbno zaprta. Nje ključe shranjuj zmeraj
oskrbnik sam. O namlačenem žitu imejta oba, oskrbnik in
pristav, vsak svoje zapiske v posebni knjižici. ^led mlačvijo
dobivaj valpet vsak dan polič vina in pol funta mesa.

Žito, ki so ga kmetje špitalu dolžni (Zinsgetreide), mo-
rajo pripeljati v špital o pravem času; imeti mora pravo
mero, biti čisto in lepega zrna in v lepem vremenu pri-
peljano. Nekateri kmetje so dolžni oddajati to žito z zvrhano
mero, a doslej so imeli oskrbniki navado zaračunjati ga
špitalu s podrzano mero, kar odslej ni več dovoljeno. Pre-
bitka magistrat odslej nobenkrat več ne pripozna.

Ko prevzame novi oskrbnik upravo meščanskega špi-
tala, zahtevaj od svojega prednika, da izterja od kmetov
vse zaostale davke, sicer se bo zaostanek zahteval od njega. ^)
Kmetje naj plačujejo o pravem času; robotovino in malo
desetino (Kleinrechten) o sv. Juriju, kontribucijo o sv. Mihelu,
deželski davek (»štibro«) pa o sv. Martinu. Mečkavim plač-
nikom sme oskrbnik zarubiti živino, žito in tudi druge reči,
a pri tem ne odiraj kmetov. Kmetje naj imajo vsak svoje
bukvice v rokah, iz katerih bodo videli, koliko so že pla-
čali, koliko pa so še na dolgu.

Zapuščinske obravnave naj se razpravljajo po stari
navadi. Pri spremembah v posestvu oskrlDnik nima pravice
zahtevati od kmetov kaj za vino (likof, Leihkauf).

Sicer pa nikakor ni mogoče dejati pod paragrafe vsega,
kar se pri špitalu lahko vsak dan prigodi, zato se oskrbniku
priporoča v prvi vrsti poštenje.

Odredbe o pre-ikrhljevanju špitalskih ljudi. V špitalu je
brez najdenčkov in sirot preskrbljevati zdaj 17 oseb, 12 špi-
talarjev in 5 poslov: valpet, hlapec, cerkovnik, kuharica
pa dekla.

1) Da so kmetje zaostajali na dolgu, je bilo v prejšnjih časih pač
skoraj samo po sebi umljivo. Špitalskemu oskrbniku Josipu Bosio je
v štirih letih njegovega oskrbovanja ostalo 73 kmetov 602 gid 23 kr.
za davke na dolgu.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 79

Brez mag-istratove vednosti oskrbnik ne sme v špital
sprejeti nikogar; niti pod streho ga ne sme vzeti.

Glede na preskrbljevanje špitalarjev in špitalskih poslov
se je oskrbniku držati točno tehle predpisov:

Hrana je za vse jednaka, za špitalarje in posle ista.
Ob nedeljah in praznikih dobi vsak špitalar opoludne juho,
pol funta mesa, za prikuho pa zelja ali rope po sprevidnosti
in vesti oskrbnikovi, sploh pa toliko, kolikor človek potre-
buje. Zabele se naj za 17 oseb vzame vselej in vsak dan,
bodi si delavnik ali praznik, po pol funta.*) Kruha, črnega
(ajdovega, mešanega z ržjo), gre vsakemu špitalarju po 8
funtov na teden, vsako nedeljo in vsak praznik pa še jeden
funt belega, soržičnega po vrhu. Tudi dobi take dni vsaka
oseba maseljc vina, katerega pa oskrbnik kupuj na debelo,
a ne pri branjevcih, najmanj jeden polovnjak na jedenkrat.
Vinske račune mora zavoljo cene podpisovati tudi špitalski
pristav. Zvečer se naj skuha za vsako osebo soka iz poliča
soržične moke, zabeli pa se s pol funta masti.

Za druge dni velja pravilo:

V ponedeljek opoludne je hrana taka kakor v ne-
deljo, le da se v ponedeljek ne daje ne belega kruha ne
vina. Za večerjo se v ponedeljek skuha za vsako osebo
pol maseljca kaše, mešane s pol funtom moke.

V torek opoludne se kuha tako kakor v ponedeljek,
zvečer pa sok kakor v nedeljo.

V sredo opoludne naj se skuha za vsako osebo ma-
seljc sočivja (to se pravi boba, tižola, graha, leče, čičerke
in cizaro) zelja ali repe po sprevidnosti, zvečer pa tako
kakor v torek.

V četrtek opoludne se kuha kakor v ponedeljek,
zvečer pa za vsako osebo maseljc kaše, a brez moke.

V petek opoludne naj se skuha za vsacega jeden
maseljc sočivja, poldrugi maseljc ajdove moke za žgance,
zabeli pa se s 3^/4 ^ masla. Ob petkih dobi vsaka oseba
tudi po jeden maseljc vina; zvečer naj se kuha sok iz pol
maseljca moke za vsako osebo, zabele pa naj se za vse
vzame '/4 funta.

V soboto opoludne se skuha za vsacega maseljc
sočivja in maseljc pšenične moke za bel močnik (Waitzen-
koch oder Muss). zvečer pa tako kakor v ponedeljek zvečer.
Ge se da katerikrat suho sadje, krhlji ali suhe hruške,
tedaj se pa sok prihrani.

O postu se v špitalu tudi v nedeljo ali praznik ni
kuhalo meso niti za špitalarje niti za posle, ampak so dobi-
vali samo štruklje iz bele moke — teh i)a veliko. Za vsako

') „Zam Vervveissen"' (zaljela!) ,,das Verhackt" (zaseka!)

80 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

osebo je bilo odmerjenih pet maseljcev moke! Vina pa jim
tudi o pustu niso odtegnili niti v nedeljo niti na praznik
niti v petek.

O velikih praznikih je bila že prej navada, da so da-
jali špitalskim ljudem nekaj priboljšano hrano. Instrukcije
so oskrbniku priporočale, naj špitalske ljudi oveseli take
dni z doma prirejenim, prekajenim mesom, in sicer po svoji
sprevidnosti. Ce utegne prekajene svinjine preostajati, naj
jo daje namesto govedine. Binkoštno nedeljo, sveti dan,
sv. Martina in sv. Elizabete dan mora vsak špitalar dobiti
pečenko — pol funta teleti ne — ■ ravno tako tudi
novega leta dan, o sv. treh kraljih in pustni torek, ta dan
pa na vse po vrhu tudi še vsak najmanj pol funta prekajene
svinjine in zelja, repe pa ječmenove kaše.

O vseh svetih so dobivali špitalarji po stari navadi
stručice {die altgebrauchlichen Heiligenstriitzel) iz dveh
funtov bele moke.

Hrana je bila v špitalu torej obila, dobra in zdrava.

Končno se je rešilo tudi še vprašanje, kakšno plačilo
in odškodovanje dobi špitalski oskrbnik za svoj — kakor
kaže posnetek njegove instrukcije — res ne mali trud.
Dotlej so upravljali oskrbniki to imenitno službo brezplačno;
bila je častna služba. A preiskovalna komisija je bila vendar
toliko razumna, da je upoznala, češ, iz častilakomnosti stori
človek in si naloži na svoje rame pač marsikaj, a kar
so imeli oskrbniki truda, skrbi in sitnosti do tedaj, se pak
od človeka vendar ne more zahtevati zastonj. Nič čuda, da
so se zavoljo tega odškodovali sami ter bili tako rekoč
prisiljeni, da so si mazali roke. Zavoljo tega so določile
instrukcije za oskrbnika stalno letno plačo po sto goldi-
narjev, dva starja (osem mernikov) pšenice, ravno toliko
rži in ajde pa jeden star prosa. Ce pa bo hotel kak oskrbnik,
kakor se je to godilo doslej, revežem na ljubo v špitalu
gospodariti zastonj, ustreženo bo seveda še tem bolj.

Te obširne instrukcije so zvezale špitalskemu oskrb-
niku roke kar do dobra; seveda pa moramo dostaviti, da
le v tem slučaju, če se je magistrat res brigal za to, kaj
oskrbniki počenjajo. Ako magistrat tega ni hotel, so oskrb-
niki vsem instrukcijam navzlic gospodarili tudi še odslej
dalje lahko tako kakor poprej. Za nas pa so te instrukcije
vsekako podučne, zato ker nam šele one prvikrat odtegnejo
zastor, ki nam je zakrival življenje špitalarjev in gospo-
darstvene razmere v špitalu.

Ali navzlic njih obširnosti pogrešamo v teh instrukcijah
vendarle še marsikaj. Prvič ne izvemo iz njih, so li dobi-
vali od špitala kako podporo tudi taki reveži, ki niso bivali

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 81

v špitalu ; a najbrž je bilo tako. Dalje tudi ne izvemo
ničesar o najdenčkih in sirotah v špitalu, pač pa nam po-
ročajo o tem driig-i viri ter pripovedujejo, da so oddajali
najdenčke na kmete v rejo. Zastonj poprašujemo dalje tudi,
kdo je špitalarjem dajal obleko. V prejšnjih časih so špi-
talsko obleko oskrbniki dajali delati vso iz domačega blaga
pri raznih ljubljanskih rokodelcih. Toda ker so ubožci v
cesarskem špitalu dobivali tisti čas, 1. 1718., obleko iz špi-
tala, smemo menda sklepati, da se je godilo tako tudi v
jednako osnovanem meščanskem špitalu.

Tako je dobil špital 1. 1718. novo uredbo in zdravo
novo podlago.

Cesarska vlada ga je priporočila magistratovemu nad-
zorovanju ter zabičila že v instrukcijah, ki so se bile izdale
1. 1703. za ljubljanske župane, da se mora špital vsako leto
najmanj štirikrat pregledati (vizitirati)i); leta 1718. se je ta
ukaz ponovil. Na jedni takih vizitacij so bili 1. 1721. navzoči:
knezoškof Viljem grof de Leslie in njegov generalni vikar
Ivan Jakob iSchilling, župan Florijan Grafhaiden, mestni
sodnik Matija Kristan, mestni blagajničar Franc Anton
Obreza, špitalski oskrbnik Matija Warnus, njegov pristav
Andrej Kozel in mestni pisar Ludwig pl. Raditsch. Ob tej
priliki so se vsled želje škofove tudi dogovorili, da naj
odslej dobivajo generalni vikar in njegova levita za cerkveno
opravilo na velikonočni torek tri goldinarje odškodnine, da
jih pa zato ni treba več vabiti na obed. Tudi mestnim
godcem naj se plačuje rajše po 3 gld. za njih sviranje.^)

VI. Nadaljnja zgodovina meščanskega špitala in
naprav za ubožce sploh.

Z XVIII. stoletjem stopimo glede naprav za ubožce v
novo dobo. Za ubožce so se dotlej brigali le po trgih in
mestih, pa še tukaj samo za svoje reveže, tuje pa so ko-
likor mogoče pridno odganjali. Imeli so za to posebne be-
raške strahove, »Bettelrichter«, katerim so delali tuji berači
prav mnogo sitnosti. Zato je na pr. 1. 1601. ljubljanski
mestni blagajničar v svojih računih prav, veselega srca
vzkliknil: »Ausgaben auf die armen Leut: Dieses Jahr
seind keine Bettler ge\vesen, Gottlob«.^)

') f. 264. mestni arhiv.

^) Urbarium de anno 1721.

8) .,Ernpfang und Ansgahenbuch der Stadt Laibach ao. IGOl.",
mestni arhiv.

G

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Sicer je bilo vratarjem pri mestnih vratih zabičeno,
naj ostro pazijo na to, da se ne bodo pritepali tuji berači
v mesto, toda vratarji so to svojo dolžnost radi zane-
marjali; morali so yl magistratovih ust zato požreti mar-
sikatero grenko. Časih je magistrat celo odstavil katerega
zavoljo tega. — A dostikrat je bilo berače težko ločiti od
kmetov, katerim je bil vedno dovoljen vstop v mesto, zato
ker so prinašali svoje pridelke na trg.

Domačim beračem beračenje po mestu ni bilo zabra-
njeno, vendar jih je v XVII. stoletju imel magistrat v nekaki
razvidnosti ter je na pr. 1. 1651. sklenil: ))Morgen soli eine
Visitation und Musterung der Bettler vorgenommen und
ihnen blecherne Zeichen gegeben werden((.i)

Kako pa je bilo beračem na kmetih?

Ce se niso kmetje zanje menili, prepuščeni so bili ti
reveži svoji usodi. Gospoda je bila prevzvišena in pretrdo-
srčna, da bi videla dostikrat res veliko bedo svojih pod-
ložnikov.

S početkom XVIII. stoletja pa se je to obrnilo zelo na
bolje. Vsled cesarskega povelja z dne 19. julija 1727. leta se
je tudi na Kranjskem, kakor po drugih deželah, osnovala
posebna komisija za ubožce, »Armencommission« ali pa
tudi »Landsicherheitscommission« zvana. Sestavljala se je
iz devetih členov najimenitnejše deželske gosposke; tudi
škof in AHcedom sta sedela v nji Predsednik ji je bil de-
želni glavar.

a) Komisija za reveže.

Že precej prvo leto svojega delovanja je ta komisija
sklenila mnogo dobrih ukrepov. Nameravala je sezidati po
vsej deželi ubožne hiše. Vedela pa je, da jo čakajo pri tem
velike težave, zavoljo tega si tudi ni domišljala, da ji bo
kar z jediiim mahom mogoče odpraviti vse uboštvo iz
dežele. Zato je izjavila: »O slabih letinah, če pridelki po-
zebejo, ali če pobije toča, če je mnogo požarov in drugih
takih nesreč, obubožajo ljudje pač, a zato jih še ne kaže
sprejemati v ubožne zavode«. Tudi beračenja kapucinov in
frančiškanov ji ni hodilo na mar odpraviti, posebno če so
se ti menihi mogli izkazati s kakim pisanjem svoje du-
hovske gosposke, da jih je res ta poslala na bero.

Za res podpore potrebne reveže, priporočala je ubožna
komisija, naj skrbe fare; posebno se to lahko godi v Ljub-
ljani, kjer se daje največ miloščine »\vo das meiste Almosen
einfallt«. A tisti ubožci, ki morejo še delati, naj se ne pu-
ščajo brez posla; odkaži se jim le njih močem primerno delo.

*) Gerichtsprot. ao. 1651.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 83

Seveda je bilo najimenitnejše vprašanje to, kje dobiti
potrebni denar. Komisija je pričakovala, da ga dobi po teh-le
potih:

1.) Vsak mesec se bo pobiralo po vseh farab od hiše
do hiše. Župniki bodo denar sprejemali od nabiravcev, ka-
tere pooblasti za nabiranje ubožna komisija, ter g"a bodo
konec meseca pošiljali glavni iibožni blagajni v Ljubljani.
Ta bo zaprta s tremi ključi; jednega bo imel deželni glavar,
drugega škof, tretjega pa vicedom.

2.) Po cerkvah se bodo porazobesile železne pušice z
napisom: »Za reveže«.

3.) V ubožno blagajno naj se bo deval rajši tudi tisti
denar, ki so ga umrli rajniki zapustili, da se pri pogrebih,
ob osmini, ali kadar se bero zanje bile, razdeljuje med
ubožce.

4.) Odslej naj se v svoji oporoki spomni vsakdo revežev
ter daruje kak majhen dar ubožni blagajni. Ce bi tega ne
storil, imeli bi imenovani trije gospodje določiti, koliko
ji gre.

5.) Vsak, kdor uživa o postu meso, naj bi dajal v
ubožno blagajno po jeden krajcar od funta.

6.) Ker so začeli rokodelci in obrtniki živeti vedno bolj
potratno, kazalo bi obdavčiti jih za njih kočije in nepo-
trebno drago obleko.

Da pa bodo ljudje rajši dajali, spodbuja naj jih duhov-
ščina z leče in v spovednici.

Komisija se je posvetovala tudi o ubožni hiši ter
sklenila cesarja naprositi, da združi oba špitala, cesarskega
in meščanskega, ter veli uvesti v njih boljše gospodarstvo.
Tako bi bilo v Ljubljani. Ubožne hiše pa bi se zgradile
polagoma lahko tudi po kmetih, če tudi iz prva samo lesene
— v vsaki fari vsaj jedna. Predno pa bi se to zgodilo, od-
dajale naj bi grajščinske gosposke ubožce po vrsti v kme-
liške hiše. Ubožci bi bili seveda zavezani, kmetom poma-
gati pri njih delu vsak po svoji moči.

Ko bi bilo žito omlačeno, bi se po kmetih napravila v
vsakem kraju lahko bera. Ključe do ubožne blagajne naj
bi tu imela: jednega župnik, drugega ta ali ona grajščinska
uosposka, tretjega pa cerkveni ključar.

Blagajne po kmetih, mestih in deželna blagajna v
Ljubljani naj bi bile med seboj v najtesnejši zvezi. Ce bi
jodni primanjkovalo, priskočila l)i ji na pomoč tista, kateri
bi preostajalo.

Duliovščino in grajščake bi bilo pozvati, da svojim
podložnikom prigovarjajo, naj speljejo skupaj, kar je gradiva
treba za ubožno hišo, ubožci pa bi morali vsak za svojo

6*

84 Ivan Vrhovec: Meščanski Špital.

faro predivo presti, platno tkati, črevlje delati itd. Romarje
in drug-e popotne ljudi, ki beračijo daleč proč od svoje poti,
je prijeti in na njih pot zavrniti. Župniki pa tudi ne smejo
dati nikomur pravice, da bi beračil pred cerkvami kod
drugod, nego v svoji fari.

Končno je komisija še izrekla: Kadar dobe ti sklepi
postavno veljavo, se bo kaznoval vsak, ki bo kakemu be-
raču kaj dal.^)

Kdaj so dobili ti sklepi res postavno veljavo in so jo
li dobili vsi, ne vem. Nekateri pa so jo dobili, tako na pr.
je moral res vsak, kdor je plačal beračem kak dar, plačati
jeden goldinar globe; tudi se je po vseh avstrijskih deželah
za postni čas obdavčil vsak funt mesa s tremi vinarji. Leta
1785. na pr. so dobili od tega daviva ljubljanski ubožni za-
vodi 1359 gld.2)

Leta 1736. je prevzela ubožna komisija tudi nadzor-
stvo in vizitacije obeh ljubljanskih špitalov, meščanskega
in cesarskega.

S tem je bil storjen prvi korak na tisti poti, po ka-
teri hodeč je vlada vzela naposled magistratu meščanski
špital popolnoma iz rok. Toda iz prva se komisija v gospo-
darstvo meščanskega špitala ni vtikala dosti več, kakor da
je časih prišla ter pogledala, kako ravnajo gospodje in če
se res drže predpisov iz 1. 1718. Tem bolj pa se je zanimala
za cesarski špital ter se trudila napraviti iz njega pravi
vzor ubožnega zavoda. Najvažnejši pojav tega prizadevanja
je bil 1. 1743. do krajcarja natančno sestavljeni račun, koliko
stane na leto vsak cesarski špitalar in kaj mu gre v jedi,
pijači in obleki. ^j Pri tem je ostalo do 1. 1771., ko je cesa-
rica Marija Terezija izdala dne 6. aprila t. 1. za zgodovino
vseh ubožnih zavodov, ustanov in naprav velevažen ukaz,
da se morajo združiti v jeden sam zavod.

1) Viced. arhiv. I. 24.

-) Kreisamtsacten f. FV., mestni arhiv.

3) Viced. arh. I. 24. Komisija je zračunila, da stane hrana za vsako
osebo 48 gld. 16 kr. 2'/j vinarja na leto. Vrhu tega pa dobi vsak špitalar
še vsako leto par nogovic (51 kr.), par vojaških črevljev (1 gld. 18 kr.),
dve srajci iz hodnega platna (S?'/^ kr. za blago, 14 kr. delo), na vsaka
tri leta pa novo obleko iz sivega sukna z rumenimi našivi. Sukna se
je porabilo zanjo po pet (a 1 gld. 15 kr.), podšiva pa po šest vatlov
(a 36 kr.). S klobukom (a 51 kr.j je moral špitalar izhajati celih šest
let. Dalje se mu je na vsaka tri leta napravila nova postelja: slamnica,
blazina, dva para ruh in jedna odeja. Da špitalarji niso hodili raztrgani
okoli, dajalo se jim je po 3 kr. na mesec za krpanje, kar so morali
pak seveda sami storiti. Po povprečnem računu je stala vsa obleka s
posteljo vred 9 gld. 53 kr. S';^ vin. na leto; torej so znašali stroški za
vsakega špitalarja s hrano vred 58 gld. 10 kr. 2 vin. na leto. S tem je
bil špitalar z vsem potrebnim preskrbljen.

Ivan Vrhovec: Meščanski §pital. 85

Koliko ubožnih zavodov pa je bilo takrat že na
Kranjskem?

h) Ubožni zavodi v drug-i polovici XVIII. stoletja.

Teh je bilo v Ljubljani tisti čas več. Nekateri so bili
spravljeni v svojih lastnih hišah, kakor na pr. cesarski in
meščanski špital, drugi pa so le iz dohodkov naloženih
kapitalov preskrbljevali dotične reveže, kakor na pr. ubožni
zaklad (Armenfonds), ubožni zavod (Armeninstitut), ubožna
hiša (Armenhaus), Lambergova ustanova. Sicer je tudi zgo-
dovina teh naprav zanimiva, toda jaz se ne bom spuščal
vanjo več nego samo toliko, kolikor je v zvezi z meščanskim
špitalom.

1.) Cesarski špital pred šolami, kjer so v pritličju
in v prvem nadstropju bivali špitalarji, v drugem pa otroci
sirote. Razen poslopja samega, ki so ga sezidali okoli srede
XVIII. stoletja, je imel ta zavod tudi 15.532 gld. gotovine,
ki se je iztržila 1. 1747. za prodane podložne špitalske kme-
tije. 14.000 gld. je prevzela Marija Terezija proti 4 "/o obli-
gacijam, ostalih 1532 gld. pa se je plodonosno naložilo pri
deželni vladi. ^) Tudi je ta špital dobival še vedno tistih
1000 gld. podpore iz cesarske blagajne. 2)

2.) Zavod za sirote »Waise nhausf o nd s«.

Najstarejše poročilo o preskrbljevanju sirot otrok, ka-
terim sta odmrla oče in mati, sega v prav prve čase ljub-
ljanske zgodovine. Prvo sirotiščnioo je po Valvasorjevem
poročilu^) dal v Ljubljani zidati 1. 1041. bogati trgovec Peter
Berlach (Berlog?). Ker je bil brez otrok, posvetil je vse
svoje veliko imetje tej dobrosrčni napravi. Ko so tu vzgo-
jevani otroci toliko odrasli, da so bili godni za poduk, učili
so jih kakega rokodelstva, kakršno je ravno otroka veselilo.

A pozneje se ta sirotiščnica ne omenja več. Kako in
kam je izginila, ni znano. Za sirote in najdenčke je v sred-
njem in v novem veku skrbel, kakor vemo, v Ljubljani
magistrat, bodi si da jih je jemal v meščanski špital, bodi
si da jih je oddajal na kmete v rejo.

L. 1702. pa je zapustil neki Josip Mugerle 1000 gld.
kot prvi donesek za ustanovo sirotiščnice. To zapuščino so
prevzele nune klarisinke. Iz obresti so na pr. 1. 1752. pre-
skrbljevale štiri deklice z obleko, posteljnim perilom in
drugimi potrebščinami.

O Mittheil. d. h. Ver. f. Kr. 1857, p. 14—16

■') ibid.

3) Valvasor XI 709.

86 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Dne 27. avo-usta 1761. leta so sestavili pravila za siro-
tiščnico po graškem vzgledu. Po teh pravilih so sprejemali
sirote od 6. do 16. leta ter jih učili tkanja in drugih ročnih
del. Da bi se dohodki pomnožili, ukazala je vlada dve leti
pozneje (1.1763.), da naj se skozi deset let po štirikrat na
leto pobirajo po vseh cerkvah prostovoljni darovi. A ta
ukaz se je v kratkem pozabil tako do dobra, da ga je mo-
rala vlada 1. 1768. ponoviti ter žugati o tej priliki celo s
kaznimi.

Vsled različnih, nalašč za sirotinski zavod uvedenih
davkov in pristojbin, bogatih zapuščin in drugih darov je
do 1. 1788. narasla imovina sirotniškega zavoda na 64.000 gld.')
A svojega poslopja zavod še ni imel. Zato so preskrbljevali
sirotinske otroke v drugem nadstropju cesarskega špitala.

3.) Hiša za reveže, Armenhaus, v kateri je 1. 1767.
bivalo 25 žensk. 2)

4.) Četrta ubožna naprava je bila ustanova grofa
Lamberga pri šenklavški cerkvi. Imela je 20.000 gld.
gotovine in pa 7500 gld. raznih drugih manjših ustanov.
Pravico, iz obresti tega zaklada deliti podpore, je imela
grofovska rodovina Lambergov.

5.) Nekaj revežev je podpiral tudi nemški red z
obrestmi od 2000 gld.

6.) Med ubožne zavode so šteli tudi predilnico in
posilno delavnico (Spinn- und Arbeitshaus) v Hrenovih
ulicah, pa menda ne po pravici, posebno iz prva ne, ko res
ni bila druzega nego kaznilnica — ne ravno za velike greš-
nike, ampak za več ali manj zanikarne moške potepuhe in
lene, popačene ženske.^)

To posilno delavnico je ustanovil ljubljanski magistrat
1. 1754. Vzdrževal jo je z različnimi majhnimi pristojbinami
od gledaliških predstav, koncertov, od biljardov po kavarnah,
od kegljišč po gostilniških vrtih itd. Nekaj malega so pri-
spevali tudi razni, skozi Ljubljano prihajajoči glumači, ki
so se skazovali s svojimi raznovrstnimi »umetnostmi«. Tudi
je dal magistrat za posilno delavnico pobirati po dvakrat
na teden miloščino po hišah ter je pošiljal vrhu tega še
vsak dan po dva kaznjenca, da sta prinašala hrano svojim
vrstnikom danes iz tega, jutri iz onega samostana, katerih
je bilo v Ljubljani takrat veliko.

A vsi ti dohodki niso zadostovali. Zato so osnovali
1. 1765. v posilni delavnici na Zabjaku predilnico. Uravnal

>) Mittheil. 1864. p. 88.
") ibid. 1865. p. 111.

2) Natančneje o njej glej v moji knjigi: „Die wohl!obl Hauptstadt
Laibach" p. 41—45.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

87

jo je boii^ati suknar Desselbriinnor, ki je imel na Selu,
»na Fabriki« (kjer bivajo dandanes karmelitke), veliko suk-
narno Pod vodstvom in nadzorstvom Desselbrunnerjevega
poslovodja (špinnmeister) so se s prejo ukvarjali deloma
kaznjenci, deloma berači, katere so vsled cesarskeg-a ukaza
pošiljali iz vse dežele semkaj. A tudi revni ljubljanski otroci
so zaslužili lahko nekaj malega, toda res le nekaj maleo:a,
plačevali so jih po 2 kr. na dan. No, s teg-a stališča se pre-
dilnica in posilna delavnica pač more šteti tudi med na-
prave za preskrbljevanje ubožcev.

Ko so se 1. 1771. vsi ubožni zavodi združili v jednega
sameg'a, se je predilnica in posilna delavnica na Zabjaku
izdatno povečala, i) in sicer potem, ko jo je od magistrata
prevzela vlada v svojo oskrbo.

Podoba 3.
1 meščanski špital, 2 škofrja, 3 mestni dom (rotovž), 4 Spitalska ulica in špitalski most.

7.) Največji in najimenitnejši zavod med vsemi pa je
bil meščanski špital. Kako je poslopje polagoma na-
raščalo in se vekšalo, o tem sicer nimamo točnih poročil, a
že iz samega črteža se vidi popolnoma jasno, kako se je po-
slopje razširjalo. (Glej pod. 3.) Cerkvica je stala v Špitalski ulici,

O Mestni arhiv, fasc. 208-109.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

proti severu ji je bil prizidan špital, ki se je nahajal deloma
v Spitalski ulici, s svojo širšo stranjo pa ob Ljubljanici. Tu
je bilo njegovo lice, fasada. Do 1. 1786. so se njegovega ogla
tiščala grda špitalska vrata, močna, dve nadstropji visoka
zgradba, ki je s stolpi in okopi dobro utrjena branila z
mostu dohod v ozko in temno, zavoljo tega vedno vlažno
in blatno Spitalsko ulico. Sredi XVIII. stoletja pa so bile te
utrdbe že tako zanemarjene in v tako slabem stanu, da
bi se bile same podrle, da ni magistrat 1. 1786. tega sam
storil vsled višjega povelja. Zidovje v špitalskih vratih je
na nekaterih krajih zijalo tako, da si lahko pest skozi
pomolil.

Od teh vrat se je ob Ljubljanici doli vštric z meščan-
skim poslopjem razširjal mestni zid, čez katerega se je iz
špitala videlo čez Ljubljanico v šentpetrsko predmestje k
večjemu z II. nadstropja. Vrhu tega se je pa še med zidom
in špitalom nahajala že v srednjem veku (pa do 1. 1806.) cela
dolga vrsta mesnic, pravih mesnic ali klalnic, v katerih niso
samo prodajali mesa, ampak so tudi živino klali in pobijali.
Zato je bilo tukaj vedno dosti nesnage in smradu, o tržnih
dneh pa še gneče in vpitja ravno pod špitalskimi okni. Za
stare bolehave ljudi je bil špital pač dosti malo ugoden kraj.

Tekom časa se je skromno prvotno spitalsko poslopje
polagoma razširjalo in vekšalo ob Ljubljanici doli proti
škofiji. Hiše, iz katerih je špital naraščal ter že do srede
XVIII. stoletja dorastel do tiste velikosti, v kateri smo ga
videli pred potresom, so bile večinoma darovane hiše, jedno
ali drugo pa je prikupil tudi še magistrat s špitalskim de-
narjem, zadnjo menda leta 1757. ■ — Nepotreben se mi vidi
dostavek, da so bile te hiše »patidenki«. To so bile razen
Hrenovih in Ptožnih ulic vse hiše.

Ker je bilo v obilih teh hišah dovolj prostora tudi
za otroke in ubožce cesarskega špitala, velela je leta 1771.
cesarica Marija Terezija, da se ubožci in otroci o prvi
priliki, ko bo to kazalo, iz cesarskega špitala preselijo
v meščanskega, cesarski špital sam pa se prodaj na javni
dražbi. Dražba se je razpisala sicer trikrat: v prvič dne
30. avgusta 1. 1771., v drugič dne 7., 8. in 9. januarja 1. 1772.,
v tretjič pa avgusta meseca 1. 1774., toda prikazal se ni niti
jeden kupec, če prav je bilo poslopje novo, zidano šele
nekaj let poprej; dobilo je najbrž že tedaj tisto obliko, ka-
tero kaže še dandanes.

V meščanski špital so se reveži in otroci sirote pre-
selili dne 1. majnika 1773. leta. Kar precej 1. 1771. se niso
mogli, zato ker je bilo treba meščanski špital poprej še
prezidati in za nove namene pripraviti. Denarja za to je

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 89

bilo dovolj na razpolaganje, zakaj leta 1771. so prodali me-
ščanskemu špitalu podložne kmetije in tudi vsa zemljišča,
ki mu niso bila samo podložna, ampak res njegova prava
lastnina, s špitalsko pristavo na Celovški cesti vred — vse
skupaj za 51.250 gld.; 44.000 se je plodonosno naložilo,
7250 gdd. pa so odbrali ter plačali ž njimi špitalske dolgove.
Prezidave je bil meščanski špital zelo potreben, zato ker
med obilico hiš, iz katerih se je sestavljal, ni bilo prav
nobene zveze, celo pa zunanja stran ni kazala prav nič, daje
ves ta skupek hiš lastnina jednega samega zavoda. Stroški
za prezidanje in regulacijo meščanskega špitala so znašali
19.479 gld. 13 kr., h katerim je cesarica Marija Terezija iz
svojega prispevala 2000 gld.^) Končana so bila ta dela 1. 1773.

Ob tej priliki so prezidali tudi staro špitalsko cerkev,
toda posebno v živo se to prezidanje ni zvršilo. Zidovja v
cerkvi niso podrli nobenega. Najbrž so jo le od znotraj
dostojno očedili in prebelili. S tem delom so se bavili do
1. 1778., kakor dokazuje to neka beležka v »Mittheil. d. hist.
Ver. f. Kr.« 1848. p. 87.: »1776. Ist das Pillichgrazische Haus
zum Spital erkauft^) mit samt dem Spital und St. Elisabetha-
Kirche neu aufgebaut worden«. Blagoslovil je novo pre-
zidano cerkev in špital škof Herberstein belo nedeljo 1. 1778.

Da pa cesarski špital, za katerega se na treh dražbah
ni moglo dobiti kupca, ni ostal prazen, prepustili so ga za
dve leti, od 1. majnika 1773 do 1. 1775., škofu Herbersteinu
v najem. Ta je napravil v njem nekako šolo za cerkveno
petje ter dal podučevati tu jeden del špitalskih otrok sirot.

Ker se za cesarski špital tudi pozneje kar nikakor ni
hotel oglasiti noben kupec, prevzel ga je naposled 1. 1775.
C. kr. tobačni urad (k. k. Tabak - Gefalls- Administration) za
8500 gld. 3) Ta urad je ostal tu, kakor se vsi še dobro spomi-
njamo, prav do zadnjih časov, ko se je umeknil c. kr. finanč-
nemu ravnateljstvu.

Tako so se vsi gori našteti zavodi za ubožce (razen
predilnice in posilne delavnice) spravili na ta način v me-

*) Klun Diplomatarium p. 16.

-) Sicer pa se je ta hiša prikupila k špitalu že poprej, že 1. 1757.,
le da se je šele ob tej priliki sklenila in združila z vsem drugim
poslopjem. Prof. Miillner trdi („Argo" 1897. p. 51.) ,,Um das gedachte
Jahr (se 1787) \vurde das Gebaude (n. meščanski špital) zu kaufmjin-
nischen Zwecken umgebaut, Ijei \velcher Gelegenheit auch die
Kapelle in den Umbau einbezogen und ihres kirchlichen
Characters entkleidet wurde", kar pa ni res. To se je zgodilo
še le leta 1831. — sicer pak prof. Miillner sam to trdi, ko pravi na
str. 99.; „So viel steht somit fest, dass die Lutheraner die Capelle
schon so vorfanden, wie sie bis zum Umbau im Jahi'e 1831 noch be-
stand.'' Prof. Miillner je na str. 99 pozabil, kaj je na str. 51 pisal.

3) Mittheil. 1857. p. 16.

90 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

ščanskem špitalu pod jedno streho. A njih imovina se je
upravljala in oskrbovala vendarle vsaka za-se in posebej,
ter se je v ta namen osnovala posebna špitalska admini-
stracija, katero je višja gosposka izročila nekemu Josipu
Piju Kralju. Zadnji špitalski oskrbnik po starem kopitu in
instrukcijah, izdelanih leta 1718., je bil mestni svetovavec
Anton Andrej Skrinar, ki je dal zadnji svoj račun iz roke
28. februarija 1772. leta. Iz njega se vidi, da se je v me-
ščanskem špitalu celo do tega časa gospodarilo natanko
tako, kakor v nekdanjih boljših časih, ko ni bilo še tistega
nesrečnega boja med ljubljanskim patricijatom in demo-
kratskim življem in ne še uradnih instrukcij za posamezne
mestne poslovnike. Kakor nekdaj opravljali so tudi 1. 1771.
še menihi vseh ljubljanskih samostanov v meščanskem špi-
talu razna cerkvena opravila ter dobivali še vedno svojo
plačo in na tura. Tudi šenklavški učitelj je še vedno
orglal pri špitalski službi božji, le godci se v računih ne
prikažejo več. In tudi za hrano špitalarjev se je skrbelo
na drugačen način. Dajal jim jo je traktor Tomaž Junker,
ki je bival v meščanskem špitalu. Plačali so ga vsako četrt
leta, in sicer je potegnil za revežem dajano hrano 1. 1771.
za prvo četrtletje 228 gld., za drugo 280 gld. 32 kr., za
tretje 232 gld. 16 kr., za četrto pa 2^33 gld. 4 kr.J)

Meščanski špital je tudi še skrbel za najdenčke, in
sicer jih je oddajal na kmete ter plačeval za vsacega po
12 gld. na leto. Leta 1771. so ga stali — bilo jih je 29 —
323 gld.

Ko je višja gosposka izročila združeno gospodarstvo
vseh ubožnih zavodov prej omenjenemu Jos. Kralju, pre-
drugačilo se je v špitalu marsikaj.

Najimenitnejša izprememba je bila ta, da odslej dalje
magistrat ni imel pri meščanskem špitalu nobene besede
več, če prav je bil stoletja in stoletja njegova prva in jedino
prava gosposka. Ziniti ni smel besede. Ubožce je po nasvetu
administratorja Kralja sprejemal odslej okrožni urad, kresija
(Kreisamt). Celo cerkovnika ni smel več magistrat nameščati,
kar ga je zelo peklo. Ko je 1. 1786. oddal to službo nekemu
J. Mačku, oporekal je špitalski administrator Kralj ter samo-
oblastno sprejel v službo nekega druzega človeka. Ob tej
priliki pak magistrat vendarle ni mogel molčati, češ, da
mu pač ne morejo vzeti že stoletja starih pravic kar meni
nič tebi nič. Cerkovnika, in sicer vedno le od magistrata
v službo vzetega, je imela špitalska cerkev, odkar stoji.
Plačevala ga je ubogim špitalarjem v prid. In zakaj naj bi
ne ostal od magistrata sprejeti cerkovnik v službi, ali ni

*) Spitalraitung de anno 1771. v mestnem arhivu.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 91

ubog- in vrhu teg'a še bolan, ali ne uživa špitalske miloščine
(Spitalportion)? Torej spada pač med špitalarje! Iii res je
moral administrator Kralj odjenjati. Magistrat je prodrl s
svojimi pravicami.

Spitalskega kaplana pa magistrat sploh ni več spre-
jemal v službo, zato ker so to službo odpravili 1. 1771., ko
so se združili vsi ubožni zavodi. Službo božjo so v špitalski,
1. 1776. prczidani cerkvi opravljali oo. frančiškani. H krščan-
skemu nauku, ki so ga frančiškani učili v slovenskem je-
ziku, so razen špitalarjev prihajali do 1. 1787. tudi otroci
sirote, ki so se 1. 1773. preselili iz cesarskega špitala semkaj.
Z njimi se je preselil tudi njih varih (Waisenvater), Jožo
Vehovec, star, čmerikov človek, ki se je na svojem novem
mestu, v meščanskem špitalu, v jednomer bodel z admini-
stratorjem Kraljem; poprej je bil več let vodja v posilni
predilnici (Spinnmeister).

V slovenskem jeziku so krščanski nauk oo. frančiškani
učili dobrih deset let, do 1. 1787. To leto pa jim je, kajpakda
ustrezajoč željam in poveljem cesarja Jožefa II., škof ller-
bei-stein ukazal, da naj hodijo otroci odslej k nemškemu
krščanskemu nauku, in sicer v stolno cerkev, ki niti 100 ko-
rakov ni od špitala oddaljena. Oo. frančiškani se škofu niso
uprli, uprl pa se mu je starina Vehovec, in sicer popolnoma
odločno. »Otroci ostanejo v špitalu in bodo zahajali, kakor
doslej že deset let, v š p i t a 1 s k o cerkev in k slovenskemu
krščanskemu nauku« — - odločil je oče Vehovec. Zato ga je
pozval škof po jednem svojih duhovnikov še jedenkrat, naj
pripelje otroke v šenklavško cerkev. Vehovec je zdaj ven-
darle vprašal administratorja, kaj mu je storiti. Ta mu je
svetoval, naj izpolni gospodu škofu željo ter naj vsaj večje
in zdrave otroke vodi v Senklavž, mali in bolehni pa naj
ostajajo doma ter hodijo v špitalsko cerkev k slovenskemu
krščanskemu nauku. Toda resolutni Vehovec je odgovoril:
»Kjer so mali in bolehni, tam naj bodo tudi večji in zdravi.
Doma je za učenje več prilike,« modroval je stari mož,
»zakaj z večkratnim vpraševanjem in večkratno vajo se
nauči človek naj več!« Ob enem pa se je pritožil tudi pri
kresiji, ji naznanil vso stvar ter prosil pomoči (8. marcija
1787J. 1)

c) Ustanovitev „g'lavneg"a ubožnega zaklada".

Preden pa se je ta stvar rešila, izšel je nov, imeniten
ukaz, o katerem po vsej pravici lahko rečemo, da pomeiija
konec meščanskega špitala.

*) Kreisamtsacten fasc. IV. v mestnem arhivu.

92 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Kakor so 1. 1771. spravili vse ubožne zavode pod jedno
streho, tako je velela vlada dne 31. marcija 1787, da se
združi ves za podporo revežev kakorkoli in kjerkoli si bodi
naloženi denar — torej ne samo v Ljubljani, ampak po vsej
deželi — v jedno samo, veliko blagajnico, »gl a vn i ubožni
zaklad« (Hauptarmenfonds^ zvano. Iz tega zaklada se bodo
odslej delile vse podpore. Zato pa prenehaj doslej navadno
preskrbljevanje ubožcev po špitalih, in sicer ne samo v Ijub-
Ijariskem, ampak tudi v drugih po deželi. Svoje špitale so
imeli razen Ljubljane tudi še Kranj, Metlika in Novo mesto.
Namesto tega naj bodo ubožci dobivali odslej podpore v de-
narjih, tako zvane »Handportionen«.

To preustrojitev v oskrbi revežev so pripravljale višje
gosposke že dalj časa. Že dve leti poprej se je dalo namreč
špitalarjem na voljo, če hočejo izstopiti iz špitala; v tem
slučaju dobe stalno podporo v denarjih, tako zvane »špi-
talske porcije«. Če ohole, sprejmo se zopet nazaj v špital.
Ker pa je bila obljubljena podpora jako majhna, po 4 — 6 kr.
na dan, jih je leta 1785. izstopilo samo osem, a tudi ti šele
potem, ko so jim primeknili še 1 ali 2 krajcarja miloščine
na dan. Drugi so ostali rajši v špitalu.

Ob tej priliki je višja gosposka tudi vprašala, koliko
ubožcev vzdržujejo posamezni, zdaj v »glavni ubožni*zaklad«
združeni ubožni zavodi, in koliko bi jih utegnili vzdržavati
še. Izvedela je, da je vzdrževal s svojimi dohodki

1.) cesarski špital 81 revežev, in sicer jih je živelo
od teh 19 v špitalu (meščanskem), 12 pa zunaj špitala; več
pa jih ta ustanova ne more vzdrževati, dostavil je poroče-
vavec, administrator Kralj. Oddana so vsa mesta. Prednost
za sprejem imajo v prvi vrsti onemogli idrijski rudokopi,
za njimi pa taki, ki so se pohabili in izželi svoje moči
pri železarskem delu, bodi si kjerkoli že, ali v Bohinjski
Bistrici, na Starih Fužinah, v Kropi, Kamni gorici itd. Le če
teh prosivcev ni, se sme podeliti izpraznjeno mesto v ubož-
nici kakemu drugemu siromaku, kar pa se ne zgodi nikoli.

2.) Lambergova ustanova. Ustanovil je to ubožno
napravo grof Lamberg za 15 siromakov, a zdaj preskrbuje
ta ustanova 56 ubožcev, in sicer 43 v špitalu, 13 pa zunaj
špitala ter ima take dohodke, da podpira lahko še 2 ali 3.

3.1 Sirotiščnica (Waisenhaus), ustanovljena za 24
otrok, jih hrani 43. Dokler se bo naklanjala temu zavodu
»naklada za reveže« (Armenleutaufschlag), iz katere so
dobili 1. 1785. ljubljanski ubožni zavodi 1350 gld.,M hranilo
se bo lahko po 50 otrok: zdaj se jih sprejme lahko še sedem.

O To je bila tista že omenjena naklada na meso o postu.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 93

4.) Meščanski špital, ki ni bil ustanovljen za do-
ločeno število ubožcev, vzdržuje zdaj 17 siromakov, ki bi-
vajo vsi v špitalu, in 17 najdenčkov. Ti pa so vsi na kmetih
v reji.

Vsled ukaza z dne 21. marcija 1. 1787. je morala
oskrba v špitalu prenehati. Zato se je revežem določil
prav kratek čas, do kdaj se jim je izseliti iz špitala. Dne
1. avgusta 1787. leta ne sme biti nobeneg-a več v njem;
namesto dozdanje popolne oskrbe bodo dobivali odslej po
6 in 7 kr. na dan.

Seveda so siromaki ugovarjali, da jim s tem ne bo
mogoče živeti. Kaj naj pa počno s 6 ali 7 kr. na dan, dočim
so bili doslej v špitalu preskrbljeni z vsem potrebnim? Toda
če že res drugače ne more biti, primakne naj se jim vsaj
še jeden krajcar. Toda višja gosposka jim je odgovorila, da
tega ne more nikakor. Ravno nasprotno! Nekaterim, in
sicer tistim, katerim se je 1. 1785. vsled prošnje dovolilo
8 kr., nameravajo miloščino celo še pristriči, katerim se pa
dokaže, da si, če tudi s težka, a vendarle še utegnejo služiti
sami svoj kruhek, jo ustavijo celo popolnoma. Zakaj name-
rava se število ubožnih podpor pomnožiti vsaj še za 30. — ■
In res so tekom leta ustavili miloščino 14 ubožcem ter ob
enem odredili, naj se prevzame tistih 150 kranjskih naj-
denčkov, za katere je, seveda na stroške kranjskega ubož-
nega zaklada, skrbela takrat tržaška najdeniščnica.

Kaj pak naj se zgodi z onimi 43 otroki sirotami, ki
so jih hranili takrat iz dohodkov sirotničnega zaklada (Wai-
senhaus) in so bivali še v špitalu? Tudi ti so se morali
umekniti iz njega. Oddali so jih tako kakor najdenčke proti
določenemu plačilu na kmete v rejo, »kajti špital, s katerim
imajo zdaj čisto drugačne namene nego doslej, se mora iz-
prazniti vsekako«.

Zato so z ukazom dne 14. marcija 1787 odpovedali
službo vsem, ki so se v špitalu pečali dotlej z rejo in vzgojo
otrok sirot, torej so odpustili vse posle in tudi otročjega variha,
63 let starega, čmerikavega Jožeta Vehovca in njegovo ženo.

Dne 1. avgusta res ni bilo nobenega ubožca več v
špitalu. Poteknili so se s svojo skromno odmerjeno miloščino,
kamor se je kdo mogel.

Teže pa je bilo iznebiti se otrok sirot, in sicer iz dveh
vzrokov: prvič je primanjkovalo za njih oskrbo zunaj špitala
denarnih sredstev, drugič pa je oviral izvršitev tudi po-
mislek, kaže li doslej po mestno vzgojevane otroke (mnogo
jih je bilo že nad 10 let starih) dati kmetom v oskrbo? Ker
pa tedanji absolutizem ni poznal nobenih ugovorov, preko-
bacali so so v nekaterih mesecih tudi čez te dve težavi.

94 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Konec meseca marcija 1. 1788. so odpravili zadnjega otroka
iz špitala.i)

8 tem je zo;odovina meščanskega špital a
končana. Ustanovljen in sezidan zato, da pre-
ž i v e v n j e m o n e m o g- 1 i , u b o g' i ljubljanski meščani
vsaj z najpotrebnejšim preskrbljeni zadnje dni
svojega bridkega življenja brez skrbi in brez
strahu pred lakoto in revo, odtujen je bil špital
z zadnjimi temi ukrepi prvotnemu svojemu na-
menu.

Kar nam preostaja še povedati, to moremo k večjemu
imenovati »zgodovino špitalske imovine«. 2)

VIL Imovina meščanskega špitala.

Zgodovina meščanskega špitala je končana z onim
dnem, ko so odslovili zadnjega špitalarja in zadnjega otroka
siroto iz njega.

Kakšne namene pa je imela višja gosposka z meščan-
skim špitalom, da ga je tako hitela prazniti?

Tega menda sama ni vedela. Najprž je bila o razmerah
preslabo poučena.

a) Reševanje vprašan/a, kaj se zgodi zdaj z meščanskim špitalom.

Višja gosposka za Kranjsko, c. k r. n o tr a nj e- a vstr ij-
s k i g u b e r n i j za Štajersko, Koroško in Kranjsko,
je imela namreč tisti čas svoj sedež ne v Ljubljani, ampak
v Gradcu. Zato so bili gospodje pri guberniju o kranjskih
razmerah v največ slučajih prav slabo podučeni, največkrat
so jim bile te popolnoma neznane. Zavoljo tega so zahtevali
za vsak slučaj sproti, preden so se odločili za kako stvar,
natančnih poročil od podrejenega okrožnega urada, Kreisamt,
ki ga je ljudstvo zvalo »kresija«.

Ce se je stvar tikala mestnih stvari, poslala je kresija
podoben tak ukaz za natančno poročilo o dotični stvari ma-
gistratu.

Do skrajnosti poslužen je ta napenjal vse žile, da je
ustrezal svoji ostri in dostikrat kaj na kratko navezani go-

1) Kreisamtsacten f. XXVI.

'■*) Mimogrede naj opomnim, da se imovina meščanskega špitala
(der Burgerspitaifonds) po navadi in zavoljo kratkoče menda imenuje
„meščanska imovina", kar pa ni pravilno. , Meščanske imovine" Ljub-
ljana nima in je ni imela nikoli, kakor jo ima na pr. Kamnik v svojih
meščanskih gozdih. Do „imovine meščanskega špitala'' imajo pravico
samo ubogi ljubljanski meščani, do ,,meščanske imovine'' pa bi ta
pravica pristojala vsem ljubljanskim meščanom jjrez razločka, bogatim
in revnim.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 95

sposki. Navzlic temu pa mu je kresija ob vsaki priliki do-
poslala kak ukor ter mu obesila kak »nos«.

Takim načinom so naslednja tri ali štiri leta razprav-
ljali gubernij, kresija in magistrat vprašanje: kaj se zgodi
z meščanskim špitalom? Ko ga je gubernij dal 1. 1787. iz-
prazniti, mu to vprašanje menda ni hodilo še do malega
nič na pamet — človek vsaj iz vsega njegovega ravnanja
ne more dobiti, drugačnega vtisa in prepričanja. Magistrat —
poročaj! Z nasveti ta ni bil v zadregi. Nasvetoval je, naj
se osnuje v prostornem in ravnokar na novo predelanem
l)()slopju prostovoljna delavnica (freiwilliges Arbeitshaus),
p o r od n i š č n i C a (Gebarhaus), n aj d e n i š č n i c a (Findelhaus
in hiralnica (Siechenhaus).

Za napravo prostovoljne delavnice je bil ma-
gistrat celo že nekaj storil. To naj bi bila nekaka fabrika,
v kateri bi si reveži s predenjem in tkanjem prosto-
voljno služili svoj vsakdanji kruhek. Dogovoril se je bil
že s suknarjem Desselbrunnerjem, da bo dajal proti plačilu
volno presti, ter je določil že tudi ž njim, koliko bo Dessel-
brunner plačeval od funta. Toda graški gubernij tega pred-
loga ni sprejel, najbrž zato ne, ker za graški in celovški
špital ni predlagal nihče kaj takega.

Ravno tako je zavrnil predlog glede hiralnice, in
sicer zavoljo tega, ker so snovali takrat veliko hiralnico v
flradcu za vse tri dežele, za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Dovolil je le, da se v ljubljanski meščanski špital samo v
največji sili sprejmi ta ali oni hirajoči bolnik. Kadar bo
občna hiralnica dozidana, naj se pošljejo te reve vanjo.

No. in kaj je bila posledica tega? — To, da so se v
ravnokar izpraznjeni špital jeli polagoma vračati zopet
ubožci, iz prva samo hirajoči, sčasoma pa tudi drugi, ki pa
so morali od svojih skromnih »dnevnih porcij« plačevati po
2 kr. za stanovanje na dan. Hraniti so se morali sami.

Tretjega predloga, naprave por o d n iščn ice in n aj-
deniščnice, pa graški gubernij ni zavrgel kar a limine.
Osnujeta naj se pač, toda ne v meščanskem špitalu. Poišče
naj se za ta dva zavoda rajši kak drug pripraven prostor,
pač blizu civilne bolnice na Dunajski cesti, ki se je ravno
takrat prirejala z velikim naporom.') A priličnega prostora

■) P. v. Raclics. Gesch. des landschaftl. Civilspitals in Laibach.
Civilna bolnica, katero je tudi porušil zadnji potres, je bila poprej sa-
mostan. Do 14. aprila 1786. leta so l)ivali v njem bosopeti oo. avgu-
štinci, diskalceati, katere je cesar Jožef 11. izgnal, njih samostan pa
odmenil za civilnt) t)olnico; prevzeti so jo imeli iz Trsta semkaj
poklicani usmiljeni bratje. Dne 7. decembra 1. 1786. so se bili le-ti že
preselili vanjo.

96 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

za porodniščnico in najdeniščnico ni bilo lahko dobiti, ker
ni bilo sredstev za to. Tako je minulo 1. 1788., ne da bi se
bili odločili vsaj toliko, ali naj se za porodniščnico in naj-
deniščnico kaka hiša najame, ali naj se kupi, ali pa naj se
zida kar z nova.

Naposled je graški ij,'ubernij po nasvetu magistratovem,
kateremu je pritrdil tudi protomedicus dr. Ivan Novak, v
početku 1. 1789. odredil, naj se porodniščnica (za štiri ženske)
in najdeniščnica (za 6 otrok) osnujeta vendarle v meščan-
skem špitalu.

Tako se je porodniščnica otvorila dne 16. februarija
1789. leta ter sta se v službo vzeli babica Uršula Layerica
in nje strežnica Alenka Lukan; prvi se je razen prostega
stanovanja, proste kurjave in svečave obljubilo 100 gld.,
drugi pa 50 gld. letne plače. Za zdravnika sta bila imeno-
vana dr. l*'ancll pa ranocelnik Makovec. Iz prva so name-
ravali vzeti v službo tudi dve dojki in jedno pestunjo, ker pa
se do 17. avgusta 1. 1789. ni oglasilo več otročnic nego
samo pet, se je to opustilo; zato so se premislili tudi glede
najdeniščnico. Oddajali so najdenčke zopet na kmete, kakor
v prejšnjih časih, ko se v špitalske stvari ni še vtikala kre-
sijska in gubernijska modrost.

Kresija pa s to naredbo ni bila zadovoljna, ampak je
nasvetovala — a ne vem, jo je li gubernij pozval k temu
ali ne — naj se meščanski špital proda, dasiravno je ma-
gistrat izjavil, da sta porodniščnica in najdeniščnica prav
dobro spravljeni; želeti bi le bilo, da se iz drugega nad-
stropja preselita v prvo in se sprejemajo tudi plačujoče
otročnice; kar pak preostaja še sicer prostora v špitalu, naj se
razen vratarjevega in administratorjevega stanovanja da v
najem.

Toda kresija je odgovorila: Boljše je, če se špital proda,
kar bo glavnemu ubožnemu zakladu — torej tudi ubožcem
v veliko korist. Navedla je zato več vzrokov. Prvič je špital
nepotreben. Odkar se je oskrba revežev »in natura« od-
pravila, je špital že itak izgubil svoj prvotni namen. Drugič
je ubožnemu zakladu v škodo, da se zavoljo štirih otročnic
in malega števila najdenčkov, ki se itak oddajajo na kmete
v rejo, vzdržuje tako veliko poslopje, v katerega največjem
in najlepšem delu biva jedino le špitalski administrator Josip
Kralj. Nadalje je poslopje v najbolj obljudeni in najživah-
nejši ulici, med mesnicami in škofijo; torej je premalo osam-
ljeno, da bi se dala združiti ž njim tista previdnost, katere
je treba pri otročnicah in najdenčkih. Slednjič bi se oboj-
nemu zakladu v korist poslopje brez skrbi lahko izpe-
čalo za najmanj 10—12.000 gld., za porodniščnico

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 97

pa bi se s polovico teg-a denarja prav lahko kupila dosti
velika hiša v kakem bolj samotnem kraju.

V Gradcu pa tega nasveta niso sprejeli. Pečali so se
namreč že zopet z nekim novim projektom: v meščanskem
špitalu naj se osnuje tudi še blazni ca.

Za svet vprašani cesarski inženir SchemerI je izjavil,
da špital za kaj takega ni do malega nič ugoden. Kateri
prostori pa naj se odkažejo blaznikom? Pritlični, proti Ljub-
ljanici ležeči nikakor ne. Tu so mesnice in je vedna gneča,
ker se v tržnih dneh kmetiškega ljudstva le kar tare. Tu
bi bilo vedno dosti zijalov pri oknih, manjših oken pa ni-
kakor ne kaže napravljati, ker bi se blaznikom s tem zaprl
prosti dohod zraka. \^rhu tega je pritličje tudi jako vlažno.
— V drugo nadstropje nastaniti jih tudi ne kaže, zato ker
se nahaja tu porodniščnica in so blazniki po navadi tudi
nesnažni ljudje. Vrhu tega imata v tem nadstropju, in sicer
v njega najlepšem delu tudi špitalski administrator Kralj
in njegov kontrolor Polak svoji stanovanji. V prvem nad-
stropju pa ni nobenega prostora več za blaznike; v treh
sobah bivajo hirajoči bolniki in nekaj onemoglih revežev,
druge pa so se dale večinoma že vse v najem; nosile so
takrat 217 gld. stanarine.')

V Gradcu pak so vsekako želeli, spraviti blaznike v
meščanskem špitalu pod streho. Zavoljo tega so Schemerlu
naročili, naj le navzlic temu napravi načrt, po katerem bi se
štirje veliki prostori v pritličju dali z lesenimi stenami pre-
deliti v 12 predalov ali kamric, za vsakega blaznika jedno.
Tudi bi se dobilo tu prostora za čuvaja blaznikom.

SchemerI je to storil. K sreči za bolnike pa je tedanji
protomedicus dr. Haymon zaradi le prevelike vlažnosti teh
prostorov odsvetoval to napravo z največjo odločnostjo. Po-
čaka naj se malo! Saj se pripravlja že v Skoiji loki hiralnica
in blaznica za nesrečnike te vrste iz vse dežele. Dotlej naj
se izbero za blaznike rajši kaki pripravni prostori v civilni
bolnici. 2)

L. 1792. se je dotedanja uprava meščanskega špitala
izpremenila zopet z nova. Odpravila se je dotedanja »admi-

*) V pritličju na oglu Špitalske ulice in Šolskega drevoreda, tam
kjer je bila naposled Mayerjeva menjalnica, je stanoval takrat hišni
vratar, in sicer brezplačno. V I. nadstropju je imel prejšnji špitakski
traktor Martin Krobat 3 sobe, od katerih je plačeval 60 gld. na leto.
Druga stanovanja so bili oddali tako-le : 2 sobi in jedno shrambo (Kammer)
za 50 gld.; 1 sobo (najel jo je tiskar Ignacij pl. Kleinmayr) za 20 gld.;

1 sobo za 15 in jedno drugo za 12 gld ; 5 sob pa ni bilo še oddanih,
spravljeno je bilo v njih nekaj stare ropotije. V II. nadstropju sta bili

2 sobi oddani za 25 gld., jedna soba in jedcn kabinet pa (profesorju
Wildc-ju) tudi za 25 gld.

'-) Kreisamtsacten f. XXVI.

V

98 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

nistracija« ter se nadomestila z »ravnateljstvom«
(Spitals-Direction), katero se je z odlokom dne 26. septembra
1792. poverilo kresijskemu glavarju; ob enem se je preselila
v meščanski špital tudi kresija.') Od te^a časa je ljudstvo
jelo tudi nekdanje špitalsko poslopje nazivati »kresija«. Staro
ime, meščanski špital, se je v jako kratkem času pozabilo
do dobra. Nič čudnega, saj je bil špital svojemu prvotnemu
namenu odtujen že davno. Ime se je pri ljudstvu tako
ukoreninilo, da je zvalo to poslopje kresijo, ko tega urada
že davno več ni bilo v njem. Celo zdanjo novo zgradbo
čujem kmete še zdaj imenovati »kresija«, katero ime pa se
kajpakda izgubi zdaj v kratkem.

Po odpravljenem špitalu se je kranjskim gosposkam,
posebno pa ubožcem tožilo še dolgo časa potem. In res so
se precej po smrti cesarja Jožefa II. oglasili oboji, gosposke
in siromaki, naj se uvede v meščanskem špitalu zopet nek-
danji red. Najprej so to storili deželni stanovi, kateri so
bili uverjeni, da so se jim z naredbami umrlega cesarja
Jožefa II. delale velike krivice. Ze pol leta po njegovi smrti *;
so sestavili deželni stanovi na poziv Leopolda II. v jako
obširni spomenici svoje pritožbe. ^j Med neštevilnimi drugimi
neprilikami so grajali tudi vse nove ubožne naprave, i.) S
tem, da se je oskrba v špitalih izpremenila v tako zvane
»dnevne porcije«, so se ubožci zelo zelo oškodovali, ker s
4 — 8 kr. na dan ne morejo živeti. Zato je beračev od dne
več. 2.) Otroke so izgnali iz sirotiščnice, jih z nezadostnimi
sredstvi (liandstipendien) prepustili svoji usodi ter jih od-
tegnili javnemu nadzorovanju. Zato rastejo zdaj brez vzgoje
ter bodo državi najbrž še kdaj v kvar. 3.) Ubožna naprava
(Armeninstitut) se ni obnesla in ne zasluži svojega imena,
zato ker manjka zavoda, v katerem bi se ljudem dajalo
dela in bi se kaznovali hudomušni berači.

Nekaj mesecev pozneje (dne 3. novembra 1790. 1.) so
prosili tudi ljubljanski siromaki sami, naj se oživi zopet J
poprejšnji meščanski špital. Toda uspeha niso imele ne ta '
prošnja, ne pritožbe deželnih stanov.

Dve leti pozneje (29. oktobra 1. 1793.) se je za obno-
vitev meščanskega špitala zavzel celo meščanski odbor ter
je prav za gotovo pričakoval ugodne rešitve svoje prošnje.
Kazal je na Gradec, kjer so bili ondotni meščanski špital
zopet obnovili in siromake preskrbljevali zopet »in natura«
kakor v prejšnjih časih, ko ni bilo še »glavnega ubožnega
zaklada«. »Zakaj bi se to ne zgodilo v Ljubljani?« vprašal
je meščanski odbor.

1) Fasc. 93—95. stare registrature v mestnem arhivu.
■') Mittheil. d. h. V. f. Kr. 1859. p. 29 etc.

Ivan Vrhovec. Meščanski špital. 99

Toda g-ubernij je odg-ovoril, da so v Gradcu razmere
celo drugačne nego v Ljubljani. Ko se je osnoval 1. 1778.
glavni ubožni zaklad in so se združile vse ubožne naprave,
se je grašUi mestni špital res popolnoma izpraznil, zato ker
je v Gradcu imel vsak združenih zavodov res svoje poslopje,
kamor so se dotični preskrbovanci oddali. V Ljubljani pa
to ni tako. Meščanski špital se ni izpraznil popolnoma,
ampak bivajo v njem hirajoči bolniki in tudi ne malo drugih
ubožcev s svojimi dnevnimi porcijami. Meščanski odbor naj
se le pomiri ter bodi prepričan, da je tudi guberniju blagor
revežev tako zelo na mari, kakor njemu samemu. Če bo
le količkaj mogoče, se število podpor izdatno povekša.

Ob enem je dal gubernij meščanskemu odboru tudi
pravico, da se sme prepričavati, kako se porabljajo do-
hodki »špitalske imovine«; iz tega vzroka odbor lahko za-
hteva, da se mu pokažejo dotični računi.')

Ker pak so kmalu potem nastali s francoskim prevratom
burni vojskni časi, ki so obrnili pozornost vseh oblastev
na čisto druge strani, ostalo je v meščanskem špitalu do
1. 181 L vse pri starem. To leto pa so premestili tudi po-
rodniščnico, najdeniščnico in hiralnico iz meščanskega špi-
tala v civilno bolnico na Dunajski cesti. 2)

Izpraznjene prostore v meščanskem špitalu so dali
Francozi potem v najem.

Po njih odhodu je dala avstrijska vlada meščanski
špital nekoliko prezidati ter je napravila iz prostorov, v ka-
terih so se nahajale poprej porodniščnica, najdeniščnica in
hiralnica, več novih stanovanj, pritlične prostore pa je velela
prirediti za prodajalnice.

Oddajanje stanovanj in prodajalnic, razdeljevanje iz
najema pritekajočih dohodkov med reveže, vzdrževanje po-
slopja in skrb za potrebne poprave — to je vsebina vse
zgodovine meščanskega špitala v naslednjih letih, od fran-
coskih časov do današnjega dne.

b) Oddajanje stanovanj. Oddajanje stanovanj sicer strogo
vzeto res ne spada v zgodovino meščanskega špitala, a
skoraj si ne morem kaj, da se ne bi doteknil tudi te stvari,
ker je prezanimiva in ker kaže, kako silno so se tekom
tega stoletja v Ljubljani stanovanja podražila.

Prva stanovanja so v meščanskem špitalu oddali 1. 1792.,
torej tri leta potem, ko ga je višja gosposka dala izprazniti.

Prvi gostač je bil, če ne štejemo vratarja, ki je bil
zdaj ob enem tudi cerkovnik, Martin Krobat, poprejšnji špi-
talski trakter. Ko so bivali še siromaki v šj)italu, preskrb-

') Kreisamtsacten f. XXVI.
-) RadicR 1. C. p. 59.

7*

100 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Ijeval jim je proti določeni letni plači hrano. A možje imel
nesrečo. Ravno oni čas, ko je prevzel kuho, nastala je za-
voljo slabih letin velika draginja, ki je trajala čez tri leta,
a baš je ponehala, in mož bi si bil morebiti opomogel, ko
so reveže izpodili iz špitala. Z ozirom na te njegove ne-
prilike mu je gosposka one prostore, ki jih je užival dotlej
brezplačno, prepustila v najem za 60 gld. na leto. Bili sta
to dve pritlični sobi in kuhinja na desni strani glavnega
vhoda, pa še jedna soba v I. nadstropju. V pritličju je imel
Krobat odslej gostilno, v I. nadstropju je pa stanoval.

L. 1792. je višja gosposka sklenila, da se oddado na
javni dražbi v najem tudi še drugi prostori, kar jih je bilo
takrat še neporabljenih.

Spečala jih je tako-le :

a) v p r it ličj u :

1.) Martin Krobat je prevzel po dražbi svoje dozdanje
štiri prostore za 62 gld., a moral je gostilno opustiti.

Dalje so oddali :

2.) 1 sobo in 1 kuhinjo na levi strani glavnega vhoda
za 50 gld. 20 kr.

8.) 1 sobo na vodo za 20 gld.

4.) 2 sobi - )) » 28 »

5.) 1 sobo » « « 24 gld. 40 kr.

h) V I. n ad s t r o p j u :

1.) 3 sobe s kuhinjo, kletjo in drvarnico za 60 gld.

Najel jih je trgovec Alborghetti, a ponudil je 155 gld.,
ako mu postavijo peč tudi v tretjo sobo zraven cerkve ter
mu dado tudi še jedno sobo na hodniku.

2.) 2 sobi za 57 gld.

3.) 1 sobo na oglu za 25 gld.

Te tri sobe je najel tiskar Ignacij pl. Kleinmayer.

4.) 1 sobo (prof. Tretter) za 31 gld.

Ce mu napravijo iz tamošnje preddvorane tudi sobo,
obljubil je plačevati po 40 gld.

5.) 6 sob z vsemi pritiklinami in 1 hlevom je najel
grof Guicciardi za 252 gld., zahteval pa je, da mu jedno steno
prebijejo ter dotično sobo zvežejo s cerkvenim korom.

6.) 1 sobo za vodo za 16 gld. je prevzel Ign. pl. Klein-
mayr, ki je vrhu tega ponudil še 15 gld. za hlev, če
mu ga prirede iz kakega pritličnega prostora. Sicer pa je
pl. Kleinmriyr nameraval nastaniti se v meščanskem špitalu
za stalno ter napraviti tukaj tiskarno. Zavoljo tega je po
končani dražbi ponudil za vse prostore v I. nadstropju 473 gld.

Toda gosposka ni sprejela ne njegove ne Guicciardi-
jeve ponudbe, te zato ne, ker bi se bila tem potem cerkev
spačila in bi se drugim gostačem v špitalu zaprla pot na

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 101

cerkveni kor, za pl. Kleinmaverja pak bi bilo le preveč pre-
zidav treba.

V II. nadstropju se ni moglo nič oddati, ker je bila tu
porodniščnica in so bivali birajoči in drug-i ubožci tu.

Oddal se je v najem tudi travnik na Ilovici na barju;
to jedino zemljišče je špital takrat še imel. — A kako da
ga 1. 1771. niso prodali ob enem z gilto, z drugimi špital-
skimi zemljišči vred? — Zato, ker ga špital takrat še ni
imel; dobil ga je šele nekaj let pozneje, menda 1. 1783., o
priliki, ko so razdelili dotični del barja. Travnik je meril
okoli polpeto oral; dali so ga v najem za 21V'2 gld.

Z uspehom dražbe je bila višja gosposka jako zado-
voljna; izpečala je vsak prostorček mnogo boljše, nego je
pričakovala. Zato je sklenila prirediti še tudi druge prostore,
bodisi za stanovanja, bodisi za magazine in prodajalnice.

To je bil vzrok, da se je moral hišni vratar preseliti.
Doslej je bival v prostorih, za katere so se trgovci v enomer
oglašali s prav ugodnimi ponudbami; zakaj vratarjevo sta-
novanje se je nahajalo na oglu pritličja, tam kjer je imel
do potresa J. C. ]Mayer svojo menjčilnico. A prvega ponudnika
je gosposka navzlic njegovi ugodni ponudbi odklonila, češ,
da taka hiša, kakor je meščanski špital, ne more biti brez
vratarja, a o tem se kresijski gospodi ni nič zabliskalo, da
stanuje vratar lahko tudi kje drugje, ne pa v najdražjih
prostorih. A ko so videli ugodni uspeh licitacije, so jeli
pak vendarle pomišljevati, mora li vratar bivati res ravno
tik vrat, cerkovnik ravno tik cerkve. Iz tega pomiselka so
mu naslednje (^1793.) leto odkazali dve drugi (seveda kot
špitalskemu poslovniku) brezplačni sobi, a v najzadnjem
koncu velike zgradbe, v Lingerjevi ulici. Toda mož se je
bil prejšnjega svojega stanovanja tako privadil, da je na
javni dražbi posekal s svojimi ponudbami vse druge.

Ker svojega najbrž slabejšega, vsekako pa bolj nepri-
ličnega naturalnega stanovanja zdaj ni več potreboval, oddal
ga jo v najem nekemu sodskemu sluiii Kuterniku za 30 gld.
Ko je špitalsko ravnateljstvo to izvedelo, spogledalo se je
prav resno ž njim ter ga je vprašalo, odkod si je vzel to
pravico. Za kazen za to ga je prisililo, da je moral menjati
s Kuternikom.

Kako so se v meščanskem špitalu oddajala stanovanja
naslednja leta, ne vemo. A brž po odhodu Francozov se
nam stanarinski zapiski odpro z nova, že 1. 1814. Špital je
bil takrat ves prazen, zakaj 1. 1811. se je bila izselila v de-
želno bolnico tudi porodniščnica, najdeniščnica in hiralnica.
Izpraznjene prostore je francoska vlada dajala za tem v
najem, in tako je storila zdaj tudi avstrijska. Nekaj tednov

102

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

pred sv. Jurijem 1. 1814. je pooblastila tedanjega upravitelja
Frančiška Poliacka, naslednika Piju Kralju, da naj sklene
s takrat in že med francosko okupacijo v špitalu stanujočimi
gostači nove stanarinske pogodbe, ker le-ti tako žele, toda
ne za dalj nego za jedno leto. Bilo jč sedem takih strank, med
njimi tudj kanonik Jakob Učan, ki je imel že ob času Fran-
cozov v Spitalski ulici v najemu menda največje stanovanje
v I. nadstropju; sestavljalo se je iz šestih sob, kuhinje,
shrambe za jestvine, dveh kleti in še male kamrice pod
streho. Ponudil je zanje 150 gld.; upravitelj PoUack je to
ponudbo priporočal, kar se je gosposki (intendanci) prav čudno
zdelo, češ, kako more biti za tako ponudbo, ko so vendar
zapriseženi in nepristranski cenilni možje cenili to stano-
vanje na 250 gld. in je vojaški erar za svoje častnike tudi
res toliko plačeval.

Ker je kanonik Učan čutih da za ponujano stanarino
morebiti stanovanja vendarle ne utegne dobiti, obljubil je
prostovoljno, da bo opravljal v spitalski cerkvi brezplačno
tudi še vsak dan po jedno sv. mašo ter da bo celo stroške za
hostije, vino in masno perilo trpel sam. Dokler se je v spitalski
cerkvi opravljala služba božja še na špitalske stroške, je
bilo za te reči preračunjenih 46 gld. 14 kr. Z ozirom na to
je intendanca upravitelja pooblastila, da naj torej le sklene z
Učanom pogodbo, glasečo se na 200 gld. Ravno tako naj sklene
pogodbe tudi z ostalimi šestimi ponudniki, druga stanovanja
pa se oddado na javni dražbi, kar se je v početku meseca
aprila 1. 1814. tudi res zgodilo. Oddali so jih tako-le :

o

o

o. C

■Ko

fc r.

C

°"S

v

s

2

2.2.

•s

rt
>

o h

>

T3

^

^

TJ

J2

Stanovanje v I. nadstr. v bpitalski ulici
» »1» »na vodo

» » » » proti škofiji

r- » na hodniku
n. » v Spitalski ulici

na vodo
proti škofiji

6

1

1

2

1

1

200

2

—

—

— •

1

—

—

30

2

1

1

1

—

■ —

—

49

2

I

—

1

—

—

—

77

2

^

—

—

—

—

37

3

1

1

1

—

—

—

88

1

—

1

—

—

—

—

59

9

1

1

2

1

1

1

200

—

—

—

—

—

—

22

—

—

—

—

—

22

—

—

—

—

—

—

22

1

1

—

—

—

—

33

1

—

1

1

—

—

66

1

—

—

—

—

—

—

22

3

1

1

1

—

—

—

82

1

—

—

1

—

—

—

20

Sku paj

40 8 7 10 4 2 1

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 1U3

Iztržili bi bili morebiti za stanovanja icaj več, ko bi
jih bila intendanca hotela dati za dalj časa neg'o samo za
jed no leto v najem, do česar pa je ni bilo pripraviti. Pač pa
je morala to storiti z ma<:>'azini in prodajalnicami v pritličju.
B temi najemniki, ki so imeli svoje prodajalnicc že 1. 1812.,
so sklenili pogodbo do 1. 1820. Da vidimo, kako silno je
do danes poskočila tudi najemnina za prodajalnice, nave-
di mo še te.

V špitalski ulici so imeli prodajalnice, oziroma ma-
gazine ti-le trgovci :

1.) Martin Kamenič za 70 gld. 3 kr. 2.) Frančišek Galle
za 98 gld. 3.) Anton Primic za ^129 gld. 44 kr. Ta je imel
to prodajalnico celo že leta 1800. v najemu.

Na vodo so se nahajale tudi samo tri prodajalnice. Od
jed ne je neki Marini plačeval 56 gld. 30 kr., od druge neki
Ivan Bučar 70 gld. 30 kr., od tretje pa isti Anton Primic
tudi 70 gld.

Proti škofiji takrat še ni bilo nobene prodajalnice,
ampak le majhno stanovanje (1 soba, 1 kuhinja, 1 shramba
za jestvine in 1 klet), katero se je neki Heleni Pakesch pre-
pustilo za 27 gid. 1 kr. Ce je bila ta Helena Pakesch so-
rodnica poznejšega Pakiža, trgovca »s suho robo«, tedaj je
bila ta firma najstarejši trgovski najemnik v meščanskem
špitalu.

Se večji nedostatek nego prekratka najemna doba je
bil ta, da je bilo mnogo stanovanj brez vseh pritiklin. Po-
sebno so se pogrešale kuhinje in drvarnice. Ker je moralo
zavoljo tega po več gostačev kuhati v jedni kuhinji, nastali
so prepiri; celo pretepali so se, poročal je upravitelj Pollack.

Zavoljo tega so tekom leta mnogo stanovanj prezidali,
dodali jim potrebne pritikline ter jih spomladi 1. 1815. od-
dajali zopet na javni dražbi v najem; le s kanonikom Uča-
nom se je napravila nadaljnja pogodba še pred dražbo.

A posebno trgali se na dražbi za stanovanja niso;
najbrž so oplašili ljudi minulo leto nastali prepiri. Za veliko
stanovanje z devetimi sobami in vsemi potrebnimi pritik-
linami se še nihče oglasil ni, najbrž zato, ker so ga izklicali
za 20 gld. draže, nego je bilo doslej. Tedanjega najemnika
1)1. Kallichberga so šele po končani dražbi pregovorili, da
je primeknil še tistih 20 gld., toda izgovoril si je, da se vse
poprave izvrše na stroške špitalske imovine.

Izid dražbe ni bil posebno povoljen, vendar so se sta-
novanja oddala za nekaj goldinarjev draže (za 1091 gld.
40 kr.) nego leto poprej.') Tudi pozneje je stanarina silila
sicer polagoma, a vendar dosledno kvišku.

') Kreisamtsacten fasc. IV.

104 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Toda ljubljanski ubožci niso imeli od tega dosti koristi.
Velik del špitalskih dohodkov se je porabljal za namene,
za katere bi se ne bil smel. Spitalske miloščine oddajati je
smel sicer jedino le magistrat, toda za to pravico se pri
g-uberniju niso menili. Razpolagali so s špitalskimi dohodki
prav po svoji poljubnosti.

Ljubljanskim siromakom je bilo posebno na kvar to,
da so se cesarskim uradom oddajali prostori v pisarniške
namene za prenizke cene. Tako je na pr. plačevala kresija
za 3 sobe, če prav tam zadaj na hodniku, samo 59 gld.
Seveda! Saj drugače skoraj biti ni moglo. Kdo pak je bil
špitalski ravnatelj? Kresijski glavar sam, ki je za svoj urad
nastavil kolikor mogoče nizke cene, da se prikupi s tem
svoji višji gosposki.

Se največji nedostatek pa je bil, da so ostajali ravno
najemniki najdražjih stanovanj stanarino za več let na dolgu,
tako na pr. 1. 1834. kresijski glavar Fluck pl. Leidenkron
sam 480 gld. Celo cesarski uradi so bili mečkavi plačniki.
Kaj pak da se po tem takem zasebnim najem.nikom s pla-
čevanjem še celo ni nič mudilo. Magistrat se je zavoljo
tega bridko pritoževal ter za 1. 1835. na pr. zračunil 2105 gld.
16 kr. take zaostaline.

Pritoževal se je tudi zavoljo preobilih in predragih
poprav v špitalu. katere je špitalsko ravnateljstvo velevalo
brez magistratove vednosti. Posebno veliko se je za po-
pravo in prezidavo potrošilo 1. 1831., ko so dve nadstropji
visoko špitalsko cerkev izpremenili v pritličju v prodajalnico.
v I. in II. nadstropju pa v stanovanja. V prezidano prodajalnico
se je 1. 1834. preselil trgovec J. C. Mayer, ki je ostal tu do
potresa ter ima tudi v novi zdanji zgradbi največ prostorov
v najemu. Zavoljo obilih zaostankov v najemninah in dragih
poprav in prezidav ni preostajalo za meščanske reveže na-
posled kar nič.

Zato je 1. 1835. tedanji ljubljanski župan Ivan Hradeckv
odločno zahteval, da se magistratu vrni pravica, ki mu gre
pri špitalskem gospodarstvu. Število ubožcev se v Ljubljani
množi od leta do leta, dohodkov pa je magistratu za njih
oskrbo vedno manj na razpolago.

Koliko so Hradeckvjeve zahteve izdale, ne vem. Te-
meljitih prememb pa do 1. 1849. vsekako nobenih ni opaziti,
feele to leto se je zgodilo, kar je magistrat že toliko časa
želel; z odlokom dne 4. marcija 1849. je z nova dobil špi-
talsko gospodarstvo v svojo oblast.

V tem so se stanarinske razmere v Ljubljani zelo iz-
premenile. Posebno ugodna je bila za dohodke meščanskega
špitala zgradba kamenitega špitalskega mostu 1. 1842. Vred-

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

105

nost špitalskeg-a poslopja in stanovanj, posebno pa proda-
jalnic v njem je močno poskočila ter rastla potem od leta
do leta jako hitro. Prodajalnice za vodo so se 1. 1818. od-
dajale povprečno po 70 gld. na leto, 40 let pozneje (1. 1858.)
sta za jedno ravno teh prodajalnic plačevala trgovca Komatz
& Sonz 250 gld. najemnine, 1862. 1. 28B gld. 30 kr., in ko sta
ta. dva opustila trgovino, ponudil je trgovec Wetsch 320 gld.
L 1821. je kresija plačevala od osmih sob v I. nadstropju
460 gld. stanarine. Ko so 1. 1849. kresijo razpustili, je ravno
te prostore najel finančni erar ter nastanil v njih davčne
urade L. 1865. se je glavni davčni urad (Hauptsteueramt)
preselil na Breg v Zois-ovo hišo, nižji davčni urad (Steueramt)
pa je ostal še v meščanskem špitalu, pa ne v vseh, ampak
samo v 4 sobah. Toda za te 4 sobe in malo stanovanje
davkarskega sluge (sobo, kuhinjo, drvarnico in klet) je pla-
čeval finančni erar 600 gld. najemščine, več torej, nego
nekaj let poprej za 8 sob.

Podoba i.

."-»pitalski iiKjsi, Spkalska ulica in porušeni slari incsčansUi špilal (na le\ii.

Dve leti pozneje (1. 1867.) so meščanski špital od zunaj
lepo očedili ter mu dali lice, kakršno je kazal do potresa,
kar je zopet pomnožilo dohodke imovine meščanskega špi-
tala tako, da so se na pr. ravno tisti prostori, ki so 1. 1818.
nesli 1310 gld., 1. 1868., torej petdeset let pozneje, oddali za
6292 gld., travnik pa se je dal v najem za 83 gld. 30 kr.
il. 1818. pa samo za 21 '/g sl<^l-)'

106 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Isto tako je rastla stanarina tudi naslednja leta dosledno
ter je znašala pred potresom že blizu 9000 gld.

c) Zdanja uprava in nova palača špita/ske imovine. Dejali smo,
da je 1. 18-4:9. g'ospodarstvo in upravo »špitalske imovine«
dobil zopet v svoje roke ljubljanski magistrat,^) oziroma
občinski svet, ki deli od tega leta dalje ubogim
meščanom zopet podpore kakor v prejšnjih časih.

Glede na meščanstvo (Biirgerrecht) in iz njega izvirajočih pravic
je med zdanjim meščanstvom in meščanstvom prejšnjih časov precej
razlike. Danes je vsak občan (Gremeindemitglied) skoraj da tudi že
meščan (Burger). V prejšnjih časih pa sije vsakdo pridobil z meščanstvom
šele sploh pravico, da si je na pošten način mogel služiti svoj vsakdanji
kruhek. Dandanes se sme in se more s trgovino ali obrtom pečati
vsak za to usposobljen državljan, nekdaj pa je imel to pravico samo
pravi meščan in — kajpak da samo v svojem mestu. Ako se je pre-
selil v kako drugo, pro.siti je moral tam z nova meščanstvo, plačati
z nova prisojeno mu pristojbino ter se z nova s prisego zavezati, da
bo nosil vse mestne teže tako, kakor jih nosijo drugi njegovi so-
meščani. Gorje nemeščanu (Pfascher, Storzer), če so ga zasačili, ko je
izvrševal trgovino ali obrt ali kako drugo rokodelstvo ; pobrali so
mu blago in orodje ter ga vrhu tega še posebej kaznovali, če so ga le
mogli. Zavoljo tega se tudi s trgovino ni smel ukvarjati noben ple-
menitaš. Celo svojega, v domačih vinogradih pridelanega vina ni
smel v mestu točiti na drobno. Prodajati ga je smel, toda samo na
debelo. Dandanes je drugače.

Kar se tiče javnih pravic in seveda tudi Javnih dolžnosti, med
občanom in pravim meščanom dandanes ni prav nobene razlike,
napravljajo jih jedino le nekatere zasebne pravice, katere si pridobi
občan šele potem, ko se da sprejeti med meščane. Oglasiti pa se mora
nalašč za to pri mestnem zboru, ki mu v popolno zbranem svetu
zaželjeno ali prošeno meščansko pravico podeli, ali pa mu jo odbije.
Novemu meščanu je za tem storiti meščansko obljubo ter odšteti
pristojbino (Burgerrechtstaxe), katero določa menda mestni zbor za
vsak slučaj sproti.

S tem si pridobi novi meščan mmogo pravic in dobrot, kakršnih
samo občan ne more biti deležen. Te dobrote so prvič pravica do
preskrbljenja v slučaju popolnega uboštva, drugič pa pravica do
raznih ustanov. Teh so tri vrste: a) ustanove za uboge vdove po
umrlih meščanih, bj ustanove za neveste iz meščanskih rodbin (Heirats-
austattungsstipendie!i) in c) dijaške ustanove za sinove meščanskih
starišev. Do teh dobrot imajo jedino le pravi meščani pravico.

^) Morebiti ni odveč, če omenim, da je ,, magistrat" od 1. 1818.
dalje nekaj druzega, nego je bil poprej. V prejšnjih stoletjih se je
„magistrat" zval ves mestni zbor, dandanes pa je magistrat le izvrševalni
odbor njegov ter v tem oziru deželnemu odbora podobna korporacija.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 107

V postavnih oblikah in mejah izrazila pa se je zdanja
meščanska pravica šele 1. 1862. Zgodilo se je to po priza-
devanju tedanjeg'a župana ^Mihaeia Ambroža, ki je '21. no-
vembra tistega leta predložil mestnemu zboru »meščanska
pravila«, navod in pouk, kako se v Ljubljani dobi meščanska
|)ravica in kako se upravljaj »meščanska imovina«.')

Po teh pravilih je podeljeval in podeljuje meščansko
l)ravico mestni zbor, bodisi sam iz svojega nagiba, ali
pa se občani oglašajo zanjo. Komur jo zbor nakloni, ta je
dolžan storiti obljubo (pod prisego) in plačati pristojbino.
L. 1862. se je ta pristojbina določila na 25^50 gld. spre-
jemščine in 100 gld. prave meščanske pristojbine (Bilrger-
rechtstaxe), katera se oddaja imovini meščanskega špitala.
Pozneje, menim da leta 1887., pa se je tudi sprejemščina
povišala na 100 gld., tako da stane meščanska pravica ljub-
ljanska dandanes 200 gld., vendar jo mestni zbor, če se
mu zdi, popusti in spregleda lahko vso.

Z novimi »meščanskimi pravili« je mestni zbor 1. 1862.
vsaj deloma, če tudi ne popolnoma dal upravo in gospo-
darstvo »meščanske imovine« iz rok ter izročil to skrb po-
sebnemu »meščanskemu odboru«, sestavljenemu iz šestih
na šest let voljenih členov. Po preteku treh let jih polovica
izstopi, in sicer določi to žreb. Izpraznjena mesta popolni
mestni zbor, bodi si da voli ravnokar izstopivše z nova,
ali pa voli mesto njih tri druge, toda nobenega mestnega
svetovavca. V meščanski odbor voljeni mestni svetov avec
bi moral izstopiti iz mestnega zbora. Zdanji meščanski
odbor se sestavlja iz naslednjih gospodov: načelnik mu je
g. prof. Iv. Gnjezda, odborniki pa so gg. Josip Kušar, Jakob
Kobilica, Jernej Žitnik, Srečko NoUi in Josip Lenček.

Le-ti predlagajo, komu naj se podeli kaka meščanska
ustanova ali podpora ali »dnevna porcija« iz »imovine me-
ščanskega špitala«; njim pristuje tudi pravica, prosivca za
meščansko pravico mestnemu zboru ali priporočiti ali pa
njegov sprejem med meščane odsvetovati.

Velikonočni potres leta 1895. je tudi »meščansko imo-
vino«, s tem pa v prvi vrsti uboge meščane močno oškodoval
Meščanski odbor je stal pred resnim in težavnim vprašanjem,
kaj početi zdaj z razmekaščenim meščanskim špitalom ? Ce
ga proda, utegne iztržiti zanj pač kakih 50.000 gld., ker je njega
lega kot stavbišče jako ugodna, toda s tem bi bili dohodki

*) V tem pomenu se „meščanska imovina" sestavlja iz razno-
vrstnih, ravnokar omenjenih ustanov in iz „imovine meščanskega špi-
tala", in v tem pomenu nam bo ta Ijeseda služila odslej; vendar h(imo
še nadalje točno razločevali med njo in „imovino meščanskega špitala",
ki je le jeden del ., meščanske imovine', o kateri pa ne pozaliimn. kar
smo rekli na str. 94, op. 2.

108

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

»imovine meščanskega špitala« jako škodovani, zakaj teh
50.000 gld. bi v najboljšem slučaju (po 4'' /o) nosilo šele 2000 gld.,
dočim so bili zadnjih trideset let dohodki taki-le:

Dohod l-ci

1. 1868.

1. 1878.

1. 1888.

gld.

kr.

gld.

kr. gld. 1 kr.

1.) Prebitek iz prejšnjega
(1867) leta

2.) Obresti obligacij . . .

3.) Donesek politične
uprave Cloterija) . . .

4.) Stanarina

5.) Najemnina za travnik')

6.) Pristojbine za me-
ščansko pravico . . .

7.) Razni dohodki. . . .

3865
1624

60

6292

83

30
189

65
90
30

96

1438
2096

60
8304

275
117

58 '/^
90

90
25

-
31

979
2091

20
8983
?

600
174

60\/.,
60

30

75

50

Skupaj . . .

12145

82V.

12292

94V,

12849

757.

Tem dohodkom so stali ti-lo stroški nasproti:

Strošlci

1. 1868.

1. 1878.

1. 1888.

gld. 1 kr

gld. 1 kr.

gld.

kr.

1.) Podpore meščanom:

a) po 20 kr na dan .

b) po 30 kr na dan .

2.) Hišni davek

3.) Poprave ia vzdrževanje

poslopja, zavarovalnina
itd

4.) Razni stroški (dim-
nikar, vratar, kolckiitd )

5.) IMestna doklada . . .

6.) Boratova ustanova. .

7.) Pristojbinski ekviva-
lent

1919

2626
1912

448 L
93

70'0
05

42V,

39^)
43

3229
3619
2493

454

60

182

5

432

80
20

76 V.,

69

24V..
90

881/.,

7341
3073

183

200

5

433

10

86'/.,

35
24
90

24'/.,

Skupaj . . .

11062

99 '/2

10478

48'/2

11237

70

Iz teh računov uvidiš, da so na pr. tekom leta 1888.
meščanski reveži prejeli iz imovine meščanskega zaklada
podpor 7341 gld. 10 kr. Leto pred potresom (1. 1894.) pa celo

') Med letom 1868. in 1878. so špitalski travnik najbrž prodali.

-j L 1868. je dobivalo 20 ubožcev po 25 in 26 kr. podpore na
dan, 41 pa po 17 '/2 kr.

■') Leta 1867. so špital namreč temeljito popravili od znotraj in
zunaj, glej str. 105.

f

Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

109

cez 8000 g\d. A v jutru po nesrečnem potresu je bilo po-
slopje, iz čig'ar dohodkov so se meščanskim ubožcem delile
dotlej podpore — kaj bi drug-ače rekel — razvalina in niti
ne groša vredno. Kar pa je bilo druzega imetja, bilo je to
primeroma majhno, ne večje nego kakih 50.000 gld.; to so
bili namreč tisti v obligacijah naloženi tisočaki, ki so jih
1. 1771. iztržili za špitalske kmete in špitalsko gilto. Obresti
so znašale k večjemu 2000 gld. Meščanski odbor bi bil
mogel torej, če bi bil razvalino prodal, odslej namesto po
8000 gld. razdeljevati samo po 4000 gld. na leto — torej
za polovico manj kakor doslej. Zavoljo tega bi se bile mo-
rale vsakdanje podpore ali za polovico pristriči, ali pa bi
se bila morala najmanj polovici doslej podpiranih ubožcev
podpora sploh ustaviti, ustaviti v času, ko so je bili najbolj
potrebni!

Podoba 5.

Kaj torej storiti, da meščanski ubožci ne trpe pre-
velike škode? Za meščanski odbor pač jako težavno
vprašanje! A tolažil se je z upanjem, da nesrečni Ljubljani
priskoči država na pomoč. In ko se je to tudi res zgodilo
in je meščanski odbor pričakoval, da dobi nekaj državne
podpore gotovo tudi imovina meščanskega špitala, sklenil
je, da špitalske razvaline ne proda, ampak sezida na nje
mestu novo in zdanjim zahtevam primerno veliko zgradbo.
In res je dobil 50.000 gld. v dar, 100.000 gld. pa brezobrest-
nega posojila. Razpolagal je torej s svoto nad 200.000 gld.

110

Ivan Vrhovec: Meščanski §pital.

\

A stavbni mojstri so preračunili, da bode zgradba, kakor
se je nameravala, stala še jedenkrat toliko, blizu 400.000 gld.,
natančno 398.979 gld. 72 kr. Vzeti bode treba torej še naj-
manj 200.000 gU\. na posodo. Toda kje jih dobiti? — Me-
ščanski odbor pa si ni dalje belil glave s to skrbjo, ampak
je razpisal razna pri zgradbi potrebna dela ter se takoj
lotil zidanja. Zanašal se je na ono znano resnico, da kjer
je sila največja, tam je pomoč božja najbližja.

A vsa na 398.979 gid. 72 kr. preračunjena vsota ni
bila namenjena samo za zidanje, ampak se je iz nje kupilo J
tudi onih pet hiš (dve v Spitalski, tri pa v Lingerjevi ulici), ■
ki so bile novi zgradbi na poti in katere je bilo treba
vsekako prikupiti. Iz črteža pod. 5 je razvidno, da so
posebno tri teh hiš (št. 3., št. 4. in št. 5.) v Lingerjevi ulici
segale daleč noter v stari meščanski špital. Dokler bi te
hiše stale, bi bilo nemogoče dati novi zgradbi primerno in
dostojno lice. Drugič pa se je moralo po zdanjih stavbnih
predpisih umekniti novo poslopje tudi daleč nazaj od prejšnje
svoje stavbne črte, in sicer v obeh ulicah, v Spitalski in
Lingerjevi. Stavbni prostor bi se bil tem potem tako
skrčil, da bi bila zgradba nameravanega novega poslopja
do dobra nemogoča. Torej ni kazalo druzega, kakor te hiše
odkupiti ter jih podreti.

A so bile jako drage V Spitalski ulici sta se nahajali dve:
Weber-jeva in Wetsch-eva, v Lingerjevi pa tri: UUmann-ova,
Foderl-ova in Košir-jeva. Naslednja tabela kaže, kolik je bil
prostor, ki ga je zavzemala vsaka teh hiš, kolika je bila cena,
koliko se je dotičnega prostora porabilo za zgradbo špitalske
imovine, koliko^ pa se ga je moralo odstopiti in prepustiti
za razširjenje Špitalske in Lingerjeve ulice:

1

H i ž a

Nje
velikost

Cena

Cena
1 m^

Št. 1. Weber-jeva

Št. 2. Wetsch-eva

Št. 3. Uilmann-ova

Št. 4. Foderl-ova

Št. 5. Košir-jeva

Skupaj . .

209 m« I 14.500 gld. 6938 gld.

216«/- 28.000

248 w2 12.500

147 m"' 20.000
158/»' 7.4:32 01

129 63

50-40

136 05

47 03

90

119

0

216

121

127

104

43

123

35

978 //i' i 82.43201 gld.

438 Ht'-, 540/>/'i

Iz te2,a je razvidno, da je bil najdražji stavbni prostor
oni, ki se je pridobil s Foderlovo hišo in kojega je 1 m^
stal 13605 gld., ali po stari meri 245 gld. 82 kr. seženj.

Ivan Vrhovec: Meščanski špital. 111

Najcenejša je bila Ullmanova hiša v Ling-erjevi ulici, katere
1 m'^ je stal samo 50 o,' ki. 40 kr.

\"es s kupljenimi hišami ])ridobljeni prostor je meril
978 m^, od katerih pa so^ morali za ceste odstopiti 540 m^,
torej več neu"© polovico. Spitalska imovina je imela pri tem
nad 53.000 lild. izuube. Prostora Wetscheve hiše niso mogli
zazidati niti^ za jeden meter, prepustiti se je moral ves za
razširjenje Spitalske in Lingerjeve ulice; istotako se tudi
niti polovica stavbnega prostora Weberjeve in Ullmannove
hiše ni mogla porabiti novemu špitalskemu poslopju v prid.
Preostajalo je za novo zgradbo torej samo še 438 m-. Ta
prostor je stal 82.432 gld. 01 kr. Bil je jako drag svet!
Povprek je veljal vsak za zidanje preostali m'^ 188 gld. 20 kr.
Velika izguba na stavbnem prostoru se je špitalski
imovini poravnala nekoliko s tem, da se je na dolenjem
oglu proti Ljubljanici v šolskem drevoredu pridobilo za
novo stavbo 208-31 m^- javnega prostora.

Novo špitalsko poslopje pokriva zdaj 1970 w.-, dočim je
prostor starega meščanskega špitala meril 1730^2 Nova
zgradba je torej za 240 m^ večja od stare.

Vračanje res ne majhnega posojila in poravnavanje
dolgov pa meščanskemu odboru ni delalo prevelikih pre-
glavic, zato ker je bil prepričan, da se bodo stanovanja
in prodajalnice v novi zgradbi oddajale brez težave in
za visoke cene. In res se ni motil v tem! Zdaj, ko to-le
pišemo, je meščanski špital sicer že pod streho, a od znotraj
še marsikaj ni dodelano, vendar so vse prodajalnice in so
vsa stanovanja že zdavnaj oddana. Mnogo ponudnikov je
moral meščanski odbor celo odkloniti, ker so se oglasili
prepozno.

In tako smo po velikih ovinkih dospeli zopet do vpra-
šanja, s katerim smo se že bavili, kako silno je namreč
tekom tega stoletja v Ljubljani poskočila stanarina.
Od jeseni 1. 1898. dalje plačevali bodo namreč:

1.) J. C. Mayer od prodajalnice v pritličju in od skla-
dišč v mezaninu 12.500 gld.

2.) Eliz. Peterka od prodajalnice .

3.) Jagrovi dediči » »

4.) Ivana Več » »

b.\ Marija Čemažar »

6.) Anton Slovša »

7.) Viktor Rohrmann od prodajalnice

8.) Viktor llohrmann » »

9.) Jakob Klauer » »

Odnos . . . 19.900 uld.

iSK)yj

900

800

800

800

900

1200

1200

112 Ivan Vrhovec: Meščanski špital.

Prenos

19.900 gld.

10.) Gričar & Mejač od prodajalnice .

1200 >.

11.) Terezija Eger » » . .

800 »

12.) Margareta Žargi » «
Prodajalnice in skladišča dajejo torej

800 ).

22.700 gld.

V I. nadstropju je pet stanovanj (po 600,

670,

400, 400 in 1448 gld.) oddanih za . . .

3518 »

v II.

nadstropju pa šest (po 540, 450, 360, 450,

540

in 413) oddanih za

2753 »

Vsa najemnina daje . 28.971. gld.

Leta 1778. pa so računali, da iztržijo v najboljšem slu-
čaju za ves prodani meščanski špital 10 — 12.000 gld.! Dan-
danes plačuje J. C. Mayer sam več najemnine; kakor je bil
pred sto leti ves špital vreden, in jedna sama prodajalnica
(Viktor Rohrmanova) nosi danes več, kakor so 1. 1814. nosile
vse prodajalnice v pritličju in vsa stanovanja v I. in II. nad-
stropju.

Ti dohodki se bodo porabljali na dve strani: plačevali
se bodo dolgovi in se preskrbljevali meščanski ubožci. Dol-
govi se bodo plačali v 50 letih, za kar se bo vsako leto
potrebovalo 11.695 gld. 54 kr. Ako se prištejejo temu letnemu
vračilu še stroški za vzdržavanje ponosne palače, jedne naj-
lepših zgradeb v mestu, in prišteje tudi še hišni davek —
sicer pa bo hiša 25 let davka prosta — vsega skupaj kakih
6000 gld., preostajalo bo za reveže vsako leto še kakih
11.000 gld., več torej nego kdaj poprej.

O novi palači pa želimo, da ji previdnost božja daj
učakati tudi najmanj pol tisočletja, kakor jo je učakal stari
meščanski špital.

\[ -lir -Jr -i- -Jr-Jr it- -.ir-i-TJr -i- -i- -i--<!r2i- ■^'ir^^'^:^_^''^_-^'^_:^:^:!^:^^^:^:!^_:^^'^_^^'^:^_:^^.)/

Nekaj o razmerju
slovenskih Trubarjevih spisov

k protestantskim hrvatskim knjig-am.
5} Spisal dr. Fr. Vidic.

6i/.^\v4, okojni dr. V. Oblak je pisal v svoji oceni I. zvezka
^^ .i Glaserjeve slovstvene zgodovine v Jagicevem

^ »Archiv f. slav. Philologie« (XVin. str. 239): »Bei
Trubar und dessen Mitarbeitern solite auf das
Verhaltnis der slovenischen Schriften Trubars
zu den protestantischen Drucken der Kroaten
eing-eg-angen werden; bei einigen der letzteren
\verden sich sprachliche Einlliisse der slovenischen Werke
Trubars nachweisen lassen, vor allem aber hatten die An-
deutungen, die die protest. Schrifsteller selbst in den Vor-
worten ihrer Schriften geben, beniitzt werden soUen.«

Ta Oblakova opazka in njegovi nasveti v najini kores-
pondenci so me napotili, da sem se lotil raziskavanja, so U
v zvezi slovenski 'protestantski spisi z istodobnimi hrvatskimi glede
jezika, in kaka je ta zveza.

Da nekako razsvetlim temelj svoji razpravici, hočem
najprej v kratkih besedah narisati površno sliko prote-
stantskega literarnega delovanja v Jugoslovanih, Slovencih
in Hrvatih sredi in koncem XVI. stoletja.

Ko so se jeli novi, iz Nemčije izvirajoči nauki prote-
stantski ukoreninjevati tudi na Kranjskem, bil je jeden
prvih Primož Trubar (1507—1586), ki se je pridružil novemu
gibanju in postal veren in navdušen pristaš in pridigar. Od
1. 1542. je pridigoval v Ljubljani v stolni in pozneje v špi-

8

114 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

talski cerkvi, in stanovi so se mu začeli pridruževati. Nje-
govo delovanje pa ni moglo ostati brez nasprotstva, in po
raznih neprilikah je moral zapustiti Trubar svojo domovino
1. 1548.; prišel je na Nemško, kjer si je razširjeval in utrjeval
znanje protestantskih naukov, in 1. 1552. je dobil pridigarsko
mesto v Kemptenu. Tu se mu je vzbudila ne iz patriotizma,
temveč iz verskega fanatizma — to se je v slovenski lite-
raturi vedno premalo poudarjalo — želja, širiti protestantske
nauke tudi med prebivavstvom na deželi v domovini. To
se ni dalo drugače doseči, nego s protestantskimi knjigami i
in spisi; zato je sklenil prevajati protestantske spise, ker '
ljudstvo ni razumelo nemški in ker je doma že pridigoval
))in der windischen Sprach«. Slovenci nismo imeli dotlej
nič tiskanega ali pisanega, za kar ne vemo nikakega razloga.
Prava uganka — kar neverjetno je, da katoliški duhovniki
niso čutili že poprej potrebe, da bi spisovali vsaj pridige
ali druge v službi in izven službe porabne spise, kar se je
godilo pri vseh drugih narodih. Šele reformacija jih je mo-
rala vzbuditi iz njih lagotnosti ali pa morebiti nerodnosti.

O tem vprašanju so razmišljali že prvi možje, ki so
se zanimali za naše starejše slovstvo. Tako se je zdelo
na pr. Dobrovskemu, ki je čital Kopitarjevo slovnico, ne-
umevno, da bi ne imeli pred reformacijo nič pisanega, in
obrnil se je do Kopitarja v pismu dne 1. januarja 1810. 1.:
»Wenn nach S. 403 Truber keine Evangelien (auf Sonnt. und
Feste) ausgab, so moge man sich doch hie und da der
dalmatinischen bedient haben. Solite aber in Krain kein
Geistlicher zu seinem Gebrauch sich etwas von seinen Pre-
digten aufgeschrieben haben? Die Lausitzer hatten hand-
schriftlich das ganze N. Test, ehe sie die Evangelien druckten.
Doch iiber die Reformation hinaus haben sie auch nichts.a^)
In Kopitar mu je odgovoril dne 1. 5. februarja 1810. 1.: »Wie
sie es vor Truber mit den Sonntags-Evangelien machten?
Sie lasen gar keine vor! (?) In einer M. S. Geschichte des
Jesuiten Kollegiums in Laibach, geschrieben von dem je-
\veiligen Rector von 1590 (circa) bis 1690, die ich in einer
Licitation erschnappt, und die hochst aufrichtig und inter-
essant ist, heist es, dass erst die Jesuiten zu catechisiren,
Beichte zu boren etc. anfiengen.«^)

Kakor so imeli Hrvatje svoj pravopis, tako je tudi
Trubar 1. 1550. resno poskusil in se prepričal o možnosti
takega načrta. Ustvaril je abecedo in spisal katekizem in
abecedarij 1. 1550. z nemškimi in 1. 1555. z latinskimi črkami.

») Jagic: IIcTOMHHKn ,T,jifl HCTOi'. cjiaiJ. (Dii.io.ioriD T. str. 79.
') Jagic : 1. C. str. 87.

Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 115

•
Poskus se je splošno odobraval, in bodrili so ga, naj izda
še druge knjige.

Novo življenje in gibanje je prinesel Pavel Vergerij,
nekdanji škof koprski. Na njegov opomin je prevedel Trubar
1. 1555. Matevžev evangelij; proti jeseni 1. 1557. je bil prvi
del novega zakona dotiskan.

Zdaj so začeli prevajati tudi v hrvaščino; naslanjali
so se na slovenski prevod, zakaj Trubar piše v dedikaciji:
)).... da bereits ein Priester Stephan Consul es ubernommen
bat die 4 Evangelien fiir die Apostelgeschichte, und an-
dere Biichlein aus der ivincUschen Sprache in die Crobatische zii
ithersetzefiM'^)

Ko je dal Trubar 1. 1561. tiskati »Register« in suma-
rično vsebino svojih del, je dejal v predgovoru med drugim:
» . . eine andere Ursach sei nicht allein darin vorhanden,
dass seine bisher mir ivindisch ausgegehenen Biicher auch crohatisch
mit den heiden Schriften Olagolla und Cyruliza gedruckt iverden
sollen, \veiter bekannt zu machen, sondern auch mehr Milde
Beisteuern zu erwerben.«2)

Ta mali zvezčič je bil torej javno naznanilo velikega
podjetja, tiskanja knjig tudi »in crobatischer (d. i. glago-
lischer) und in Cyrulischer Schrift)).^)

Štefan Consul (* 1531) je živel na Nemškem. Trubarjevo
delovanje ga je spodbujalo, in poskusil je prevesti njegove
prevode v hrvatski pravopis in jezik, ker je bil ta mnogo
iiolj razširjen. Načrt se je posrečil, in baron Ungnad je
poslal Consula 1. 1560. v Niirnberg, kjer se je pod njegovim
vodstvom delala »crobatische d. i. glagolitische Druckschrift«;
dne 20. avgusta je že oddal Consul svoj rokopis tiskarni.

Tudi Anton Dalmata je prišel za hrvatskega tolmača
na Nemško in je bival v Tiibingi. In zdaj so začeli priprave
tudi za cirilski pravopis. V Urachu so izdelali po navodilih
Consula in Dalmate v treh mesecih cirilske črke in so ure-
dili tiskarno. Trubarja ni bilo takrat več v Kemptenu. Prišel
je najprej v Urach, dasi so ga klicali domov; zakaj potre-
bovali so ga na Nemškem pri izdaji novih knjig. Dobil je
torej župnijo v Urachu, avl. 1561. bil je v Ljubljani, od
koder pa je kmalu zopet nazaj šel ter pripeljal seboj dva
pomočnika, Popoviča in Maleševca, ki naj bi preskrbela
prevod novega zakona v cirilskem pravopisu.

V začetku poletja 1. 1562. je potoval Trubar zopet na
Kranjsko, a ostal je še vedno v zvezi z zavodom v Urachu.

1) Schnurrer: „Slavischer Biicherdruck" str. 29.

2) Schnurrer: ,,Slavischer Biicherdruck" str. 47— 48.
•'') Schnurrer : 1. c. str. 49.

8*

116 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

Jasno je, da so v takih razmerah vplivali prelagatelji
drug na drugega, in l{er so bile slovenske knjige vedno poprej
gotove, je umevno, da so služile hrvatskim prelagateljem in da se
najdejo v njih glede jezika sledovi take porabe.

Primerjal sem Trubarjeve »Artikule« iz leta 1562.,
hrvatski prevod v cirilskem in glagolskem pravopisu iz
istega leta, kakor tudi nemško in latinsko predlogo.

O tem delu je pisal že Schnurrer v omenjeni knjigi
str. 102.: »Nach der von Herrn Stiftsprediger Weber an-
gestellten Untersuchung ist es auCer Zweifel, dass die eine
Ausgabe von der andern (v mislih je imel cirilsko in gla-
golsko izdajo) nur allein in der Schrift verschieden, und
dass in beiden nichts anderes, als jene von Trubern in Creinischer
Mundart ausgegebene Confession und zivar in einer tvortlichen TJber-
setzung in die crobatische Mundart enthaUen ista.

Da je trdil pravo, je jasno že iz naslovov; slovenski
se glasi: »Articuli oli deili, te praue ftare vere KerszhanCke
is. s. pyfma po redu poftauleni inu kratku faftopnu islosheni.
Kateri fo tudi taku, u tim 1530. leitu nashimu NermiloTti-
vishimu Gofpudi ceffaryu Carolu tiga imena Petimu, rani-
cimu, Inu potle u tim 1552. leitu, timu Concilyu v Trienti,
od enih velikih Nembshkih' Vyudou, Meift inu Pridigarieu
naprei polosheni inu dani, sdai peruizh is Latinskiga inu Nemb-
shkiga jefgka u ta Slouenski fveiftu i/tolmazheni. Od fpreda u ti
Slouenski Predguuori fe praui, katera Vera ie, od f. Troyce
poftaulena, ta nerprauishi inu nerftarishi; skufi Primosha
Truberia Crainza.« V nemškem naslovu stoji nazadnje: »Aufi
Latein und Teiitsch in difi Windisch Buch zusamengezogen.«

Jednako se glasi hrvatski naslov: »Articuli ili deli
prave stare krstianske vere, iz svetega Pisma redom po-
stavleni na kratko razumno složeni i stumačeni: koi jesu
Gospodinu Cesaru Karolu petoga imena, Bogoljubna spo-
menutja. I potle va. . . godištu koncilju ili zborištu va Trentu
od jednih velikih Hrcegov i Voivod, Varoši, Gradov i Pro-
dikači očito izručeni i dani, sada vnove iz Latinskoga, NemŠkoga
i Krainskoga jazika va Hrvacki verno stlmaceni. Po Antonu Dal-
matinu i Stipanu Istrianu.«

Posebno je treba opozoriti, da stoji tu izrecno „^ Krain-
skoga", torej iz slovenskega, in da stoji razen tega tudi
„vnove", to je zopet, napram slovenskemu „peruic' ; najbrž se
je rabila pri hrvatskem prevodu v prvi vrsti slovenska,
zraven pa tudi latinska ali nemška predloga — zadnja
menda redko! V nemškem naslovu hrvatske izdaje, ki se
sicer ne ujema s slovenskim, pa stoji y,Au/ dem Latein vnd
Teiitsch in die Crobatische Hprach verdolmetscht vnd mit
Glagolischen (oziroma v drugi izdaji) mit Cirulischen Buch-

Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 117

štaben getruckt«. V nemškem naslovu se torej raba slo-
venskega prevoda niti ne omenja, najbrž po vplivu nem-
škega naslova v Trubarjevi izdaji.

Ze iz naslovov se torej vidi, da je služila hrvatskemu
prevodu vsaj deloma slovenska izdaja v podlago. To se
sklepa lahko tudi iz predgovorov. V vsaki knjigi je namreč
najprej nemški predgovor, ki pa je v vsaki povsem različen;
v hrvčitskih izdajah so na koncu predgovora imena vseh
treh prelagavcev, Dalmate, Consula in Trubarja, iz česar
se sme najbrž sklepati, da je smatrati v prvi vrsti Trubarja za
avtorja nemških predgovorov, ker je v slovenski izdaji 'podpisa7m
samo Trubarjevo ime v znak, da mu ni nikdo pomagal. Da-
tirana je slovenska izdaja z dne 1. maja 1562., hrvatski
izdaji pa obe z dne 20. oktobra 1562. 1.

Trubar pravi v svojem predgovoru slovenske izdaje:
Različni vzroki so ga napotili, »dass ich jetz und in cler
eil neben anderen meinen Geschafften, dolmetschen und
Predigen auch die Augspurgische Confession in dieWindische
Sprach hab gebracht vund mit lateinischen Buchstaben
trucken lassen« in dostavlja v oklepaju: f„wie sie dami auch
bald mit Crobatischen und Cyrulischen Buchstaben getruckt iverden
soli"). In isto izjavlja v splošnem slovenskem predgovoru
(list 17 b). »Do Tehmal smo mi neruezh favolo tih nashih
dobrih preproftih Slouencou inu Crouatou (fakai lete Buquice
bodo skorai tudi fteim Croashkim Pi/mom inu Jesijkom dr ukane")
itd. itd.

Na tem mestu je Trubar hrvatsko izdajo naravnost
naznanil, iz naslednjega pa lahko sklepamo njeno popolno
odvisnost od slovenske. Trubar namreč piše v predgovoru:
»Vnd nachdem in der Augsburgischen Confession der Titel
ettlich Sententz und Artickel mit \venig vnd kurtzen latei-
nischen und teutschen Worten werden angezeigt vnd aufi-
gesprochen, die ich also mit derogleichen vnd wenigen
Worten, das es die einfeltigen in der h. Geschrift vnbe-
lesnen AVindischen vnd Crobaten grlindlich versteen mochten,
nicht hab mogen verdolmetschen. Derhalben hab ich den Titel
ettlich Artickel vnd Sententz in der obgemelten Augsburgischen Con-
fession mit anderen vnd mehreren Worten, Spriichen, Zeugnussen
vnd Exempel aufi jrer Apologia, aufi E. F. G. vnd cler Siichsischen
Theologen Confessionen Paraphrasiert, aufigefUrt vnd aufigelegt. Ich
hab aber damit keinen Artickel oder Sententz was benommen,
auch dieselben in jren meinungen vnd verstandt nicht
verendert«.

Ker torej Trubar ni ustvaril tnehcmičnega prevoda, temveč
je v resnici vse tri krščanske konfesije, namreč augsburško,
\vurtembcrško in saksonsko spojil^ deloma skrčil, deloma

118 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

sam razširil, tako da se ne da najti popolna predloga, niti nemška
niti latinska, in ker imajo hriatske izdaje isto vsebino kakor slo-
venska, tedaj bi bilo že iz tega jasno, da je služila zlasti slo-
venska izdaja hrvatskim, za predlogo, dasi priznavam, da je
hrvatskim prelagateljem rabila tam pa tam tudi latinska
predloga, kar bodem na dotičnih mestih omenjal, nemškega
pa menda itak niso dobro razmiieli.

V hrvatskih izdajah stoji za nemškim predgovorom
doslovni hrvatski prevod, dočim ga v Jrubarjevi izdaji ni.

Nato sledi uvod k artikulom samim, posvetilo cesarju
Karolu V. Ta uvod je v slovenski in v hrvatski izdaji na
nekaterih mestih različen. Vidi se, da se je hrvatska izdaja
pri eventualnih razlikah naslanjala tesneje na latinsko pred-
logo, dočim se ujema slovenski tekst na dotičnih mestih z
nemško predlogo. V dokaz navajam jeden del tega uvoda:

Slovenski tekst.

Tih enih nemshkih vyodov
inu meist savolo nih vere inii ar-
ticulou, pruti nashimu Gofpudi
ranicimu Ceffaryu Carolu. Pred-
govor.

Nerfuitleshi, Premogozhi Cef-
far, Nermiloftinishi Gofpud. Po
tehmal ie ta vasha Ceffarieua
Maie/teta V7wuizh enii gmain
vkupe [brane inu hogene vfiga
Rai/ha, vletu Meiftu Aushpurg,
milostiim vunkai piffala inu [a-
pouedala. De fe tiikai ima vkiipe
fvetouati, koku bi fe tirnic Tinčku,
timu grofouitimu ftarimu fou-
urashniku tiga Kerszhanskiga
Imena inu te nashe Vere, fano
mozhno voisko, dosti leit inu
veden moglu fuperftati, inu pred
nim tu Kerfzhanftvu obraniti. Per
tim, de fe tudi fuetuie inu rouna,
od te neufglihe, refdelene inu
drashbe, v ti nashi sueti kerfzhanski
Veri. De fe te Vere obuge Partiije,
obegu Deila ludi shnih maningo,
faffopom inu reslotkom, vmei febo,
v lubefni, v tihoti inu krotkidi
vprgzho faslishio, faftopio, te ifte
pregledaio inu prerataio. Inu ka-

Nemška predloga.

Confessio odder Bekanntmis
des Glaubens etlicher Fiirsten und
Stedte , oberantivort keiserliclier
Maiestdt; zu Augsburg. Apologie
der Confessio.

Aller durchlauchtigster, Gros-
mechtigster , Umibenvintlichster
Keiser, Allergnedigster Herr. Als
eiver Keiserliche Maiestdt kurtz
verschiedener Zeit einen gemeinen
Reichstag alhie gen Augsburg gne-
diglichen ausgeschrieben mit ern-
stem beger von sachen unsern und
des Christlichen namens erbfeind
den Tiirken betreffend und ivie
demselben mit beharlicher hilff
statlichen widerstanden. Auch ivie
der Zioiespalden halben inn den
heiligen Glauben und der Christ-
lichen Religion gehandelt moge
iverden. zu rathschlagen und vleis
anzukere7i alle einsiglichen gut-
bedimcken opitiion und meinung
zivischen uns selbst inn lieb und
giltigkeit zu horen, zu ersehen und
zu erwegen und dieselben zu einer
einigen Christlichen uahrheit zu
bringen und zu vergleichen alles
so zu beiden theilen nicht recht

Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 119

terih maninga, faftop inu reslotik
fe fteim Pi/finom ne fgliha, oU
proii tiga Pgfma ne faftopio, De
fe tih i [tih faftop inu maninga
prožil del inu jjopraui. Imi de
fe te Vere vfe rizJii, h ti prani
Kerfzhanski Bi f niči fpet per-
prauio inu fglihaio, De vshe na-
prei od naf vfeh, fe hota ena
prana zhifta Vera zheftgla, der-
shala inu ohranila.

De koker mg vfi fnio pod
enim Criftufom inu pod ni m
voiskuiemo, De tudi taku vkupe,
fmgrom fcelo fprauo, v ti Ker-
fzhanftui Cerqui bomo shiueli.
hm fmo mg, ofdolai fopif]\mi,
Curfiirst inu Vgudi, f drugimi
kir fo k nam f to Vero per dr u-
sheni, tudi koker tg drugi Cur-
filrshti, Vgudi inu Stanuui tiga
celiga Ragha, k letimu vkupe
Sbranu inu hogenu, poklgzani, fa
tiga voh, de fe mg tei Ceffarski
fapuuidi pokorni iskashemo, fmo
mg, pres huale gouorezh, femkai
V Aushpurg, tg perui prishli.

Glagolski in cirilski
tekst.

Predeslovije cesaru KaroJu
petomu.

Prezmozni voiniče, cesaru
ploditelb^ Gospodine premilostivi.
Buduc vaša Cesarova prezmoznost
zapovedala spravišce orsaga u Av-
gusti, da bi se svetovalo i odlu-
čilo ciča pomoči suprotb Turku,
Ijntomu Bastinskotnu i staromu
Krbstianskoga imena i Božiega
slova neprijatelu, kako bi se moglo
njegovomu isteku i zlu hotinju,
neprestanomu i večnomu boju tere
njega pripravi protiviti ili suprot
stati. Potonit, i odh neskladnosti
va uzroku božjega slova i Kor-

ausgeleget oder gehandelt were,
abzuthun und durcli uns alle ein
einige und icare Religion anzu-
nemen und zu lialten.

Und ivie tvir alle unter
einem Christo sind und streitten,
also aucli alle inn einer gemein-
schafft Kirchen und einigkeit zu
leben und tvir die unten benant
ChurfUrst und Fiirsten sa^npt
unseren verivanfen gleich anderen
Curfursten, Fiirsten und Stenden
dazu erfordert, so haben wir uns
darauff dermassen erhaben, das
tvir sonder ruhm mit den ersten
hieher kommen.

Latinska p r e d I o g* a.

Praefatio ad Caesarem Ca-
rolum quintum.

Invictissime imperator, Caefar
Augufte, Domine clemenentissime.
Cum V. C. M. indixerit conuentum
Imperii Augustae, tit deliberetur
de anxiliis contra Turcam, atro-
cissimum , hereditarium atque
ueterem Christiani nominis ac
religionis hostem, quomodo illius
scilicet furori & conatibus, dura-
bili & perpetuo belli appai^atu re-
sisti possit. Deinde & de diffen-
sionibus in catisa nostrae sanctae
religionis & Christiaiiae Jidei & ut
in hac causa religionis partium

120 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

stianske Vere, i da hi se va tomi
dugovanju božje službe, mnanie
ednoga dela i drugoga sudbe met
sobom va Ijuhave, krotkosti i v
jednoi fihosti slišale spreda ili
ocito razumile^ zmerile i procinile,
i da bi odvrgši sto godlje na
obeju strani u pismih drugako
promijeno i razumeno, tere po-
pravivši ona dvigovanja v ednoi
priprostoi istini i krstjanskomu
jedinstvu skupila i povratila^ da
se od sih dob pri nas jedna prava
i istina bogoljubnost časti i drži,
da bi kakono pod jednim Kri-
stusem jesmo tere bojujemo, tako
i va jednoi Crikvi Krstianskoi^
jeditio kupno ziviti mogli.

I kad smo mi podpisani
Izberiteli i jjoglavnici z drugimi
koi su se k nam pridružili kako
i drugi Izberiteli i Poglavnici i
Bedi na imenovano spravišče za-
zvani, da bismo Cesarovoi za-
povedi poslušno naslidovali, rano
smo došli u Augustu i neka
bez gizde rečemo, meju najprvimi
došli jesmo.

opiniones ac sententiae inter sese
in charitate lenitate & mansue-
tudine mutua audiantur coram,
intelligantur & ponderentur nt illis,
quae idrimque in scripturis secus
tradata aut intelleeta sunt, sepo-
sitis & correctis, res illae ad unam
simplicem veritatem & Christianam
concordiam componantur & redu-
cantur, ut de cetero a nobis una,
sincera atque vera religio colatur
& servetur, ut guemadmodum sub
uno Christo sumus & militatnus:
ita in una etiam Ecclesia Chri-
stiana, in imitate et concordia
vivere possimus.

Cumque nos infra scripti
Elector & Principes, cum- Aliis
nobis coniuncti sunt, perinde ut
alii Electores & Principes et Status
ad praefata Comicia evocati simus
ut Caesareo mandato obedienter
ohsequeremur, mature venhnus
Aiigustam, & quod citraiactantiam
dictum volumus inter primos
affuimus.

Kakor je videti iz tega, je hrvatski tekst potekel na-
tančno, skoro do besede iz latinske predloge in se nekoliko
razlikuje od slovenskega besedila; zadnji stavek tega od-
stavka pa, katerega ni v latinski izdaji, se ujema zopet
dobesedno s slovenskim tekstom.

Inu le tu ie tu nashe inu tih
nashih v ti Veri ozhitu fpofnane,
koker tukai od eniga Articida do
drugiga po redu stoy fapiffanu.
Vafhe Ceffarieue Maieftete fuefti
inu Pokorni.

J ovo je to naše i ovihnaŠih
va tol veri ocito spoznanje i spoved,
kakono ovde ot ednoga artikula
do drugoga po redu stoi zapisano.
Vaše cesarove prezmožnosti Verni
i Podložni.

Že iz tega je razvidno, da so pisatelji tam, kjer so se
naslanjali na slovensko izdajo, prevajali povsem doslovno,
kar se da pojasniti še z mnogimi drugimi dokazi. Poprej
pa hočem navesti še par primerov, v katerih se hrvatski
tekst razlikuje od slovenskega in se tesno drži latinske
predloge.

Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 121

Vezh fe vuzhi ,
veruie inu fa Rifnizo
dershi, v tili nashili
Cerquah, de fa tim
Adaniouim Patzom
inu Grehom vfi ludie,
kir fo po natursJci
sliegi roijeni, fo v gre-
hih pozheti inu roijeni.
De fo vfi od niater-
niga teleffa, polni vfeh
hudih shelij in lushtou,
de fo jjerldoneni inu
volni ku ufiniu hii-
dimu, inu de v nih
nei oheniga praviga
Boshgga fpofnane, ne
Vere, ne ftraha, ne
lubefni pruti Bogu
inu ludem.

Vece se uči, ve-
ruje i za isfi)iu drži
-v naših crikvah, da
se esu po padcu Ada-
movom svi liiidi na-
iuralnim načinom ,
razplodili, rodeči se,
da imaiu porodni ili
istočni grih. A mi
razmnimo, da jest
porodni grih, koga
sveti otci i svi pravo-
verni i bogoljubni
učenici u crekvi tako
imenuju poimani dlg
ili krivicu s koim ro-
jeni radi Adamova
padca dostoini jesu
srda Božjega i smrti
vikovične i skvarene
človičaske nature.

Item docent, quod
post lapsum Adae ho-
mines natm-ali modo
propagati nascentes
habeant ijeccatmn ori-
ginis. Intelligimus au-
tem peccatum originis,
quod sic vocant sancti
potres et omnes ortho-
dovi et pie eruditi
in ecclesia, uidolicet
reatum, quo nascen-
tes propter Adae
lapsum, rei sunt irae
Dei & moHis aeternae
& ipsam corruptionem
humanae naturae.

Ko pa neha latinska predloga, ujemata se slovenski in
hrvatski tekst popolnoma:

Inu tak Erboui Greh nei
inu ne bo obenimu Zhloueku od-
pufzhen, samuzh on bo skufi ta
kerft, skufi f didia . . . druguzh
roijen.

I tokov porodni i didinski
grdi ni, i neče biti niiednomu
človiku odpuščen listo oko ne bude
kršteniem po duhu . . . opet rojen .

(II. člen I. odstavek.)
Jednako mesto je v XVII. členu:

kir prauio, de tih
/ludieu inu hudih
Nevernih ludi ferda-
mene inu terplene ne
bo vekoma terpelu te-
muzh bo konez imeilu.

ki jesu zmislili di-
javlom i prokletim
konac muk biti.

qui finxerunt Diabolis
& damnatis finem poe-
narum futurum esse.

čudno je neko mesto v IX. členu, kjer se slovenski
tekst povsem ujema z latinsko predlogo, hrvatski pa je
samovoljno skrajšan:

Inu de ty Otroci Et quod infanies I da mala dica

fe imaio kerstiti, inu sint baptizandi et quod se imaju krstiti, da

122 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

de ty Otroci, kir fo
skufi ta kerft Bogu
porozheni, fo vfeti v

to G na do . . .

jesii pridi v milost
Božju . . .

infantes per ha-
pfismuni Deo com-
mendati recipiantnr
in gratiam Dei ...

Razen teh par slučajev sta slovenski in hrvatski
tekst povsem jednaka, tako da se celo red besedi doslovno
posnema; v dokaz nekaj primerov iz predgovora k »arti-
kulom«:

Ove krive, smamne, babske
upačene, od Boga prepovedane

Te kriue, norfke, babfke,
ifpazhene od Buga prepouedane
Boshie flushbe.

. . . nii lete [tare inu noiie rizhi
kir fo fe per tini starim fueitu . . .
godile . .

. . . v tim sazhetku naprei inu
pred vuzhi poftauiti inu poueidati,
de bote snali inu veideli.
. . . vmei vami mi oli ti/ drugi,
kir so nam fubper . . . inu one
nove boshie flusbe gori jjerprauiti
inu narediti . . .

. . . fo ene boge ouzhice . . .
Kaku grosouitu so oni fteim Boga
bili referdili inu kaku fu satu
bili skufi Moisesa shtraifani inu
pomorieni od tiga vi pifanu
naidete.

H puflednimu ie na voifki
hud konec vsel, fe ie fam prebol
berite.

Taki pridigari, kir te ludi Takovi prodikaci, koi ljudi

ne vuzhe is boshje beffede temuzh ne uče iz božjega slova nego iz
is nih norfke pameti ti ifti farni njih manene pameti, ti isti sami
febe inu kir nih pridigom veruio sebe i koi njih prodikani veruju i
inu flushaio, v to iamo, v tu poslušaju v jamu, v večno po-
vezknu pogublene pelaio . . . gublene vode . . .

Ob tu vfi ty, kir nas dolshe, Zato svi ovi, koi nas potva-

od nas gouore inu nas resnafhaio, raju, od nas govore i nas raz-
de ieft s muimi touarifhi inu naŠaiu, da mi z našimi tovariši
bugiiami hozhmo eno nouo kriuo pismom i knjigami hočemo ednu
vero v tih flouenfkih deshelah novu krivu veru va slovenskih
narediti inu gori perprauiti, ti zemlah narediti i gore postaviti,
rifnice ne gouore. ti istinu ne govore.

»va slovenskih zemlah« jo hrvatskim prelag-avcem
menda ušlo iz slovenske predloge; zakaj na drugem mestu,

božje službe.

... nu ove stare i nove riči koje

su se pri tom starom svitu . . .

godile . . .

. . . v ovom začetku napred i pred

oči postaviti i povedati, da budete

znali i videli.

. . . mei vami mi ali ti drugi

koi su nam suprot ... i neke

nove bozie službe gore nastaviti.,

zvišati i narediti . . .

. . . jesu jedne uboge ovčice . . .

Koliko grozovito jesu z ovim Boga

bili resrdili, tere kako su zato

bili skrozi Moisea kaštigani i po-

bieni od toga pisano naidete.

Napokon jest u voiski po-
ginul, sam se je probol čtite.

Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 123

kjer piše Trubar: »Usi hozhmo eno nouo kriuo vero v slo-
venfki desheli narediti«, ima hrvatski tekst izpremenjeno:
»da hočemo jednu novu krivu veru va ovih zemljah i
stranah narediti i načiniti«. Da so hrvatski prelag-avci za
svoje razmere tu pa tam kaj izpremenili, kaže naslednje
mesto: za Trubarjev: »Inu de vi, mui Slouenci« je tam:
»i da vi, naši predragi Hrvati«.

Vse te primere sem vzel iz dolgega predgovora. Ista
jednakost je tudi v »Artikulih« samih, iz katerih hočem
navesti par drastičnih primerov: »Art.« L

Natn inu oh tu Mi Veru-
iemo inu spofnamo, de ie fam
dini prani vezhni nedoshefni pre-
fmerni Bug, Vfigamogozh inu
Stuarnik vfeh rizhi videzhili inu
neuidezhih Inu de v ti m cmim
dinim vezhnim BosJiijm Stanu inu
Vhognftui fo trg reslozhene famo-
ftogezhe laftine oli Perfone, Tu
ie Ozha Syn inu S Duh [List 18 a).

„Art." V.

Taku ftuprou fpofnaio prou,
To mgloft Bosligo, To Boshgo
Ozhino miffal inu Volo pridi
nom . . .

Inu te Malgkouske Curbe
inu Lotrice, kir prauio de fe nim
Diuiza Marga, oli kaki drugi
Suetniki perkafuio, shnimi gouore
inu vele fdai na tei^ fdai na
drugi Gorri, nim Cerque fgdati,
Mashouati k nim f crgshi hoditi
inu nim offrouati. (List 33 h.)

„Art." VI.

F nashih Cerquah fe tudi
vuzhi, de kadar fmo skufi to
Vero V criftufa f bogom fmgrieni
inu fprauleni . . . {List 34 b.)

„0d vere".

Efna taka pridiga Zhloueka
prou obeffeli . . . (List 48 a.)

Gofpud hozhes li ti te nashe
hudube inu kriuine famerkati . . .

Nato i zato mi verujemo
spoznamo i spovedamo, da jest
listo jedan sam jedini, 2-^>-ai'/',
večni, nedosezni bezmerni Bog
vsemoguči stvoritel svih rici vi-
dečih i nevidečih. 1 da va tam
edinom, večnom Božiem Stanu i
Božastvu jesu tri razlucene samu-
stoieče lastine ili sobstva, to iest :
Otac, sin i duh sveti.

Tako stoprv pravo spoznaju
ovu milost Boziu, ovu Božiu Otčinu
misal i voliti supi-ot nam.

J ove dijavle bludnice i Lo-
trice, koie govore, da im se deva
Maria Hi koi drugi svetci prika-
zuju, z njimi govore i vele sada
na ovoj, sada na drugoj gore njim
crikve zidati, Mise služiti, k njim
skrizi hoditi i dare njim ofrati.

V naših crikvah se takaiše
uci, kad smo po Veri va J. H.
z bogom sinireni i spravleni . . .

Edna takova prodika človeka
pravo obeseli . . .

Gospodine ako nam hočeš
naše hudobe i krivinje zameriti . . .

124 Dr. Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

Ob tu ie Tlom dan inu darouan Toga radi nam ie dan i da-

od Buga ta Spraulauez, Smi/rnik rovan od Boga ov spravitel, srni-

inu Oduetnik Criftus Jefns, Inu ritel i odvetnik J. C. i njegova

ta nega zhaft inu Ohlaft fe nema čast i oblast nima se na ova naša

na ta nasha della preloshiti ne dela preložiti ni prestaviti,
preftauiti (List 49 a.)

Ne bodo nisliter neshli ne da ne hote ništar naiti ni

famerkali de . . . (List 60 a.) zamerkati . . .

„0d closhterskih Salub oli
Oblub" (L. 80.)

Od te druge menishke Ob- Od ovoga drugoga fratar-

lube, od tiga Bushtua ti nashi skoga zaveta, od uboštva ovi naši

Prigarij tudi cilu nishter ne pripovidavci takoie savsima niŠtar

dershe. Sakai taciga Bushtua kir ne drže, zašto takovo uboštvo, kad

eden tu. fuie fdobro volo pres človik svoie imenie ili blago, volno

fgle fapufti, bodi blagu, sheno bez sile ostavi, ili ženu ili decu

oli otroke inu gre ven Closhter i grede v kloštar ili petlati, Bog

oli petlati., Bug nei poftavil ne ni postavil ni zapovidal.
/apouedal. (L. 87 b.)

Takih primerov bi se dalo navesti brez števila; vsi so
jasen dokaz za neposredno uporabo Trubarjevih spisov pri
spisovanju hrvatskih protestantskih knjig.

Za vpliv slovenske predloge smatram tudi rabo duala
v hrvatskih izdajah; te imajo namreč: »Abraam jest svet,
dobar i pravadan pred Bogom postal, pravita i pišeta Moises
i Paulus« po slovenski predlogi: »Abraam ie fuet, brumen
inu prauizhin poftal pred Bugom, prauita inu pishefa Moises
inu Pauluscc; ali na drugem mestu: »Kakono od toga Eremia
prorok i Paval govoritaa odgovarja slovenskemu: »Koker od
tiga Jeremias inu S. Paul gouoritaa. Zopet na drugem mestu
pa stoji v hrvatski izdaji že plural: »Tako sveti Jakov i
sveti Paval ž njih Pismom od ove vere nisu neskladni«
nasproti slovenskemu: »Taku S. Jakob inu S. Paul shniu
pifmu od te vere fi nefta fubper«.

Kakor je znano, rabi v Trubarjevih spisih med dru-
gimi germanizmi dosledno člen oziroma demonstrativni
pronomen. Hrvatski prevodi se te napake kolikor toliko
izogibljejo, vendar se od slovenske predloge — na nepo-
sredni vpliv nemškega teksta v tem oziru menda ni misliti
— niso mogli povsem iznebiti; najde se torej tudi v njih
mnogo mest, kjer se rabi člen: »prem tako se jest i tim
drugim apostolom... godilo« — »jesu te prave verne« —
)ytu staru veru« — »nove božje službe i te stare« itd.

sve in vse^ svi in vsi, svim in vsim itd. rabi izmenoma v
hrvatskih tekstih.

Dr, Fr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 125

Mnogo germanizmov imajo vse tri izdaje skupno;
razen že omenjenih v celotnih citatih se nahaja na pr.:
»naprei poftauil — naprid postavil«, »dišputiral«, »lotrija«,
»offrouati — ofrati«, »famerka — zameri (merken)« itd. Za
slovenski »zheftu« rabijo hrv. izdaje različne izraze: mnogo-
krat, čestokrat, cesto, vecekrat.

Deležnik preteklega časa se končuje na — 1: hotel,
pregovaral itd.; zanimiv je slovenski: zavrgal, prišal.

Za slovenski izraz »ofar« ima hrvatski tekst navadno
»žrtev«; enkrat pa ima po slovenski izdaji: »Inu ie on en
ofer inu plazhilu ratal« — »i on jest ofar i plača«.

Germanizem v slovenski izdaji »sastopiti« se prevaja
vedno z »razumeti«; na nekem mestu stoji v slovenski iz-
daji: »resoumel inu sastopil«, in tam ima hrvatski tekst:
»razumeti i znati.«

Za slovenski izraz »beffeda« ima hrvatski tekst enkrat
»beseda«, enkrat »slovo«; natančnejša preiskava je pokazala,
da tam, kjer stoji »beseda«, odgovarja gradnja celega stavka
popolnoma slovenski:

„Inu druge zJiloiieshke Bogu „( druge clovičaske (se. službe)

inu nega beffedi subpei' gori na- Bogu i njega besedi suprot gori
redili inu poftauili.^^ naredili i postavili.^''

Za »prauizhni« ima hrvatski tekst navadno »pravadan«
in za »isuelizhane« — »spasenje«; vendar je tudi tam par-
krat »izveličanje« in »pravični«; za »bogaboiezhi« — »bogo-
Ijubni«, enkrat tudi »bogaboječi«.

Jednaki so tudi izrazi »periasen« in »periazan« =
Freundschaft; »mei« za meju = zwischen; »natu« — - »nato«;
»sabfton« — »zaostunj«: »poleg« — »polak« in še več drugih
izrazov.

Jasno je, da je na teh izrazih težko določiti, kaj je
direktni vpliv slovenščine in kaj je bilo tudi v hrvatskih
narečjih domačega; težko je to radi tega, ker nimamo slo-
varja iz tiste dobe, po katerem bi se dalo to prigledati. V
obče pa je razvidno, da so hrvatski prelagatelji imeli slo-
venski tekst vedno pred seboj ter ga doslovno prepisavali,
samo da so delali hrvatske oblike in nadomeščali svoje izraze.

Doslej sta se v vseh slučajih cirilska in glagolska iz-
daja povsem ujemali, jediiia razlika je abeceda, kakor je
spoznal že »Stiltsprediger Wcber«. Tu in tam pa se dobi
mesto, kjer se te dve izdaji no strinjata dobesedno, temveč
je kaka beseda v obeh različno izražena. Gledal sem torej,
katera izdaja ima v tem oziru že bolj hrvatski značaj. In
našel sem, da je cirilski tekst na teh mestih izvrgel slo-

126 Dr. Pr. Vidic: Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

venski vpliv in se
narečje nasproti
primerov!

Slov.
Art. IV.

Inu kir hi naf
reshilu od te vezhne
smerti . . .

Vsi Verni bodo
Prmdzhni ftiirieni
fahfton sJciifl nega
Gnado shift tu Odre-
shituu.

Le tu ie od Buga
poftaulenu inu odlo-
zhenu. De kateri Ve-
ruie Viefufa Chriftufa,
taifti ie Isuehjzhan . . .

Sakai, fatu ie Chri-
ftus na fiieit pryshal.

Art. V.

. . . inu bodo reshena
od ftraha inu shalofti.

Art. VI.

Kadar vi vfe ftu-
rite, taku recite, vi fte
vnuzni hlapci, kar fmo
dolshni bili, tu fmo
fturili.

Art. VIL

Ta praua Cerkou
Chriftitfoua inu ker-
fzhanska pag ie leta,
ie tu duhoiisku prauu
[brane inu fglihane . . .

Inu nei potreba, de
bi fe glih poiifod, te
vunane Doshge slushbe
inu Ceremonie od ludi
gori nareiene inu po-
ftaulene dershale.

je najbrž bolj naslanjal na dalmatinsko
primorsko-glagolskemu; v dokaz nekaj

Cir.

/ ka bi nas od-
kupila od večne smrti.

Vsi verni hote biti
pravadni sfvoreni za-
osttmj iz milosti ])0
odkupleniju.

Glag.

1 ka bi nas rešila
od večne smHi.

Vsi verni hote biti
j)ravadni stvoreni za-
ostunj po milosti
skrozi odrišenie.

Ovo jest od Boga

postavleno i odluceno,

da kot va I. Kr. ve-

ruje, ta isti jest spasen

izveličan. . .

Zašlo, Kristus je Zašto. zato ie Kri-
žalo na svit prišal. stus na svit prišal.

. . . jesu izbavlena od
straha i žalosti.

Kad vsaka učlniti,
tada recite , jesmo
sluge neprudni, sto
jesmo bili dužni, stvo-
rili jesmo.

Prava crikva Isu-
krstova i Krstianska
jMki jest ova, to jest
duhovno, pravo zbo-
riŠče i skladnost.

I ni od potrihe
da bi se ednako po-
vsuda ovi zvanjski
Crikveni čini od ljudi
narejeni i gori postav-
leni držali.

. . . jesu rešena
straha itd.

od

Kad vsaka uČinite.^
tada recite, vi jeste
sluge neprudni , sto
jesmo bili dužni itd.

Prava crikva Isu-
krstova i Krstianska
paki jest ova, jest to
duhovno pravo zbo-
rišce i skladnost.

I ni od potribe,
da bi se ednako po-
vsuda ove zvanske
Božie službe i Cere-
monije, od ljudi na-
rejene i gori postav-
lene držale.

Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 127

Art. XII.

^S*« teim inu na Potom i nato imaju

tu imaio tudi fdaici takaiše tudje dobre

ty dobnj fadiiui te plode od prave po- sadi

prane Pokure na tim krn^e na človeku iz-

zhloueku se iskafati. kazati se.

Art. XV.

Super tak kriu Siiprot takovomu

faftop inu vuk od krivomu razuminju i

Ceremonieu nashi Vu- nauku od crikvenih

zheniki tnozhnu (jo- čini nas i učenici močno od ceremoni . . .

nore inu fuhper pi~ govore i suprot pisu

slieio.

Art. XX.

Ty farij inu Me- Jere popi i fratri

niki fo le od Praf- jesu listo od praz-

nikou od offrou, od nikov od o/rov., od

Mash od Rt/mskih od- mis, od Rimskoga od Rimskih odpustkov

puftkou .... vuzhili proščenja .... itčili i

inu pridigali (L. 44b.) pripovidali.

Od tiga fam Cri- Od toga sam Kri-

/tus goftu inu zheftu stus gusto i mnogo- . . gnsto i cesto . .

. . . gouori. (L. 48 a. ^ krat . . . govori.

Inu de ta Vera v Tere da vera ova ...

takih teshkih Ifkush- v takovih teŠkih sku- . . skušnjavah

nauah obftog. (L. šnjaJi obstoi.
48 b)

. . . Kir tiga Ne- . . . Kir never-

uernika jturi Pra- nega Čini pravadna, . . .pravadna.

uizhniga., Ta te Is to jest iz zaloga, ne-

hudiganeuernigajturi vernoga stvori pra- . . .pravična .

Prauizhniga.(L.50b.) vadna.

. . . de 071 odreshi., ... da on sam

ne kar ti. Sakai ti odkupi, a ne ti, zašto . . . odriši

ne moreš odreshifi, Ti ne moreš odkupiti, . . . odrišiti

tebi ie potreba odre- tebi jest potribno od-

shenika. (L. 54 b.) kupitela. . . . odrišitela .

. . .de Gofpud Bug . . . da Bog jest •

ie vfem ludem, ki deio svim ljudem, ki po-

pokuro, Grehou fe koru čine, grihov se

ifbauo. (L. 56 a.) čuvaju. . . izbavlaju . . .

. . . de fiiami ve- ... da svami va ... vekoma . . .

komaoftane.{L. 50b.) veki ostane.

128 Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig.

Oli kadar ty praui
Verni na Um fueitii
moralo timu Crishu.
(L. 57 h.)

Art. XXI.

. . . Kateri ie fam
fehe fa vfe dal k
enimu odreshituu. {L.
58 h)

. . Inu de fe tu
tellu Criftiifeuu fteim
kruhom inu ta nega
kry fteim Vinom deili
inu iemle ... (L. 61 h.)

Nenavadno je mesto, da se ujemata slovenski in ci-
rilski tekst, glagolski pa ima drug izraz na pr.

. . . Inu de slishio i da sliše njih

nih shenina famiga zeniha samoga I. Kr.
Criftufa {L. 50 h.)

Ali kada pravi

verni na ovom svitu . . . . .

iniaio muki. . . . križu .

. . . Kol jest sam

sehe za vslh dal na .

odkuplenle- . . na odrišeme

... I da se Telo

Isukrstovo v kruhu i ... s kruhom .

krv njegova u vinu . . . z vinom .

deli i prilmle ...

Nevestaca ,

Kar se tiče jezikovne strani, še par splošnih opazk.
S početka sem nameraval primerjati tudi katekizme, namreč
Trubarjev »Catechismus in der windischen Sprach« iz 1. 1550.
in glag-olskega in cirilskega iz 1. 1561. in nazadnje sem
hotel porabiti še — če tudi samo na kratko — evangeljske
tekste novega testamenta, ker sem upal, da dokažem, da
se hrvatski glagolski protestantski prevodi evangelijev na-
slanjajo na stare hrvatske cerkveno-slovanske prevode. Ker
bi pri današnjem stanju znanstvenih del v tej smeri tako
preiskavanje ne imelo mnogo uspeha, pa bi ugrabilo silno
veliko časa, sem za zdaj opustil svojo namero. Samo na
nekaj bi opozoril!

Vondrak smatra v svojem spisu »Die Spuren der alt-
kirchen-slavischen Evangelieniibersetzungen in der altboh-
mischen Litteratur«, da je izraz »na križi rozpat« izposojen
iz cerkveno-slovanske literature, za kar imajo vsi ohranjeni
evangeljski teksti, ki so mu bili pristopni, »ukfižovan«; sicer
pa se nahaja v drugih staročeških spomenikih pogosto »na
križi rozpat«. Pri tem omenja Vondrak: »Beziiglich des Slo-
venischen \vill ich hier nur bemerken, dass ge\visse Aus-
driicke darin auch nur am einfachsten aus dem Kirchen-
slavischen erklart werden konnen, so fmde ich in einem
slovenischen Čredo »na crif ie rafpet« (V. Oblak »Doneski«
str. 34.)« V »Artikulih« našel sem na nekem mestu — če

Dr. Fr. Vidic : Nekaj o razmerju Trubarjevih spisov k hrv. knjig. 129

se ne motim, bil je prav citat iz sveteg-a pisma — sicer v
slovenski izdaji ^Chri/shan''^ obe hrvatski izdaji pa imata
^na križu propet\ kar bi bil dokaz, da sta se naslanjali tudi
na cerkveno-slovanske evangeljske tekste.

Glede grafike se ujemata obe hrvatski izdaji vsaj v
večini; za Hrvate delo itak ni bilo tako težko, ker so se
lahko naslanjali na staro cerkveno književnost, dočim si je
moral Trubar osnovati književni jezik in pravopis. V cirilski
in glagolski izdaji se n in / navadno mehčata, in jotacija
se izraža z valovito črtico (circumfleksom) nad soglasnikom
ali pa z akutom na samoglasniku: riegovomu, nega itd.

r in 1 sonans sta skoro povsem ohranjena: krstianske,
odvrgši, drži, pomrsiti, srčen, mrtvih, trg itd.; nad r je na-
vadno znamenje, ki izpade v glagolskem izdanju, če nastopi
kaka ligatura. 1 sonans ni tako dosledno izveden; najde se
pln, naplno, pitnemu; pa ist/mačiti in st»mačiti, d/go in
dtigo, d/žni in duzni vedno jednako v obeh izdajah. Le tu
in tam se razlikujeta, in v teh slučajih je v glagolski najbrž
vplivala slovenska gralika: na strani 53 a ima cirilska izdaja
„BHyTPHHXb" z r, glagolska pa »vnuiernih« po slovenskem
»no^ernih«; ali na isti strani cirilska „TPnjieHie", glagolska pa
^terplenie'''' po slovenskem „terplene".

Za grafični vpliv slovenske izdaje se lahko tudi smatra
to. da piše glagolica večkrat ž za š, na pr. v »žibkost«,
»žibkim«, »hiža«; povod temu je menda to, da stoji v slo-
venski izdaji »shibkota«, »shibkim«, »hisha«, pri Trubarju
pa pomenja sh poleg š tudi ž.

Včasih se razločujeta glagolska in cirilska izdaja tudi
v tem, da stoji v glagolski s in v cirilski Š: »tovarištvo —
tovarištvo«, »kastiga — ■ kaštiga«, »biskupi — - biškupi« itd. V
tem pa ne vidim nikakega vpliva slovenske predloge in
tudi ne vem vzroka za razliko.

Moja razprava ni in z ozirom na dozdanje preiskave
protestantske literature ne more biti popolna, vendar naj
bode začetek delovanja v tej smeri.

A -^ -r -T- -^ -T- ^ -?- -T- "

Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

C? —1580.)
Spisal Ivan Steklasa.

"^Tvr ^'^^ Turjaški je bil sin Vuka Engelberta, ki je s
-^ svojim bratom Jurijem iz betve šumberške po-
večal že na početku 16. veka znamenito moč
turjaške rodovine. Tako je dobil grajščino Smlednik
leta 1538., na kateri je bilo še dolga 12.000 ald.
Tisto leto sta oba brata kupila tudi grajščino
Žužemberk na Dolenjskem, za katero je bil že
nju oče Ivan IV. posodil lepo svoto denarja cesarju Maksi-
milijanu I. Imela pa sta brata plačati še na prvo posojilo
2800 gld. Ta denar sta izročila kralju Ferdinandu L, ki je
na to zapovedal, da se njima izroči nemudoma kupni list
za žužemberško grajščino. Kralj Ferdinand I. je ta denar po-
rabil za obrambo mej proti Turkom. Da sta bila oba brata
takrat že posebno premožna, dokaz nam je tudi dolžno
pismo, po katerem sta posodila Ivanu Kacijanarju za vojsko
proti Turkom 100.000 gld.i) Leta 1547. je Vuk Engelbert
popolnoma odkupil grajščino Smlednik, ali leta 1550. naha-
jamo na posesti nove hipoteke njegovega sina Ivana.

Kdaj je bil Ivan rojen, ni nam znano, tudi ne vemo
nič izvestnega o njegovi prvi mladosti. Najverjetnejše je,
da se je še mlad posvetil vojaškemu stanu, saj je to bilo
takrat glavno zanimanje plemstva. Prvikrat nahajamo Ivana
v javnem življenju o priliki kronanja Ferdinandovega sina
Maksimilijana II. za ogrskega in hrvaškega kralja leta 1563.
Zastopnike kranjskega plemstva je vodil k tej svečanosti

1) V mojem spisu „Herbard VIII. Turjaški" (Letopis Slov. Matice
za 1. 1889., str. 90.) stoji pogrešno, da sta posodila Kacijanarju omenjeno
svoto Vuk in Engelbert, mesto Vuk Engelbert in Jurij.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 131

Vuk baron Turn. Bili so pa v spremstvu Baltazar baron
Lambergar, Ivan Jurij baron Lambergar, Vajkard baron
Turjaški, brat Herbardov, Ivan baron Turjaški, Moric Dietrich-
steinski ter Jurij Ilaller. Vsak je vodil s seboj pet konj, le
Haller je imel štiriJ) Na hrvaški Krajini je deloval Ivan od
leta 15G6. pa do svoje smrti leta 1580.

Ko je zapretil 1. 1566. sultan Soliman Sigetu, sklical
je Herbard Turjaški, takrat najpogumnejši branitelj hrvaških
in slovenskih dežel, najodličnejše može svoje dobe v vo-
jaški tabor na posvetovanje. Nemudoma pribite na meje
hrvaške dva njegova brata Ditrich in Vajkard, potem naš
Ivan, bratranec njegov, Jošt Josip Turn ter Ivan Kisel.
Herbard jim obljubi, da prevzame rad sam obrambo dežele,
samo naj mu oni zbero vojsko, utrde po deželi mesta ter
poskrbe za hrano. Kadar vse to opravijo, naj se napotijo na
mejo proti sovražniku, kar se je tudi kmalu zgodilo na
poziv Herbardov. Treba je bilo namreč zaustaviti na poti
Usraim-bega bosenskega iz Hlivna, ki je hitel s svojo vojsko
v pomoč sultanu Solimanu pod Siget. Pri Novem v Bosni
ga napade Herbard z Ivanom ter ga premaga popolnoma.
Beg sam je bil ujet. Ivan ga odpelje kot ujetnika v Ljub-
ljano; tukaj je živel kot gost Herbardov. Kesneje ga osvo-
bodi Herbard za 30.000 cenikov. Siget je med tem padel,
če tudi je Nikola Zrinjski žrtvoval sebe in vso svojo četo,
da ga obrani. O tej slavni obrambi Sigeta je bil objavljen
spis v hrvaškem jeziku, ki je prišel kmalu na svetlo tudi
v latinskem in nemškem prevodu po posredovanju samega
Ivana Turjaškega.

Po bitki pri Novem se povrne Ivan Turjaški, kakor
smo že omenili, najprej v Ljubljano in potem na svoje po-
sestvo v Sumberk na Temenici. Tukaj je živel takrat učenjak
Samuel Budina, rodom Ljubljančan, kot odgojitelj in lute-
ranski grajski duhovnik. Znano je namreč, da se je kranjsko
plemstvo prav hitro oklenilo nove Lutrove vere, in da med
vsemi plemiči Turjaški niso bili zjidnji v tem pogledu. Na
svojih grajščinah v Turjaku in v Sumberku so imeli svoje
luteranske duhovnike precej v začetku reformacije ter so
jih skrivali tudi še dolgo za protireformacije. Samuel Budina
je bil dolgo časa učitelj luteranske šole v Ljubljani. To je
bila latinska šola, neke vrste gimnazija, urejena po tedanjih
nazorih. Učili so se vsi predmeti v humanističnem smislu
v zvezi z vero luteransko. Leta 1563. je dobil Samuel Bu-
dina, ki je bil že star, za pomočnika Sebastijana Krelja, ki
je vodil do smrti svoje tudi cerkveno upravo ljubljanskih

') Valvasor X. 341.

9*

132 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

protestantov. Bržkone da je Samuel Budina bival stalno v
Šumberku že ob času, ko se je Ivan Turjaški vrnil z ome-
njenega pohoda proti Turkom.

In ravno takrat se je proslavljal po vsem krščanskem
svetu Nikolaj Zrinjski, a posebno še med plemstvom kranj-
skim, ki je složno s hrvaškimi plemiči odbijalo skupnega
sovražnika od svojih mej. Zgoraj omenjeni spis o sijajni
obrambi Sigeta je ta slavni dogodek še posebno poveličeval,
če tudi ga niso vsi razumeli. Bilo je tedaj potrebno, da se
je prevedel na latinski in nemški jezik, kar je izvršil Samuel
Budina po nagovoru Ivana Kisla Fužinskega, kateremu je
tudi prevod posvečen, ter po posredovanju Ivana Turjaškega.
Budina pripoveduje, da je ves dogodek natanko opisal neki
prav verodostojen mož izmed bližnjih služabnikov slavlje-
nega junaka. Njega so ujeli ob tej priložnosti Turki ter ga
odpeljali s seboj kot sužnika; vendar pa se je kmalu odkupil
in povrnil na Hrvaško. Morda je spis prinesel na Kranjsko
Ivan Kisel ali pa Ivan Turjaški. Oba prevoda, latinski in
nemški, sta se hitro razširila med kranjskim plemstvom;
a prepisov je bilo premalo, toliko se jih je zahtevalo. Za-
tegadelj sta se izročila oba prevoda v tisk ter sta prišla na
svetlo leta 1568. i) Latinski prevod je bil tiskan na Dunaju
pri Gašparju Stainhoferu; Budina trdi izrecno, da je on sam
spis prevedel s hrvaškega jezika na latinski (ex Croatico
sermone in latinum conversa). Hrvaški izvirnik pa ni bil
bržkone nobedenkrat tiskan, pa se tudi ni ohranil.^) Vsebina
spisa je pa ta-le: Spredaj je kratek predgovor za bravca,
potem sledi že oinenjeno posvetilo na 9 straneh velike
četverke, dano v Žužemberku 31. sušca leta 1568. Povest
sama obsega 55 strani. Izza nje sledi grobni napis Nikolaja
Zrinjskega v Čakovcu in drugi veliki grobni napis v la-
tinskem jeziku, potem žalospev za Zrinjskim od matema-
tikarja in profesorja na Dunaju Pavla Fabricija in temu
sličen spev od magistra Gašparja Žitnika, tudi profesorja
na Dunaju. Spis se završuje s sklepno elegijo za bravca od
Ivana Gebharda, Ljubljančana. °)

Ko je prebival Ivan Turjaški v Žužemberku, dogodil
se je čuden napad na žužemberški grad. Leta 1559. pride

O Nahaja se v delu: Rerum Hungaricarum Scriptores varil. Hl-
storicl, Geographici F. M. D. C. Ponatis frankfurtski v c. kr. dvorski
knjižnici. Navadno se rabi izdava Scluvandtnerjeva (1766—1768).

Budina je glavni vir za zgodovino obleganja Sigeta.

'■^1 Prva tiskana knjiga v hrvaškem jeziku o junaški borbi pri
Sigetu je: Vazetje Sigeta grada, pisan (pesem) na četiri dila razdiljena
od Bernarda Karnarutica. Prvo izdanje v Benetkah v 12-ti pri Rugieru
d'Albe 1584.

«) P. Radics, Herbard VIII. str. 55-56.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 133

namreč Jurij, nezakonski sin Jurija Turjaškega, ki je bil
med tem pa že umrl, z 18 Neapolitanci v Žužemberk obiskat
svojega očeta ter zahtevat od njega dedščino svojo. Jurij
je bil rojen na Švicarskem. Ko je odrastel, se je posvetil
vojaškemu stanu ter je po tedanji navadi švicarskih prebi-
vavcev služil kot vojaški najemnik v raznih deželah, največ
v španski in angleški vojski. Proslavil se je večkrat v boju.
Slednjič se je pa premislil ter izstopil iz vojske. Po dolgem
potovanju^ pride v Žužemberk na svečnico, ko je bil tam
semenj. Se tisti večer se popne s svojimi tovariši na graj-
ščinsko ozidje ter osvoji grad. Oskrbnik se še o pravem
času spusti po vrvi čez zid ter skliče svoje kmete na boj.
Po drugi govorici pa se je nekaj časa boril z napadači,
potem pa hipoma odprl skrivna vrata, skoz katera so mu
prišli na pomoč njegovi kmetje. Valvasor (XI. 520 — 521) trdi,
da je prihitel na pomoč tudi Herbard Turjaški, a bržkone
je sodeloval v borbi tudi naš Ivan. Grad zopet hitro osvoje.
Osem Lahov vržejo čez zid na sulice zdolaj stoječih
kmetov, druge pa pobijejo v gradu, med njimi tudi samega
Jurija. Mrtvih je bilo po Valvasorju 36, namreč 18 Lahov
in Jurij ter 17 kmetov turjaških. Borba je bila tedaj prav
huda. Lahov niso niti pokopali, nego so jih zavlekli čez
Krko v šumo, kjer jih je požrla zverina. Zares žalostna
osoda sicer hrabrega Jurija.')

Od leta 1566. nahajamo Ivana Turjaškega v društvu z
bratrancem Herbardom na hrvaški Krajini, kjer se složno
borita proti Turkom. V nekem listu zovejo Ivana že takrat
imenitnega in uglednega moža zaradi osebnih kreposti in
cesarske milosti (»kajserlicher gnad vnnd aigener Thu-
genden wegen berilmbt vnnd ansichtig«). Leta 1568. je
opravljal službo stotnika kranjske deželne obrambe. Istega
leta ga je poslal deželni knez nadvojvoda Karol po nekem
poslu v Monakovo, zato ni mogel prisotstvovati v Ljubljani
ob posvetovanju glede vojaških vaj, kakor tudi Herbard ne,
ki se je ravno takrat podal z Ahacijem Turnom, tedanjim
deželnim upraviteljem, in Maksimilijanom Lambergarjem
na Dunaj, da na carskem dvoru razpravljajo o novem pre-
ustrojstvu vojske in o prinosu vojaških stroškov od poje-
dinih dežel.

O Ta dogodek je opisal Ivan Faetan iz Regija v obliki male \n-
naške pesmi pod naslovom : Seisenbergensis tumultus ad Reveren-
dissimum patrem D. D. Wolfgangum Naevium monasterii Siticensis
Abbatem amplissimum. Joanne Faetano Regiensi Viennae Austriae.
Excudebat Michael Zimmermann. Anno MDLX. Vuk Nevi, kateremu
je posvetil Ivan Faetan ta spis, je bil opat v Stični od 1. 1550.— 1596.
(P Radics. Herbard VIII. str. 56-57.)

184 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

Ko je leta 1571. nadvojvoda Karol naznanil kranjskim
stanovom, da se je zaročil z Marijo Bavarsko, zbrali so se
le-ti v Ljubljani, da se posvetujejo o svatbenem daru. Ker
je bil prav takrat odsoten Vuk baron Turn, pozdravi zbrane
stanove kot predsednik Ivan Turjaški, ki je bil ob enem
tudi dedni maršal kranjski. V razpravi o tem predlogu sta
največ sodelovala Herbard in Ivan; skupščina je slednjič
odločila primeren dar (8000 goldinarjev). Herbard Turjaški
pa je bil izvoljen, da odnese kot deželni glavar o priliki
ženitbe svatbeni dar v Gradec. Svatba nadvojvode Karola
z Marijo Bavarsko se je obavila na Dunaju dne 28. velikega
srpana. Pri svatbi je bil navzočen Vajkard Turjaški, brat
Herbardov, kot dvorski maršal. V Gradec sta prispela mlada
poročenca dne 10. kimovca; že prvi dan so se njima izročili
svatbeni darovi. Kranjsko plemstvo so zastopali o tej pri-
ložnosti Herbard Turjaški kot deželni glavar, Ivan Kisel
Fužinski, Jernej baron Podpeški, Ivan Turjaški, Ahacij baron
Turn, Adam baron Podpeški, Jurij Turjaški, Josip baron Turn,
Moric Dietrichsteinski, Vuk baron Turn, Kozma Ravbar s
Kravjaka ter Jurij llaller iz Planine in Jablanice. V spremstvu
teh velikašev je pozdravil Herbard Turjaški nadvojvodo in
nadvojvodinjo ter njima izročil dragoceni dar v imenu
kranjske dežele.

Ali komaj so v Gradcu minule omenjene slavnosti,
moralo se je zopet misliti na borbo proti Turkom in na
neke prepire v Istri, ki so se dogodili v Pazinski okolici.
V Istri se je takrat narod vzdignil radi hudih davščin.
Zbralo se je do 2000 kmetiških upornikov, in ker se je
takrat sploh po Slovenskem pripravljalo na večji upor, bilo
je prav nevarno, da se s temi nezadovoljneži zedinijo so-
sedje s Kranjskega, ki so se protivili plačati kupnino od
svojih posestev. Ze v Gradcu se je sklenilo, da se postavi
v pazinski grad 100 strelcev ter zbere še najmanj 3000 mož
pod svojim zapovednikom. Ob enem se ta sklep razglasi
po vsej deželi ter se tako pozovejo uporniki zopet na po-
korščino. Oprosti naj se samo onim, ki se umirijo ter prise-
žejo pokorščino iznovič. A da se uporniki ne bi zaprli v
trdnjavice, katere bi bilo treba kesneje oblegati, morala je
biti vojska prav oprezna. Celo na Benetke se je moralo
misliti pri tem posvetovanju, kajti kot bližnji sosedje so se
mogli zaplesti v te neprilike. Sklenili so poslati v Benetke
poslanca s poročilom, da je odpravila avstrijska vlada svojo
vojsko v Pazin le zato, da zaduši v tem kraju upor. Ker
bi mogli uporniki bežati tudi na Benečansko, moral je skle-
niti avstrijski poslanec z benečansko vlado pogodbo, kako
bi se izročevali taki begunci med obema državama. Ko se je

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 135

Herbard posvetoval še tudi s stotnikoma iz Trsta in Gorice,
ter z nekimi velikaši iz teh krajev, izdelala se je v bojnem
svetu osnova za napad. Bojne stroške so seveda zvrnili na
premagane upornike. Zapoved ništvo nad zbrano vojsko se je
izročilo Vajkardu Turjaškemu, ki je nadvladal v kratkem času
ves upor ter to neugodno stvar rešil na zadovoljstvo de-
želnih stanov.

Vajkard Turjaški, brat Herbardov, je bil odgojen na
vojvodskem dvoru v Cleve na Nemškem ter je bil radi
tega kesneje tudi jako goreč protestant. Tistega leta, ko je
prevzel zapoved ništvo nad vojsko proti pazinskim upornikom,
je bil imenovan za vojaškega svetovavca, d očim je že prej
bil člen bojnega sveta in upravitelj dvorskih konjušnikov.
Sam nadvojvoda Karol je sporočil Herbardu o imenovanju
Vajkardovem za vojaškega svetovavca ter izjavil, da bodo
s tem imenovanjem zadovoljne gotovo vse stranke. Ob enem
je dobil Vajkard zapoved ništvo nad konjiško četo, ki je
štela sto konjikov. Da je bil Vajkard vreden tega odliko-
vanja, pokazal je v pazinskem poslu. Pa tudi še poprej je
služil v vojaških poslanstvih. Leta 1565. je bil poslan s
Pavlom Vilhemom Zelkingom v vojaški tabor na Ogrsko,
leta 1566. pa k vajam peterih krdel nemških vojakov v
Tuln, kamor jih je sklical cesar za vojsko na Ogrskem,
potem leta 1577., ko je bil že deželni glavar kranjski
(1575 — 1580),') kot poslanec dežele Kranjske najprej v Gradec
k posvetovanju glede utrditve graške trdnjave in kmalu
potem na Dunaj v zbor, kjer se je razpravljalo o obrambi
na hrvaški Krajini. Bil je vse svoje življenje goreč pro-
testant ter se je oženil tudi z gorečo protestantinjo, Do-
rotejo, posestnico Lomnice in Mezeriča na Moravskem. V
Skocjanu pri Turjaku je imel za pastorja Maksa Ksilandra.
Kesneje je bil imenovan tudi za zapovednika na Krajini,
kakor bomo videli.

Po srečno dokončanih svatbenih svečanostih v Gradcu
odide Herbard Turjaški zopet na Krajino, kjer je z Ivanom
snoval nove odredbe o-lede obrambe. Trda je seveda bila
za velike stroške za vojsko in trdnjave. Herbard je vsak
čas pošiljal nadvojvodi Karlu žalostna poročila iz Krajine
ter ga prosil zdatne pomoči, da ne ostane brez vsakih
sredstev v največji sili. Prošnja Herbardova je bila uslišana.
Sam cesar Maksimilijan II. je zapovedal, da se izda vsako
leto 15.000 goldinarjev za vzdrževanje trdnjav, 10.000 goldi-
narjev pa za obrambo. Tako je storil tudi nadvojvoda Karol.

O Valvasor (XII. 52) uvrščuje tudi Ivana, katerega napačno ime-
nuje sina Herbardovega, med kranjske deželne glavarje, kar pa ni
bil nikdar.

136 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

Ta pomoč je bila za tedanji čas prav zdatna; stanovi kranjski,
koroški in štajerski so odgovorili zahvalno, da bodo oni
skrbeli vkup z zapovedniki na Krajini, v kakšne svrhe naj
se obrne omenjeni denar. Da bode vojska za vsak slučaj
pripravna, sklenejo kranjski stanovi, naj se na sv. Jurija
dan pregleda stanovsko konjištvo. Za presojevavce so bili
izvoljeni tedanji deželni glavar, deželni upravitelj in deželni
odborniki. To stanovsko konjištvo pa ravno takrat ni imelo
stotnika. Deželni glavar ponudi to častno mesto najprej
Joštu Josipu Turnu, a ko ga le-ta ni hotel sprejeti, Maksi-
milijanu Lambergarju; ali ko se tudi ta zahvali, prevzame
zapovedništvo naš Ivan. Vendar pa po dokončanih vajah
odstopi tudi on, češ, da so zanj nastopile take okolnosti,
da ne more dalje te službe opravljati. Zbrani deželni sta-
novi so mu izrazili pismeno svojo zahvalnost za njegovo
požrtvovalnost.

Prav hudi časi so zdaj nastopili za hrvaške in slo-
venske dežele. Odkar je padel Siget, ni bilo pred Turki
miru nobeno leto. Temu zunanjemu sovražniku se pridruži
pa še domači, kmetiški upor, ki je zapretil ugonobiti ono
blagostanje, kolikor ga je še bilo po slovenskih deželah.
Herbard Turjaški je imel kot deželni glavar kranjski prav
težavno nalogo, da obrani slovensko zemljo vseh nesreč.
Volja za to je bila brez dvoma čvrsta, le sredstev je manj-
kalo vedno. Ni tedaj čudno, da je v teh hudih časih potoval
prav pogostoma radi denarnih stvari na Dunaj in v Gradec.
Za odsotnosti njegove ga je nadomeščal v službi Ivan. Tako je
predsedoval deželnim stanovom 1. 1573. ter je dne 13. grudna
odgovarjal na predlog Jošta Josipa Turna, naj se izplača
stotniku senjskemu in vojvodi mesečna plača; rekel je, da
ni za to sploh denarja in da je deželni glavar odpotoval.
Zapovednik v Senju naj počaka in potolaži vojsko, dokler
se povrne deželni glavar; sicer pa stanovi sami nimajo v
Krajini v vojaških rečeh nič opraviti, nego se imajo le na
določbe glavarjeve ozirati. Zapovedniku Joštu Josipu Turnu,
takrat žumberškemu stotniku in zapovedniku proti upor-
nikom, je nesel Ivan sam iz Ljubljane od deželnih stanov
poslanih 1000 goldinarjev v Novo mesto, kjer so se zbirale
čete Turnove, da udarijo potem proti Krškemu.')

Ivana Turjaškega nahajamo tudi na stanovskem zboru
v Gradcu, kjer se je razpravljalo leta 1574. o stroških za
vojsko na Krajini. Iz Gradca so odšli isti poslanci, med
njimi tudi Ivan, na Dunaj k cesarju Maksimilijanu II., da
ustanove poslednje odredbe glede obrambe pomejnih trdnjav.
Bil je pa tudi že skrajni čas, kajti primirje med Turki in

«) Radics, Herbard VIII. str. 204.

Ivan Sfceklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 187

Avstrijo je že poteklo in morala bi se skleniti nova po-
godba. To se je sicer zgodilo, ali miru za to vendarle ni
bilo na mejah, marveč so začeli zdaj Turki še najhuje na-
padati hrvaške in slovenske zemlje. Herbard Turjaški je
imel kot glavni zapovednik vojske v Krajini le odveč skrbi
ter se je zdaj zadržaval večjidel na meji, kjer mu je bil
glavni pomočnik Ivan. Hudo so besneli Turki leta 1575.
Vodil jih je glasoviti Ferhad-paša. Že 7. prosinca istega leta
se strne Ivan Turjaški ž njimi pri Budačkem. Po hudi borbi
je izgubil bitko, bil sam ranjen in zajet, vendar pa se je
rešil iz turškega tabora. Turki pa se povrnejo slavodobitno
z velikim plenom v Bosno. Ivana Turjaškega so doma ob-
dolžili, da je prezrl vojaške zapovedi, češ, da ni bil pri-
pravljen za boj, ali pa da je bil celo sporazumljen s Turki.
Taki ogovori so bili takrat navadni proti vsakemu vojaškemu
zapovedniku, ki je izgubil bitko in se je moral radi ne-
uspehov zagovarjati pri pristojni oblasti. Tako se je moral
tudi Ivan Turjaški že 22. prosinca braniti pred komisarji,
ki so po zapovedi nadvojvode Karla ravno takrat pregle-
davali Krajino. Ti komisarji so bili: Ljudevit Ungnad, Jernej
Khevenhiiller ter Oto Radoljiški in Kamniški. Ivan se je
pred njimi tako sijajno opravičil, da ni bilo na njem najti
nobene sumnje zaradi nemarnosti, a še manj radi kakšnega
izdajstva.^)

Ivan Turjaški je zastopal tudi še dalje glavnega za-
povednika Herbarda, ki je imel s komisarji dosta opraviti,
pregledujoč Krajino skoz celo leto do 7. velikega srpana.
Tedaj se je Herbard podal na zbor v Bruck, od koder je
zopet prihitel vsled žalostnih glasov nazaj na mejo. Pravijo,
da je slutil svojo žalostno osodo, ki ga je tudi zares zadela
pri Budačkem že dne 21. kimovca istega leta.^) Je li sodeloval
tudi Ivan v tej bitki, ni izrecno povedano, bržkone pa je
vodil krajiško vojsko, ki se je imela združiti s Herbardovo,
ali je prišla prekasno na bojišče. Tudi ta vojska je bila
razbita, in zdaj je bila Turkom odprta pot čez Kolpo na
Kranjsko, dokler ni bil Karlovec sezidan.

Znano je, da je dal Ferhad-paša odsekati Herbardovo
glavo, katero si je pridržal za svojega gospodarja v Cari-
gradu, dočim je truplo povrnil sorodnikom, ki so ga poko-
pali v Podbrezju. V ime vdove pokojnika se je obrnil Ivan
do Ferhad-paše po dveh poslancih, ki sta ga imela prositi

') Spisa ,,de3 Herrn Haris Freiherrn v. Auersperg VerantworLung
der ungegriindeten Zucht halber, 4 cart", ki se je nahajal v knjižnici
knežjega dvorca, ni več na dotičnem mestu, kakor trdi Radics. (Her-
bard VIIl. str. 70.)

-) Letopis Slov. Matice za leto 1889., str. 115-116.

138 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiski zapovednik.

za g-lavo Herbardovo ter ga ob enem podučiti o nestalnosti
ljudske sreče ; zato naj bi blaže ravnal z ujetim Vukom
Engelbertom, sinom Herbardovim, kakor so pred nekaj leti
Turjaški lepo ravnali z ujetim Usraim-begom na svojem
dvorcu v Ljubljani. Glavo Herbardovo so sicer dobili za
veliko odkupnino, ali odrto, ker je dal paša kožo nagatiti
ter jo poslati sultanu v Carigrad, da zadobi tako večjo
milost gospodarja svojega. Tudi Vuka Engelberta so odku-
pili po posredovanju Ivana Turjaškega za veliko vsoto de-
narja. Po posredovanju cesarskega poslanca Ungnada je
bila povrnjena iz Carigrada tudi nagačena glava Herbardova,
ki se še dandanes čuva na Turjaškem gradu v omarici iz
cipresnih deščic.

Po smrti Herbardovi je bil imenovan za zapovednika
na Krajini Ivan Turjaški. On je bil samostalen zapovednik
v činu podpolkovnika. Težak je bil njegov položaj v vsakem
pogledu. Na celem prostoru med Uno in Kolpo ni bilo
takrat nobene jake trdnjave, katera bi bila mogla braniti
Turkom prelaz skoz te kraje v slovenske dežele. Bilo jo
je tedaj treba osnovati. Ne daleč od današnjega Karlovca
je takrat stal med Kolpo in Petrovo goro starodavni grad
Steničnjak, ki je bil prav pripraven za večjo trdnjavo.
Ravno mimo Steničnjaka so Turki najrajši zahajali v po-
kolpske kraje ter so jih tudi popolnoma pokončali. Gospo-
darji tega grada, grofje Nadaždi, niso mogli mirno uživati
svojega posestva, kajti Turki so se ga lotili tolikokrat, da
so ga slednjič popolnoma opustošili. Grozen je bil napad
v te kraje že leta 1541. na dan sv. Magdalene, ko je pri-
hrulo do 10.000 turških konjikov pod Marat-begom ter po-
končalo ves kraj do Kolpe. O tej priložnosti je bilo zasuž-
njenih okoli 3000 prebivavcev. Leta 1548. pokonča iznovič
zloglasni Malkoč-beg vso okolico grada Steničnjaka, posebno
Topusko in Perno. Novi napadi so se dogodili zopet 1. 1565.
in 1574. Sklepalo se je radi tega večkrat, da bi bilo naj-
bolje, Steničnjak jako učvrstiti ter ga izročiti glavnemu
zapoved niku hrvaške Krajine za njegovo stalno prebivališče.
Zategadelj se je začel dogovarjati in pogajati že leta 1574.
general Herbard Turjaški s posestnikom Steničnjaka, grofom
Nadaždom, o prodaji grada. Tudi ban hrvaški Jurij Draškovic
se je trudil na vso moč, da dobi Steničnjak za nadvojvodo
Karla. Ali Nadažd ni hotel prodati svojega posestva za
denar, nego je zahteval, da se mu zameni za drugo pri-
kladno posestvo. Vsled tega so se razgovori razbili, a na-
slednik Herbardov, Ivan, je prevzel grad Steničnjak v najem
ter se je tudi v njem nastanil. V veliko trdnjavo pa Stenič-
njaka vendarle niso izpremenili, če tudi so ga Turki napa-

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 139

dali še nadalje, ampak so za to izbrali z dovoljenjem
nadvojvode Karla kraj med Kolpo in Korano ter tukaj
sezidali Karlovec leta 1579.') Odkar je bil Steničjak v oblasti
Turjaških, napadali so ga Turki z vso silo. in Ivan je imel
dosti skrbi in stroškov, da ga je obranil. Tako je leta 1576.
odbil napad bosenskega Kapidži-paše in vojvode Rustana
s Kostajnice. Tudi leta 1577. so napadali Turki Steničnjak
ter odpeljali s seboj v sužnost mnogo naroda. Ob tej ne-
zgodi so Turki porušili kastel Knejo pri Zlatu, a da se v
njem ne ugnezdijo sovražniki, zahteval je Ivan, da se po-
dere do temelja. Posebno hud napad je bil leta 1578.,
vendar pa se je posrečilo krajiški vojski, da je pregnala
turške roparje ter osvobodila vse ujetnike. Leta 1580. je
Vajkard Turjaški slednjič razbil Turke med Ostrožinom in
Steničnjakom.2) Ves kraj okoli Steničnjaka je bil vsled teh
neprestanih napadov poplenjen in pokončan. Kolikor je
ostalo še naroda, živel je prav siromašno in v vednem
strahu pred sovražnikom ter se je zategadelj počasi razselil
v kraje med Savo in Dravo, ali celo tje na Ogrsko. L. 1584.
so se preselili tudi prebivavci Steničnjaka v Karlovec, a
frančiškani so zapustili svoj samostan leta 1585. ter odšli
na Trsat kraj Reke. Tako je to starodavno mesto popolnoma
opustelo. Ivan Turjaški je vzel Steničnjak v najem do
leta 1586., ali ker je on pred tem letom umrl, prevzel je
posestvo pod tistimi pogoji Andrej Turjaški. Ce tudi so mu
ponujali poslanci Frančiška Nadažda 3000 goldinarjev, da
odstopi grad, vendarle ni hotel tega storiti, nego ga je
pridržal do leta 1588. Turjaški niso mnogo skrbeli za grad;
bil je precej zapuščen, zatorej je nadvojvoda Karol opomnil
naslednika Ivana, da ga popravijo. Dokler so imeli Turjaški
Steničnjak v najemu, prisvojili so si sami in pa ostali vojni
častniki mnogo delov obširnega grajščinskega posestva.
Ivan Turjaški je vzel po sili posestvo Goljak in vas Udbino
pri Rakovcu kraj Karlovca. Kar so Turjaški morali odsto-
piti od grajščinskega posestva Turkom, in kar so vzeli
grajščini karlovški vojaki, to so si nadomestili oni s po-
sestvi manjših vlastelinov okoli Kolpe. Radi tega so se le-ti
potožili leta 1577. v hrvaškem zboru na Turjaške.^)

Tudi pavlinski samostan v Kamenskem blizu Karlovca,
na desnem bregu Kolpe, je dobil Jvan Turjaški leta 1576.
v najem od generala istega reda Štefana Trnovskega. Ta
samostan je bil leta 1530. popravljen in deloma učvrščcn za
obrambo proti Turkom. Ves ta kraj je si)adal pod sodnijsko

») Letopis Slov. Matice za 1. 1892. str. 187—188.

•') Lopa§ič, Oko Kupe i Korane. Zagreb, 1896, str. 287-288.

") Lopašic, Oko Kupe i Korane, str. 289.

140 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

okrožje grajščine Steničnjaka, a ker se le-ta ni mogel sam
krepko braniti nasilja turškega, bil je tudi samostan v Ra-
menskem prepuščen svoji osocli. Pavlini so zapustili samostan
že leta 1570. — -1573., ker so Turki prodirali že tudi v to
okolico, pa se je bilo bati vsak čas še hujših napadov. Da
Turki ne osvoje samostana, sklenil je omenjeni general
reda pavlinskega pogodbo z Ivanom Turjaškim, ki je prevzel
samostan v najem za letnih 50 goldinarjev.') Ob enem je
moral Ivan Turjaški generalu reda obljubiti, da bode va-
roval cerkev in samostan propasti, vzdržaval jed nega du-
hovnika ter s kmeti ravnal po pravici in milosti. Teh
kmetov je seveda že takrat bilo malo, vendar jih je ostalo
še nekaj pod okriljem samega samostana. Pavlini so si po
pogodbi pridržali pravico, da morejo lahko vsak čas zahte-
vati Kamensko zase, ter so za ta slučaj obljubili povrniti
vse stroške, katere bi izdali najemniki za kakršnekoli po-
pravke. In čeravno je tej pogodbi ugovarjal tedanji posestnik
Steničnjaka Tomaž Nadažd pri kapiteljnu zagrebškem po
svojem oskrbniku Gašparju Kupčincu, ostali so karlovški
generali še na dalje najemniki samostana. Najemnina pa
je zdaj znašala le 15 goldinarjev na leto, ker so med tem
zemlje izgubile skoraj vsako vrednost radi neprestane ne-
varnosti pred Turki. V Ramenskem so umestili radi tega
karlovški generali stalno stražo. Po navadi je bilo v tej
trdnjavici do 20 vojakov. Tako je bilo Ramensko s Tovunjsko
pečjo glavna predstraža trdnjave karlovške. Toda krajiški
ocenerali se niso držali podpisane pogodbe. Ro se je zidala
trdnjava karlovška, podrli so jeden del samostana ter upo-
trebili gradivo za trdnjavo; tako so sezidana od tega gradiva
turška vrata, skoz katera se je prihajalo v trdnjavo iz Ra-
menskega. Nič bolje niso ravnali nasledniki Turjaških s tem
samostanom; večji del poslopja so podrli, le jedna stran se
je vzdržala cela, in tukaj ima še dandanes kamenski župnik
svoj stan. 2)

Ze poprej smo omenili, da je bil Ivan Turjaški ime-
novan po smrti nesrečnega Ilerbarda za glavnega zapoved-
nika na hrvaški Rrajini, kjer je že prej opravljal službo
vojaškega svetovavca. Da je imel ob tem poslu mnogo
opravka, videli smo že iz navedenih dogodkov, a razen
tega se more sklepati o njegovem delovanju tudi po dopi-
sovanju s tedanjimi višjimi vojaškimi oblastmi. Tako mu

*) Tako se je ohranila v lirvaškem jezilvu pobotnica, katera kaže,
da je izplača! služabnik Ivana Turjaškega, Jurij Jurinic v Zagrebu,
leta 158(J. dne 4. velikega travna najemnino za samostan pavlinski v
Ramenskem. (Lopašic, Spomenici hrv. Krajine I. 98.)

^) Lopašic, Oko Kupe i Korane, str. 136—137.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 141

odgovarja nadvojvoda Ernest z Dunaja (20. velikega travna
leta 1577.), da je prejel njegovo pismo, v katerem zahteva,
da se imenuje stotnik za Hrastovico, kjer ni nobenega
zapoved nika, pa tudi za Bihač, kjer je stotniku Sebastijanu
Lambergarju pretekel čas njegove službe. Nadvojvoda je v
pismu očital Ivanu Turjaškemu glede Hrasto vice, Peči in
Klinagore, zakaj ni na njegovo zahtevo precej sporočil o
dohodkih teh gradov in o užitkih tamošnjega stotnika. Ti
dohodki so se računali do tega časa po podatkih bivšega
bana in škofa zagrebškega Jurija Draškovica, ali proti od-
merjenemu znesku sta se potožila že stotnika iz Hrastovice,
Julij od Zadra (Jurišic) in Nikolaj Splečanin (Spalatin), za-
trjujoč, da nimata toliko dohodkov, kolikor bi bilo dovoljno
za potrebno število vojakov. Zatorej zahteva nadvojvoda
natančno in verno poročilo o teh dohodkih. Kar se pa tiče
stotnika v Bihaču, dogovoriti se hoče nadvojvoda Ernest
sam z nadvojvodom Karlom. M

Naseljevanje Vlahov na Hrvaškem je bilo takrat prav
pereče vprašanje. Vedno več jih je dohajalo iz sosednjih
turških dežel v prazne kraje kraljevine hrvaške. Stanovi
hrvaški in kranjski so se protivili temu doseljevanju, ker
so mislili, da je ta novi živelj nevaren za ostale kraje. Za-
povedniki na Krajini so pa radi sprejemali te doseljence,
češ, da se dado dobro uporabiti za obrambo mej. Le s
pomočjo teh vojaških zapovednikov se je moglo toliko
Vlahov naseliti na hrvaško ozemlje. Tudi Ivan Turjaški
jim bržkone ni bil protiven, kar se vidi iz zapovedi nad-
vojvode Ernesta, da se preženo Vlahi iz Like, kamor so
jih Turki naselili na 20 krajih. Nadvojvoda Ernest prijavi
kralju Rudolfu II., da se je to zgodilo le vsled nemarnosti
Ivana Turjaškega, češ, da ni storil svoje dolžnosti, ker ni
sam niti besedice poročil o teh Vlahih, ampak sam stotnik
Rab je opozoril višjo vojaško oblast o tem dogodku. Ivan
Turjaški je omenil le jedenkrat nekaj malega o tem nase-
ljevanju, ali se ni za stvar dalje zanimal. Ta nemarnost,
pravi nadvojvoda Ernest, bi mogla pa vrlo mnogo škoditi,
posebno sosednji Kranjski. In zares so se radi tega kranjski
stanovi pritožili na merodajnem mestu. Nadvojvoda Ernest
prav dobro ve, da ne bi čisto nič koristilo, ko bi se radi
tega začeli dogovarjati s Porto ali pa z bosenskim pašo,
marveč je treba udariti na Turke s krajiško vojsko ter s
kranjskimi konjiki in strelci. Zatorej prosi Ernest po svojem
poslancu pomoči pri cesarju, kajti vojska se ne da tako
lahko zbrati radi slabe plače. Gotovo je, da store svojo

*) Lopašid, Spomenici lirvatske Krajine I. str. 28.

142 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

dolžnost nadvojvoda Karol, stanovi njegovih dežel ter za-
povednik na Krajini. Cesar pa mora braniti svoje dežele,
ko mu jih hočejo sovražniki vzeti; saj to ni nikakšrio miro-
lomstvo, in vojska se da čisto lahko izpričati. »Ce Vaše
Veličanstvo odobri to osnovo«, pravi Ernest, »potem jo hitro
predložim Ivanu Turjaškemu in stotniku Rabu ter jima
zapovem, da jo izvršita s pomočjo nadvojvode Karla ter
kranjskih in furlanskih velikašev.«^)

Ze čez štiri dni odgovarja cesar iz Vratislave, da je
odobril osnove nadvojvode Ernesta in da je ob enem zapo-
vedal dvorski komori, da poskrbi za stroške tega podjetja.^)
Zdaj pozove nadvojvoda Ernest tudi deželnega glavarja
kranjskega Vajkarda Turjaškega in kranjske stanove, da
brez odlašanja, in sicer brez graje in vike zbero hrano in
čete za napad na liške Turke. Pa tudi Ivan Turjaški je
dobil ob istem času kot krajiški zapovednik zapoved, da
pripravi vse za napad. Zato naj upotrebi stotnika Raba in
druge sposobne častnike, da mu vojsko izurijo. Za stroške
poskrbi dvorska komora, nekaj pa bode moralo dati voj-
vorlstvo Kranjsko. 2) Graški bojni svet je pridobil za to pod-
jetje tudi brata Jurija in Frančiška Barbo, Adama Raunaha
in Ivana Nikoliča, stotnika na Reki in v Trstu ter upravitelja
v Pazinu in Istri.*) O tej stvari javi Vajkard Turjaški nad-
vojvodi Karlu v Gradec že dne 26. rženega cveta, da je
sklical dne 1. srpana odbor na dogovor v Ljubljano največ
radi stroškov za to podjetje. Poklical je na posvetovanje
tudi Ivana iz Krajine; ali ker on ni mogel priti, pošlje k
njemu v kratkem tri pooblaščence, kajti radi vojske se
morata poprašati za svet tudi stotnik senjski Gašpar Rab
in grof Zrinjski (als das eine dissfals guete erspriessliche
liilff zu ross vnd fuess erzeigen khan.)^) »Trda bo za denar«
pravi Vajkard, »kajti Kranjska je že mnogo dolžna ter ima
plačati za celi dve četrti leta zaostalo plačo krajiški vojski.
Na Krasu bode vojski najhuje napredovati. Treba bi bilo
tudi zvedeti, ker se mora udariti na Turka po suhem in
na morju, dovolijo li Benečani prelaz na morju, ali se bodo
temu protivili. Danes je prispel glas od krajiškega zapo-
vednika iz Senja, da se zbirajo Turki, pešci in konjiki, v
velikem številu in da mislijo udariti na Hrvaško. V Liko
je že prišel beg hlivanski (von Hlaina) z mnogobrojno četo

1) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 28. Spomenica je
pisana na Dunaju 3. rženega cveta 1577.

'■'} Ibid. str. 30. Spomenica od 7. rženega cveta 1577.
'*) Ibid. str. 31. Spomenica od 17. rženega cveta 1577.
*) Ibid. Spomenica od 21. rženega cveta 1577.
') Ibid.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 143

pešcev in konjikov ter namerava prodreti na Kranjsko.
Turki se na ta način pripravljajo na napad, mi pa le z
dogovori tratimo čas, naj li tiramo Vlahe iz Like ali ne.«

Ivan Turjaški ni mogel zapustiti Krajine ter se po-
dati na dogovore v Ljubljano, ampak je odgovoril že dne
2. srpana iz Steničnjaka kranjskim stanovom, da stori za
obrambo Krajine vse, kar se da, sicer se pa že dogovarja
s stotnikom Rabom v tem oziru. Osobito pa opozarja sta-
nove, da je treba za tako podjetje poglavitno dveh stvari,
namreč: denarja in hrane. ^) Da se Turki ne ugnezdijo v
Steni (Bijela Stijena blizu Une), katero so bili osvojili že
leta 1575., pisal je Ivan nadvojvodi Ernestu za pomoč, da
se trdnjavica osvoji in potem podre. Nadvojvoda se radi
tega obrne na svojega brata Karla, da posreduje v tej
stvari, ki bi se morala hitro rešiti. Ali Ivan Turjaški je po
mnenju nadvojvode prepočasen, kajti na pismo od 4. rženega
cveta je odgovoril šele 2. malega srpana. Tudi so odveč
njegove tožbe glede zaostatka v plači, katero bi morala
vojska redno dobivati, da se ne ozlovolji in ne razide v tem
nevarnem času. Saj po mnenju nadvojvode tudi po drugih
krajih ne dobiva vojska svoje plače redovito, pa vendar ni
od nikoder toliko tožeb, kolikor iz hrvaške Krajine. Ker bi
bilo ravno za Kranjsko posebno važno in koristno, da se
podre Stena in Vlahi prežene iz Like, pozval je nadvojvoda
Karol kranjske stanove, da žrtvujejo v to svrho čim več
denarja in hrane. ^j Ali stanovi kranjski odgovore na ta
poziv, da je za to zdaj že prekasno, ko je Stena padla
Turkom v oblast, sicer pa so pripravni storiti, kar zahteva
korist domovine.^)

Tudi glede llrastovice so tekle razprave med nadvoj-
vodo Ernestom in Ivanom Turjaškim, a da je bil poslednji
zares počasen v poslovanju, vidi se po tem, da je nadvoj-
voda na svoje pismo od 20. velikega travna čakal na odgovor
še 12. malega srpana ter moral slednjič sam odrediti do-
hodke stotniku v Hrastovici, ker je bil že skrajni čas za to.
Ker je zanimivo, kakšne dohodke in stroške so imeli tedanji
zapovedniki te trdnjave, omenimo naj jih v kratkem obsegu.
Stotnik dobiva razen mesečnih 40 goldinarjev vse dohodke
obeh gradov v Hrastovici ter od gradov Peci in Klinagore.
Od teh gradov ima na leto dohodkov do 1000 veder vina,
200 bednov (bržkone vaganov, nemški Kiibel) pšenice, 200
bednov prosa in ovsa, IG veder medu. Od tega dohodka
je dolžan stotnik vzdrževati gradnika v gornjem gradu

') Lopašid, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 32.

2) Ibid.

3) Ibid. str. 31.

144 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

hrastoviškem, 5 sprevodnikov in 2 stražarja, a v trgu hra-
stoviškem razen vojakov, ki jih je vzdržaval nadvojvoda
sam, še 14 haramij. V kastelu na Klinagori pa je moral
skrbeti stotnik za 10, v Peči za 15, v Sv. Križu za 5 in v
Zdenčici pri Kolpi radi tamošnjega prevoza za 5 haramij.
Nadvojvoda je strogo zapovedal, da mora stotnik hrastoviški
te vojake hraniti, opravljati in jim plačo dajati vedno točno,
da bodo sposobni za vsako krajiško službo kakor drugi
krajiški vojaki. •)

Navzlic vsem dogovorom med zapovednikom krajiškim
in merodajnimi vojaškimi oblastmi vendarle ni bilo zdatne
pomoči za krajiške trdnjave in vojake. Turki pa so vedno
huje napadali pomejne kraje. Že kesno v jeseni leta 1577.
prihrume pod Ostrožac ter ga osvoje z naskokom. Tudi
grad Izačič pade. Druge gradove na Krajini, kakor: Podvizd,
Kladušo, Sturlič, Peci osvojili so Turki brez vsake sile;
gradniki in vojaki so jih zapustili brez boja, ker niso mogli
dobiti od nikoder niti plače niti hrane, premda so radi tega
poslali nekolikokrat glasnike v Ljubljana. Ferhat-beg in
Kapidži-paša sta gospodarila prav samovlastno po krajih
okoli Une. Slednjič naredi beg most pri Novem, podere
dvorec Knejo pri Steničnjaku ter osvoji grad Bojno, ki je
imel tudi majhno in gladno posadko. Meseca vinotoka
istega leta osvoje Turki tudi znamenit grad in trg opatije
Topuske, Sračico, a v istem času je udaril Kapidži-paša na
levem turškem krilu z veliko vojsko na grad in župo
Snlrčkovic (izmed Vojniča, Klokoča in Veljuna), zaplenivši
vrlo mnogo živine, dočim se je ljudstvo rešilo še o pravem
času v grad. Kapidži-paša opustoši s 5000 vojaki vse kraje
do Korane, odžene vso živino, narod pa je bil pobegnil v
šume, g'ore in gradove. Turška vojska se slednjič utabori pri
Hresni z nakano, da udari na Metliko. Vzeta mesta si Turki
zavarujejo z osvojenjem čvrstega grada Gvozdanskega. Grad
so branili Zrinjskega stražarji in rudarji (kopala se je tukaj
srebrna ruda) Turkov in njih zaveznikov Vlahov tri tedne,
a ko je Kapidži-paša prihitel iz Steničnjaške okolice, katero
je popolnoma pokončal, z 2000 konjiki pod Gvozdansko,
osvoje ga Turki 15. prosinca leta 1578. Na Hrvaškem je
takrat radi napredovanja turškega gospodstva nastala taka
stiska, da je Ivan Turjaški kot glavni zapovednik kar zdvajal
v svojih poročilih stanovom kranjskim, češ, da morajo Turki
v kratkem osvojiti vso Hrvaško, ker si on ne more nič
pomoči s svojimi 600 konjiki zoper turško vojsko, ki šteje
6000 vojakov. »Prava sramota je« pravi Ivan Turjaški,

») Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine L str. 32.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 145

»kako se hrvaške trdnjave prepuščajo Turkom. Ta nemar-
nost se osveti grozno prej ali slej avstrijskim zemljam«. i)

Takšna žalostna poročila glavnega zapovednika na
Krajini so slednjič vendarle genila merodajne kroge; skle-
nili so, da store nekaj odločnega za obrambo pomejnih
krajev. Ker so Turki pokončali skoraj že ves kraj med Uno
in Kolpo ter se je bilo bati hudih napadov v kraje tostran
Kolpe, sklenili so stanovi kranjski, koroški in štajerski na
zboru v Brucku leta 1578., da se osnuje pri Kolpi jaka
trdnjava. Nekaj časa se je mislilo na Steničnjak ter so bili
za to osnovo zavzeti posebno Turjaški kot zapoved ni ki na
Krajini in najemniki tega grada. Tudi Ivan Turjaški je
branil to osnovo, ali brezuspešno, kajti višji vojaški krogi
so si izvolili drugo mesto bliže Kolpe. Da se uredi ta nova
trdnjava po vseh vojaških zahtevah, pošlje v to svrho nad-
vojvoda Karol na Krajino prav izurjenega in izkušenega
vojskovodjo, Tvana Ferenbergerja, ter ga imenuje za na-
mestnika Ivana Turjaškega dne 8. prosinca leta 1578., a že
21. istega meseca, je prišel ta v Ljubljano, odkoder je prosil
nadvojvodo, da mu izplača 6000 goldinarjev, katere mu je
bil obljubil bojni svet, in da za to odgovarjajo Ivan Friderik
Hofman, Vajkard Turjaški in Frančišek Poppendorf.^) Feren-
berger se je vojskoval po vseh evropskih bojiščih ter je
bil v vseh vojaških stvareh prav izveden. Vodil je tudi
mesto Ivana Turjaškega obrambo Krajine. Posebno se je
izkazal v borbi pri Drežniku dne 22. velikega travna 1578.,
ko je premagal 5000 Turkov, od katerih jih je padlo do 900.
Tako poroča Ferenberger sam iz Črnomlja štajerskim sta-
novom. Le-ti so hrabrega vojskovodjo nagradili za to zmago
z dragoceno zlato verižico, radi katere pa je pisal štajerskim
stanovom dvakrat, da mu jo čim prej pošljejo, in sicer dne
29. malega srpana iz Podbrezja na Kolpi, drugikrat pa dne
18. kimovca iz Novega mesta. 2}

Preden se je mogla začeti zidati karlovška trdnjava,
morali so kristjani Turka pregnati nazaj čez Uno. Posebno
je bilo treba očistiti Liko teh hudih gostov. Za tak pohod
je zbiral že Ivan Turjaški vojsko in denar, kakor smo vi-
deli, ali brezuspešno. Zdaj je bil pa že skrajni čas, podjetje

*) R. Lopašic, Bihač i bihacka Krajina, str. 21—23 Priloži za po-
viest Hrvatske XVI. i XVII. vieka. Starine. Knjiga XIX. Pisma Ivana
Turjaškega iz Podbrezja od 22. kimovca ter iz Steničnjaka od 3,, 6. in
8. vinotoka leta 1577. Prvo pismo je pisano Krištofu Turjaškemu, de-
želnemu upravitelju, a ne glavarju, kakor misli R. Lopašič.

■^) Priloži za poviest Hrvatske XVI. i XVI[. vieka. Starine. Knjiga
XIX. str. 42.

!*) R. LopaSic, Poviest grada Karlovca, str. 176—177; Priloži za
poviest Hrvatske XVI. i XVII. vieka. Starine Knjiga XIX. str. 42.

10

146 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

se ni smelo nič več odlašati. Težka naloga je bila izročena
posebnemu zapovedniku, Juriju baronu Khevenhtillerju, de-
želnemu glavarju koroškemu. Da bode vodstvo vojske jedin-
stveno, izročila se je vsa moč temu novemu zapovedniku,
tudi Ivan Turjaški in Ferenberger sta mu bila na tem po-
hodu v vojaških stvareh podvržena. Ali le-to podjetje se je
radi nesposobnosti Khevenhiillerjeve žalostno izvršilo. Kriva
je bila seveda tudi mnogo slaba oskrba vojske in neugodno
deževno vreme. Za hrano je bilo skrbeti Ivanu Turjaškemu:
po nalogu graškega bojnega sveta je bilo glavno skladišče
za njo v Steničnjaku. Zaradi pomanjkanja sredstev, nekaj
pa tudi spričo neprijaznosti bližnjih hrvaških vlastelinov,
ki niso hoteli prodajati žita, se ni moglo zbrati dosti hrane
za precej številno vojsko. Brez vsakega uspeha se je mo-
rala povrniti Khevenhiillerjeva vojska v svojo domovino.
Bihač se je vendar še takrat rešil, ker ga je oskrbel Feren-
berger še o pravem času z obilno hrano. i) Kraj okoli Kolpe
pa je bil vsled tega žalostnega dogodka še v večji nevar-
nosti. Zategadelj se ni moglo nič več odlašati z zidanjem
nove trdnjave. Pod nadzorom Ivana Ferenbergerja in s
sodelovanjem Ivana Turjaškega se je to delo začelo in tudi
srečno dovršilo. Gete krajiške so celi čas, kar se je zidala
trdnjava, pazile na Turke, da se ne približajo in dela ne
zaustavijo. Tako je bil tedaj Karlovec utemeljen z orožjem
v roki.

Za velike zasluge ob zidanju nove trdnjave je bil
Ivan Ferenberger imenovan prvim generalom karlovškim,
a Ivan Turjaški je ostal na Krajini kot vojaški svetovavec
vse do svoje smrti. Ferenberger vendar ni dolgo ostal na
svojem mestu (1578—1579). Ker je bil doslej vedno srečen
v vojski, se je malo prevzel, pa je zahteval, da njegova
vlast na Krajini postane neomejena. Ta želja se mu ni iz-
polnila. 8e celo spomlad je poročal nadvojvodi Karlu o
velikih vojaških pripravah v Carigradu in po večjih mestih
Bosne, odkoder so nameravali Turki udariti na Bihač. Bival
je ta čas po navadi v Karlovcu, ali tudi v Črnomlju in Pod-
brezju, kar potrjujejo omenjena poročila. Dne 23. velikega
travna pa piše Ivan Ferenberger iz tabora pri Dubovcu
nadvojvodi, da ga naj odpusti od službe, saj je v največji
nevarnosti vršil službo zapovednika do 1. sušca, a v tem
času ni bilo izgubljeno nobeno mesto in noben košček
zemlje na Krajini. Vendar mu pa nadvojvoda Karol ni
precej uslišal njegove prošnje. ^j A ko je bil leta 1579. me-

') Ljubljanski Zvon 1. 1894. str. G62 si.

2) Priloži za poviest Hrvatske XVI. i XVII. vieka Starine. Knjiga
XIX. str. 44-45.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 147

seča vinotoka imenovan za prvega mestnega zapovednika
v Karlovcu Bcnko Kranjec, potožil se je general radi tega
pri bojnem svetu, da seje to zgodilo brez njegovega znanja. i)
To imenovanje je bilo bržkone tudi povod, da je Feren-
berger zapustil tako hitro Karlovec. Dne 4. vinotoka 1. 1579.
je pisal Ferenberger poslednjikrat bojnemu svetu v Gradec
ter sporočil, da se spravlja na Bihač Ferhad-paša. Iz Kar-
lovca se poda Ivan Ferenberger na Dunaj. Tukaj je prevzel
vsled prošnje cesarja Rudolfa II. zapoved ništvo v mestu.
Umrl je leta 1584. od vseh spoštovan in ljubljen. 2)

Po odhodu Ivana Ferenbergerja se je moralo mesto
uenerala v Karlovcu čim prej popolniti. Ivana Turjaškeiia
bržkone niso hoteli imenovati radi njegove prevelike po-
časnosti. Takrat so imeli pravico predlagati zapovednika na
Krajini, ki je bil od zdaj tudi karlovški general, stanovi
štajerski. Ti so smatrali, da je to čast prvi zaslužil Jošt
Josip Turn. Razen njega so predložili stanovi še Ivana
Krištofa Zelkinga, Feliksa lierbersteina, vVndreja Turjaškega
in Bogomira barona Brenncrja. Ali nobeden od teh ni bil

O R. Lopašic, Poviest grada Karlovca, str. 178. ^
^) R. Lopašic, Poviest grada Karlovca, str. 177. Življenjepis gene-
rala Fei-enbergerja je vrlo zanimiv. Njegovi vrstniki ga slavijo kot
postibnega branitelja in bornika med krščanskimi vitezi. Kot krščanski
vitez in goreč katolik je bil Ferenberger posebno vdan nemškemu
cesarju. FerenJjerger se je naredil v vasi Aueru na reki Adiži kot sin
siromašnih in preprostih starišev. Po tej vasi se je pisal naš junak
Ferenberger von Auer. Oče njegov je služil kot prost vojak za cesarja
Maksimilijana I. Ivan postane vojak v svojem 19. letu. Spremljal je
cesarja Karla V. v Ahen na kronanje. Kesneje se je vojskoval nekaj
časa zoper Francoze na Laškem, potem pa zoper Turke na Ogrskem.
Leta 1540. ga ujemo Turki pod Budimom, ali čez štiri mesece se je
odkupil iz sužnosti. Precej za tem pohiti na Laško branit Miian proti
Francozom. Tukaj se je sprijel z nekim prav imenitnim sovražnikom
ter ga slavno premagal. Spričo tega junaštva je bil povišan v časti, a
nagradili so ga razen tega tudi z denarjem. V tej vojski ga je ranil
neki francoski polkovnik v nogo, ali se mu je nato hudo osvetil, odse-
kavši mu glavo z ostrim mečem. Leta 1545. obišče Ferenberger državni
zbor v Regensburgu; tukaj ga povzdigne cesar za tolika junaštva v
plemeniti stan. Potem je služil v cesarski vojski na Nemškem in
Laškem, ter se bojeval pod cesarskim admiralom Andrejem Dorijem
večjidel proti Francozom. O neki priložnosti napade sovražnik iznenada
cesarsko brodovje. Ladja, na kateri je bil Ferenberger, je bila po-
tisnjena na stran, ali on se ne ustraši tako hitro, nego poleti ko strela
iznovič na sovražnika ter se tako reši in odpluje do Sicilije.

Za groznega poslednjega napada sultana Solimana na Ogrsko
leta 1566., ko je cesar Maksimilijan II. potreboval silno vojsko, pripeljal
mu je Ferenberger tri čete s Tirolske in dve s Koroške v tabor. Cesar
mu podeli za to stotnijo senjsko. Prevzemši to službo napadal je
Turke, rušil njihove kule in vasi, plenil ter jih strašil, kolikor je le
mogel. Zategadelj so ga njegovi nevošljivci, posebno Benečani, ki niso
trpeli senjskih Uskokov spričo njih sijajnih uspehov, (^ičrnili pri cesarju;
moral je iti na Dunaj, da se opere in opravda.

10*

148 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

potrjen, ampak je bil imenovan za to čast Vajkard Turjaški,
deželni glavar kranjski. Višjim krogom niso bile neznane
velike zasluge Vajkardove za ohranitev vojaške Krajine.
Dežela Kranjska je storila v teh časih več za obrambo mej,
nego je skoraj mogla, a razen tega je dohajal Vajkard
Turjaški sam na Krajino, kjer je s svojim dobrim svetom
mnogo koristil krščanski stvari. Kot vojaški svetnik je imel
pravico sodelovati pri vseh vojaških podjetjih. Imenovan pa
je bil za zapovednika precej po odhodu Ivana Ferenbergerja.
Le-ta je odšel iz Karlovca početkom vinotoka, a Vajkard
Turjaški javlja iz Ljubljane dne 31. vinotoka nadvojvodi
Karlu v Gradec, da je čul o svoji izvolitvi za podpolkov-
nika in zapovednika na Krajini. i) Po tem takem ni mogel
biti zapovednik (obrist) že leta 1878., kakor misli Radics.^)
Po pripovedovanju Radičevem je prihitel na zbor v Bruck
na Muri tudi Vajkard Turjaški iz Krajine kot glavni zapo-
vednik, da sodeluje pri razpravah o vojaških stvareh na
turških mejah. Ker se je imelo na tem zboru odločiti tudi
o mnogih zahtevah kranjskih, koroških in štajerskih' prote-
stantov, treba je bilo mnogo dobrih zagovornikov nove vere.
Vajkarda Turjaškega so smatrali za najboljšega branitelja
luteranstva. Da gane nadvojvodo, pravi Radics, prišel je

Nato se odpove Ferenberger zapovedništvu v Senju ter prestopi
v službo k nadvojvodi Karlu. Zato odide na Štajersko, kjer je postal
po zaključku štajerskega zbora od 1. velikega srpana 1. 1536. zapovednik
jednega dela štajerske deželne vojske. V tej službi si je pridobil Feren-
berger novih zaslug ter se je tako vsem omilil. Služil pa je tukaj do
konca leta 1577. Še dne 30. kimovca istega leta je sporočil štajerskim
stanovom iz Judenburga, kako je vojska oskrbljena s strelivom in
orožjem. Ferenberger je opravljal ob enem na dvoru nadvojvode Karla
službo stotnika dvorske straže. Kako ga je nadvojvoda Karol sploh
čislal, vidi se iz tega, da mu je izročil zidanje Karlovca, kjer je postal
prvi karlovški general, kakor se pripoveduje zgoraj.

Življenjepisci Ferenbergerjevi pripovedujejo o njem, da je bil
človek majhne postave, ali čvrst in jedrnat, domišljav in bistre pa-
meti ; menda ni hodil nikdar v šolo ter je prav grdo pisal. Bil je po-
sebno zmeren in trezen, vina ni v celem svojem življenju okusil. Ker
so ga pogostoma odlikovali in v službe zvali, se je malo prevzel, pa
je zahteval, da se mu storjene obljube izpolnijo prav natančno. L. 1579.
je zahteval, da bode njegova moč kot krajiškega zapovednika neome-
jena, ali ker nadvojvoda Karol na to ni mogel pristati ter je imenoval
celo proti volji Ferenbergerjevi novega mestnega zapovednika za
trdnjavo karlovško, bil je tako razžaljen, da je precej nato prosil
odpusta od službe ter odšel s Hrvaškega.

Podoba Ferenbergerjeva je bila urezana v bakru ter dogotovljena,
ko je bil še živ. Predočuje pa nam človeka resnobnega obličja, z brkami
in brado in v viteški obleki. (Po R. Lopašidu, Poviest grada Karlovca
str. 175—178.)

*) R. Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 91. Pismo je
pisano v nemškem jeziku.

2) Herbart VIII. str. 210.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 149

Vajkard bržkone po dogovoru samih stanov v Bruck ter
zahteval hitro pomoč za Krajino, ker drugač Turek osvoji
v kratkem vse dežele na jugu Avstrije. Vajkardovo razla-
ganje o žalostnem položaju na Krajini je zares pomoglo
tudi protestantom, kajti nadvojvoda Karol je v marsičem
popustil glede nove vere. a stanovi so mu zato obljubili
znatno podporo za Krajino. V spomin tega sporazumka so
dali stanovi kovati spominščico te-le oblike: Na licu stoji
štajerski panter z napisom: Insignia »Provincialium Ducatus
Stiriae«, a hrbet ima besede: Gaudet »Patientia Ducis«.
Zraven napisa je nad plamtečim srcem odprto sv. evangelije,
na desni strani popisano, na levi strani pa križ, a vrhu tega
je videti stebelce s tremi ročami.^) — Ker se je sešel deželni
zbor v Brucku že leta 1578. meseca svečana, mogel je priti
Vajkard Turjaški na ta zbor le kot vojaški svetovavec, saj
je tudi v tem svojstvu imel pravico govoriti o krajiških
stvčireh, katere je poznaval iz lastnega izkustva.

Vajkard Turjaški si je bil popolnoma svest težke
naloge, katero je prevzel kot glavni zapovednik na Krajini,
kjer je po lastnem njegovem sporočilu bilo vse zmedeno,
vojska neposlušna, plača jej nedostatna, a hrane in streliva
povsod premalo. Navzlic temu pa je vendarle pripraven
prevzeti težavno službo iz vdanosti do cesarske rodovine
in iz ljubezni do domovine svoje, ki se nahaja v toliki
stiski; pa tudi radi tega, da vzdrži častno ime, s katerim
so sloveli od nekdaj njegovi predniki. V istem pismu prosi
Vajkard nadvojvodo Karla, naj mu da naslov polkovnika
(obersten) mesto podpolkovnika, češ, da je on kot zapovednik
neodvisen in da ni zdaj nobenega razloga več, da ne bi
mogli zapovedniki hrvaške Krajine imeti tega naslova. Za
čin in naslov polkovnika govori tudi to, da so taki polkov-
niki nameščeni na Ogrskem v Sipušu, Satmaru, Tokaju, v
rudniških mestih, v Džuru, Komornu in v Kaniži; potem
so cesarski polkovniki v vojski na Laškem in po drugih
krajih. Vajkard smatra tudi plačo mesečnih 400 goldinarjev
za premajhno ob enem za latinskega, nemškega in hrva-
škega pisarja, za bobnarja in trobentarja. Treba bi bilo
tudi bolje plačati strelce in konjike. Senj ima premalo
posadke; ravno tako je preslaba posadka v Bagu, ki je
precej daleč od Senja. Tudi Ledenice se ne morejo oskrbeti
s stražarji iz Baga. Trsat je radi obrambe Reke važen, a
povrh tega je last nadvojvode, pa bi se moralo vanj posta-
viti več stražarjev in ne samo dva kakor doslej. V Otočcu
je treba dati stotniku 40 goldinarjev mesečne plače, ker je

1) Radics, Herbard VIII. str. 210 -211.

150 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

Otočac v pustem kraju, dočim se more Ogulin v petih
urah oskrbeti s potrebnimi stvarmi s Kranjskega. V Mo-
drušu je nameščen gradnik, ali je nepotreben. Bihač, glavno
mesto v teh krajih, ima preslabo posadko. Tudi Ripač kot
predstraža Bihača moral bi se bolje oskrbeti. Ravno tako
se ne sme zbog Bihača in Ripča zapustiti Sokol. Izačič
nima žalibože niti vojvode niti gradnika na 50 haramij.
Uskokov je zdaj na plači samo 100, tedaj trikrat manj,
nego jih je bilo poprej. Vse to bi moglo imeti slabe na-
sledke. V Cetinu ne bi bilo dovolj no niti 50 stražarjev, a
nikakor ne 20, kolikor jih je zdaj v posadki. Zato bi se
morala povečati straža v Cetinu za 30 mož. V vsem je
število vojakov na Krajini za 500 manjše nego lansko leto.
Kar se pa tiče gradov, kateri bi se imeli podreti ali popra-
viti, omenil je Vajkard v tem poročilu jedino Hrastovico,
katero je treba na vsak način vzdržati. i)

V spretnost in natančnost Vajkardovo je zaupal nad-
vojvoda Karol ter ga odlikoval že 6. listopada z naslovom
polkovnika (oberst in Crabaten vnd den Meergranitzen). Ob
enem je odredil, da dobiva mesečne plače 400 goldinarjev
in 1000 goldinarjev letnega doplačila. Polkovnik ima sta-
novati v novi trdnjavi karlovški, kjer mora prebivati tudi
vojska, ter se brez dovoljenja ne sme nikamor premestiti.
Posadko v Karlovcu pa je treba sploh povečati, da bode
več vojske . zbrane za vsak slučaj. Zategadelj se postavi v
trdnjavo 300 strelcev konjikov (Schiizenfhardt), 400 huzarjev
in četa stotnika Križaniča, ki je štela 100 mož. Ker se pre-
mesti tudi hrastoviška nemška četa v Karlovec, določi se
v kratkem, kaj se ima zgoditi s Hrastovico. Na vsak način
pa se ima vzdržati stolp pod Hrastovico, namreč Zdenčaj,
ter postaviti vanj nekoliko stražarjev. Za Senj je dovolil
nadvojvoda razen 100 rednih vojakov še 50 izrednih, za
Ledine pa 10 vojakov. Plačo stotniku v Ogulinu so povečali
na mesečnih 40 goldinarjev, ker je zbor v Brucku sklenil,
da se postavi v tej trdnjavi za stotnika kak domačin. Ko
so najde tudi za Otočac tak sposoben domačin, poveča se
tudi tamkaj plača, za zdaj pa naj ostane še stara. To je
bila pač pičla odredba za take čase! Za Bihač ni mogel
Vajkard nič doseči, pač pa sta se odstranila gradnika v
Izačiču in Modrušu, mesto nju so pa postavili vojvode,
kakor je bilo že skoraj po vsej Krajini urejeno. Stotniku
uskoškemu se je povečala plača na 50 goldinarjev na mesec,
a povrh tega so mu bili izročeni tudi dohodki grajščine
žumberške. Uskokov pa se ni moglo vzeti v službo več

•) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 91. Pismo je pisano
v Ljubljani 31. vinotoka 1579.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 151

iieii;o 200, kur jih je toliko dosti za straže po šumah. Cim
se uredi Krajina na novo, poskrbi se tudi bolje za Uskoke.
V istem pismu poroča nadvojvoda Karol Vajkardu, da naj
prevzame čim prej podeljeno mu službo, ker Ferenberger
silno zahteva svoj dopust.') l^ržkone ga tudi ni dočakal,
kajti že koncem vinotoka je zapustil Karlovec, kakor smo
že poprej omenili; a Vajkard Turjaški poroča nadvojvodi
Karlu v pismu iz Kranja dne 11. listopada, ko ga zahvaljuje
za podeljeni naslov polkovnika, da nastopi službo šele
1. sušca prihodnjega leta (1580). 2) S plačo pa, katero mu je
odredil nadvojvoda Karol, ni bil Vajkard zadovoljen, kajti
na Krajini se mnogo trosi, a njegov brat Herbard je izdal
na Krajino vso svojo dedino (patrimonium). Tudi ni pri-
volil na to, da bode vedno prebival v Karlovcu, pač pa je
želel, da mu bode v trdnjavi glavni stan in da bode od
tamkaj upravljal Krajino. Vojska, katero je namenil nad-
vojvoda postaviti v novo trdnjavo, bila bi po mnenju
Vajkardovem preštevilna. Bolje bi bilo po njegovem svetu
storiti kaj več za druge trdnjave. Čudno je, kako sodi
Vajkard o Uskokih. »Najbolje je molčati o njih« pravi on,
»ali jih ni treba tudi ozlovoljiti, kar se zdaj bržkone zgodi,
ker je vzeta na plačo samo tretjina od onega števila, kolikor
se jih je prej držalo. Vedno tožijo, da jih je mnogo, a da
imajo malo zemlje, kajti ko bi se jih tudi 600 vzelo na
plačo, gladovali bi še ostali. Posestvo Sumberk pa ni vredno,
da se kdo nanj ozira«. 3)

Ker je stalo nadvojvodi Karlu mnogo do tega, da
prevzame Vajkard Turjaški z zadovoljstvom svojo novo
službo, podeli mu povrh mesečnih 400 goldinarjev še po-
sebno letno nagrado v iznesku od 1000 goldinarjev. Ob enem
je odredil, da polkovnik mora v Karlovcu stanovati, kajti
trdnjava je sezidana za rezidenco krajiškega zapovednika
ter za izredne čete. Stotnijo šumberško je podelil nadvoj-
voda Karol Vajkardovemu stričniku, sinu pokojnega Iler-
barda, Engelbertu Turjaškemu. Tudi Slunj je zapovedal
popraviti, kajti od tamkaj je pretila nevarnost za Karlovec.^)

I s senjskimi Uskoki je imel opraviti Vajkard Turjaški.
Znano je, kako so znali ti junaki preganjati Turke ter ple-
niti njih dežele. Ali kot vešči mornarji niso jim prizanašali
niti na morju. Na svojih plovitbah po celem Jadranskem
morju prežali so na turške ladje, napadali jih, razbijali in
plenili. Kako so bili Uskoki nevarni za Turke, vidi se iz

1) R. Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 92.
■•') Ibid. str. 93.
3) Ibid. str. 93.
*) Ibid. str. 98.

152 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

tega, da se je že leta 1565. sam sultan Soliman potožil
nanje, ker so bili z dvema ladjama napadli pri Makarski
veliko turško trgovsko karavano ter jo oplenili.')

Benečani so bili s početka, dokler so se neprene-
homa bojevali s Turki, celo zadovoljni, da so jih Uskoki pod-
pirali v njih borbah; zategadelj so jih puščali tudi brez
vsake zapreke zahajati skoz njih zemlje na Turško, kjer
so plenili po svoji volji. Ali po dokončani vojski na otoku
Cipru (1. 1571.) se je izpremenil ta odnošaj med senjskimi
Uskoki in Benečani. Turki so jih namreč obdolžili, češ, da
po dogovoru z Uskoki napadajo turške dežele in brodovje.
Ob enem se jim zagroze, da pošljejo svoje brodovje v
Jadransko morje za obrambo svojega posestva in trgovine,
če Benečani sami ne zabranijo Uskokom gusariti po morju.
Benečani, lakomni trgovci, se zboje za svojo trgovino in za
svoj položaj na Jadranskem morju, popuste Turkom ter
začno zdaj sami preganjati poprejšnje svoje zaveznike proti
Turkom. Od tega časa pa do madridskega mira (1. 1617.)
je trajala grozna borba med senjskimi Uskoki in Benečani.
Le-ti so preganjali in ubijali Uskoke brez vsakega razloga,
če tudi se Uskoki s početka še doteknili niso njih imetka
in njih podložnikov. Ko so pa Uskokom branili preganjati
Turke, smatrali so jih le-ti tudi za svoje očitne sovražnike,
pa jim niso prizanašali nikjer, marveč jih gonobili kakor
Turke, kjer so le mogli. Ker so bili Senjani veliki junaki,
pretrpeli so Benečani marsikateri poraz, če tudi so po vseh
morskih ožinah razmestili svoje ladje, da pazijo na Uskoke,
samo da jih čim več polove in pokončajo. Avstrijska vlada
je bila radi teh zmešnjav na obali Jadranskega morja v
veliki zadregi. Ne bi se bila rada zamerila nobeni stranki,
ker je potrebovala obe proti Turkom. Ali je slednjič morala
popustiti Benečanom; sama je branila Uskokom napadati
tuje zemlje. Vendar vse take prepovedi, katere so po na-
vadi izvrševali glavni zapovedniki na Krajini, niso uspele,
kajti Uskoki so bili neukrotljivi napadači. Posebno hude so
bile borbe v letih 1590., 1591., 1592. in 1595.'-) Najhuje pa
so bili Uskoki razjarjeni na Benečane leta 1596. Tega leta
so bili senjski Uskoki pod Klisom premagani vsled izdajstva
benečanskega ter grozno izmrcvarjeni. Odslej je zavladalo
smrtno sovraštvo med Uskoki in Benečani, ki so gledali
ob vsaki priložnosti, da se medsebojno ugonobe, bodisi že
na suhem ali na morju. 3)

1) Mile Magdic. Topografija ijpoviest grada Sanja. U Senju 1877.
str. 107.

2) Mile Magdic. Topografija i poviest grada Senja, str. 108.
*) Letopis Slovenske Matice za I. 1895, str. 87 in si.

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 153

Omenili smo že, da so se začele borbe med Senjani
in Benečani posle leta 1571., pa so morale biti ob času, ko
je bil Vajkard Turjaški karlovški general, že prav hude,
kajti nadvojvoda Karol mu je zapovedal, da se poda osebno
iz Karlovca v ^enj radi nemirov, ki so se godili takrat na
obali Jadranskega morja. Neki Matija Daničič je s svojo
četo nemilosrdno gusaril in preganjal Benečane. Poslanec
benečanski se je radi tega pritožil na avstrijskem dvoru
ter zahteval zadovoljščino. Nadvojvoda Karol zapove nato
Vajkardu Turjaškemu, da Daničiča ujame in zapre, a zajeto
in zaplenjeno blago povrne Benečanom. i) Tri dni potem
dobi Vajkard novo zapoved, s katero je imel Senjane pri-
siliti, da bodo pokorni svojemu stotniku in da mu izkazu-
jejo dolžno čast. Ob enem mu je bilo naloženo, da zapre
Matijo Daničiča in njegovega brata, češ, da sta prav ne-
varna gusarja.")

Že dne 9. sušca je odgovoril Vajkard Turjaški nad-
vojvodi Karlu iz Črnomlja, kaj je odredil v Senju, da se
Benečanom povrnejo zarobljene stvari. Sicer pa pravi v
svojem odgovoru, da je nevarno lotiti se voditeljev senjskih
Uskokov, obeh Daničičev in pa Depuntoviča, kajti Senjani
jih ne bi izročili brez hude borbe. Zapovedi od 5. in 8. sušca
se je trudil izvršiti, posebno ono, da se spoštuje stotnik,
upotrebivši za to najblažja sredstva, samo da ne bode še
hujšega upora. Pisal pa je sam opomine najodličnejšim
osebam ter jih miril, dokler on sam ne pride s komisarji
v Senj. Tudi je zapovedal stotniku, da preišče vse natanko,
kaj so vse zarobili dotični gusarji, da se povrne Benečanom,
kar se najde.-'')

Da vse te stroge odredbe senjskega stotnika Gašparja
Raba niso mogle ukrotiti Uskokov, potrjuje nam^ sporočilo
samega stotnika nadvojvodi Karlu, kateremu je cesar Rudolf II.
naložil v pismu iz Zlate Prage od dne 14. sušca, da vendar
že čim prej uredi senjske zadeve.*) Izgovor, da se je to vse
zgodilo za odsotnosti stotnika samega, ni upravičen, kajti
sam stotnik imenuje kot glavna krivca brata Daničiča,
katerima ne more on čisto nič storiti, ker ima premalo
stražarjev, a tudi sami Nemci (vojaki po nemški vojaški
obleki tako imenovani) ga nočejo proti njima podpirati.'')

Je li prišel Vajkard Turjaški v Senj in je li izvedel
zapovedi nadvojvode Karla, ni nam znano, ker se za dokaz

') Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine I. str. 9i. Listina je pisana
v Gradcu dne 5. svečana leta 1580.
•"') Ibid. str. 94.
«) Ibid. str. 95.
■•) Ibid. str. 97.
^') Ibid. str. 97.

154 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

ni ohranila nobena listina. Kakor kažejo kesnejši dog'odki
v Senju, je pač neverjetno, da bi se bili dali senjski Uskoki
na ta način umiriti; marveč je tako ravnanje od avstrijske
strani provzročilo še večje nezadovoljstvo, vsled katerega
je prišlo kesneje do očitnega upora.

Ozrimo se nialo na dozdanje zapovednike na Krajini,
da nam bode jasnejša slika o dostojanstvu generala kar-
lovškega kot zapovednika na Krajini. Že za cesarja Maksi-
milijana I. se je mislilo na obrambo slovenskih dežel proti
Turkom, ali šele njegov naslednik Ferdinand I. je deloma
uredil to obrambo, ko je bil izvoljen za kralja hrvaškega
na zboru v Cetinu (1. prosinca leta 1527.), kjer je obljubil
hrvaškim stanovom zdatno pomoč proti Turkom. Prvi
vrhovni zapovednik (generalis capitaneus) pomočne vojske
na Hrvaškem in v Slavoniji je bil Ivan Kacijanar, ki je
vodil vojaško upravo na Krajini že za časa izvolitve Ferdi-
nanda I. za kralja hrvaškega. Leta 1530. pa je bila poverjena
Ivanu Kacijanarju vrhovna vojaška uprava na celi Krajini.
V tej časti je ostal do nesrečne bitke pri Oseku leta 1537.
Njegov naslednik v tej časti je bil glasoviti junak Nikolaj
Jurišič, leta 1540. Ivan Ungnad, leta 1546. grof Nikolaj
Salm, potem leta 1552. zopet Ivan Ungnad. Leta 1556. je
dobil to čast junaški Ivan Lenkovič, a poslednji zapovednik
nad vsemi četami v Krajini je bil leta 1567. Luka Sekelj.
Ker je bila pa hrvaška Krajina posebno izpostavljena na-
padom turškim,. bil je potreben za njo poseben zapovednik,
ki je bil pa sicer podložen glavnemu zapovedniku vojske
na Hrvaškem in v Slavoniji. Zvali so se podzapovedniki ali
namestniki na Krajini (Ver\valter der velthauptmannschaft),
ali pa zapoved niki hrvaških trdnjav (Obrist der Krabatischen
ortfleckhen). Prvi tak namestnik je bil Ivan Piichler 1. 1532.,
Kacijanarjev naslednik na hrvaški Krajini pa je bil 1. 1537.
Erazem Turn, ki se je prvi zval zapovednik hrvaških trdnjav.
Za tem so se vrstili v tej službi Ivan Gall leta 1545., Ivan
Lenkovič, ki je bil tudi komisar hrvaške Krajine ter stotnik
šumberški in senjski od leta 1546. — 1550., potem Martin
Gall leta 1550., Jurij Zavrl (Saurer) leta 1558. in njegov
namestnik Maksimilijan Lambergar ter baron Ilerbard Tur-
jaški leta 1562.

Od leta 1571. so zapovedovali na hrvaški Krajini samo-
stalni vojaški poglavarji v činu podpolkovnika, polkovnika
ali generala. Podložni so bili ti zapovedniki neposredno
nadvojvodam avstrijskim, in sicer najprej Karlu štajerskemu
in njegovim naslednikom. Prvi zapovednik je bil baron
Ilerbard Turjaški leta 1571., a po njegovi smrti Ivan Tur-
jaški leta 1576. Khevenhiiller je bil le izredni zapovednik

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. J 55

posebne vojske za nedoločen čas, in sicer leta 1578. Ko je
bil Karlovec sezidan, bila je čast zapovednika na Krajini
zedinjena s častjo generala karlovškega, ker je po navadi
tukaj prebival ta zapovednik. Prvi karlovški general je bil
Ivan Kerenberger leta 1578., a njegov naslednik baron
Vajkard Turjaški leta 1579. — 1581. Vajkard Turjaški je dobil
tudi naslov polkovnika, dočim so se poprejšnji pisali le za
podpolkovnika. Znano nam je tudi iz dozdanjega pripove-
danja, da zapovedniki na Krajini niso imeli pred zgradbo
karlovške trdnjave nikjer stalnega prebivališča, nego so
dobajali samo nadzorovat vojsko, ali pa ko je bilo treba
udariti na Turke in braniti trdnjave. Ti zapovedniki kra-
jiških trdnjav ob Korani in Uni so se zvali že okoli polo-
vice 16. veka hrvaški vojvode (capitaneus regni Croatiae),
podpisovali pa so se kosneje tudi za velike generale hrvaške
in primorske Krajine (Obrist der Krabatischen und Mlir-
grenzen.^)

O Cesar Josip II. zedini leta 1786. vse tri hrvaške generalate:
karlovški, banski in varaždinski v jedno poveljstvo pod imenom hrva-
škega bojnega zapovedništva ter postavi za glavnega zapovednika
barona de Vinsa, ki se preseli meseca malega travna leta 1787. v
Zagreb, kjer je od tega časa bilo glavno poveljstvo. Po smrti Josipov!
je bila izročena banska Krajina zopet bana grofu Ivanu Erdedu, va-
raždinsko in karlovško pa so zajedno upravljali do leta 1848. nepo-
sredno iz Zagreba. Tako je prenehal karlovški generalat.

Karlovški generali so bili razen že dveh omenjenih sledeči:

1584-1589 baron Jošt Josip Turn.

1589—1593 baron Andrej Turjaški.

1593—1601 Jurij Lenkovič.

1601-1609 Vid Kisel.

1613—1614 baron Vuk Eggenberg.

1615-1617 grof Adam Trautmansdorf.

1617—1618 baron Markvard Eck od Hungersbacha.

1618 - 1622 baron Gottfried Stadel.

1622-1626 baron Rudolf Paar.

1626—16.52 knez Vuk Frankopan Tržački.

1652-1669 grof Herbard X. Turjaški.

1669 -1689 grof Ivan Josip Herberstein.

1689-1694 vojvoda Karol Evgen Croy.

1694 -170 L grof Karol Turjaški.

1701 — 1709 knez Hanibal Alfons Emanuel Porzia.

1709-1731 grof Josip Rabata.

1731—1740 grof Franjo Stubenberg.

1740—1744 grof Ivan Jurij Herberstein.

1744—1748 vojvoda Friderik Josip Marija Hildenburghausen
Saksonski.

1748—1754 baron Leopold Scherzer.

17:")4— 1703 grof Benvenut Petazio.

1764-1768 baron Filip Levin Beck.

1768-1771 baron Franjo Preis

1771 -1777 baron Večeslav Kleefeld od Hnojeka.

1777—1786 grof Samuel Gjulaj.

156 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

Le-ti generali so imeli veliko moč in oblast, ki je
preseo;ala celo moč tedanjih hrvaških banov. Moč poslednjih
se je jako zmanjšala z razširjenjem turškega gospodstva
ter z ustrojstvom posebne vojaške uprave na Krajini. Po
ustavi kraljevine hrvaške je bil priznan jedini ban za za-
povednika hrvaške vojske, zategadelj so se ponavljale na
vsakem hrvaškem zboru tožbe proti nasilstvu tujih gene-
ralov, ki so hoteli biti več nego bani, ne samo v vojaških
stvareh kraljevine hrvaške, ampak tudi v sami upravi, po-
sebno še od onega časa, ko je Krajina postala pod Ferdi-
nandom III. poseben teritorij. Prvi generali karlovški so
bili previdni in požrtvovalni možje ter so po navadi složno i
s hrvaškimi bani branili zemljo hudih turških napadov. Ti "
generali tudi niso žalili bana glede na njegovo moč, pa
tudi Hrvatov niso prezirali. Radi .posestev so se sicer več-
krat sprli s plemiči, posebno z onimi okoli Karlovca, sicer
so pa složno živeli s Hrvati. Tako so Hrvati spoštovali
Herbarda Turjaškega ne samo kot velikega junaka, nego
tudi kot domorodca, ki je velik del svojega življenja prebil I
na Krajini ter se ni razlikoval od svojih drugov, hrvaških ve- '"
1-ikašev, niti po narodnosti, kajti bil je popolnoma vešč jezika
hrvaškega ter je pisal pisma svoja z latinskimi in glagol-
skimi črkami. Isto se more trditi tudi o Ivanu, Vajkardu
in Andreju Turjaškem. V 17. veku so se okolnosti izpre-
menile ter je nastopila mesto sloge huda borba med zapo-
vedniki na Krajini in bani hrvaškimi.

Služba krajiškega generala je bila vrlo težavna, ali
zato je bila plača njegova obilna. Leta 1579., tedaj za časa
gradbe Karlovca, je bila za njega in za njegovo spremstvo
proračunjena na 400 goldinarjev na mesec, tedaj na leto
4800 goldinarjev. Culi smo že poprej, da je Vajkard dobil
vrhu te velike plače še posebej 1000 goldinarjev na leto
kot neko osebno doklado. Leta 1697. pa je dobival karlovški
general že 10.812 goldinarjev letne plače. Plačevala je ge-
nerala karlovškega Vojvodina Koroška. Vrhu tega je dobival
general za posestvo Goljak, ki si ga je bil prisvojil Ivan
Turjaški, na mesec 30 goldinarjev ter dohodke grajščine
DuboA'Ca kraj Karlovca. General je dobival tudi večji del
sužnjev in plena iz vsake vojske. Posebno so prežali na
odlične ujetnike, ker so dobivali po navadi za nje velike
odkupnine. Izza upora Zrinjsko-Frankopanskega (leta 1671.)
so uživali generali karlovški tudi dohodke od Svarče in
Zvečaja; obe posestvi so zvali kuhinjski grajščini (Kuchel-
giiter). Zbog tedanjih političnih odnošajev, pa tudi glede
velikih dohodkov je bila služba karlovškega generala vrlo
znamenita; zatorej so jo dobivali večjidel le ljubimci vla-

Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik. 157

darjev in členi znamenitih rodovin. Ravno iz političnih
razlogov se pri imenovanju niso ozirali na Hrvate; le dva
sta uživala to čast, namreč: Jurij Lenkovič (1593 — 1601) in
Vuk Krsto Fran kopan Tržački (1626 — 1652). 1^ tem takem
ni nič čudnega, da se je razvilo kesneje tako veliko sov-
raštvo med plemstvom hrvaškim in tujimi generali. i) Iz
rodovine Turjaških so bili karlovški generali: Vajkard
(1579—1581), Andrej (1589—1593), Herbard X. (1652—1669)
in Karol ^1674—1701).

Zadnje junaško delo Vajkarda Turjaškega na Krajini
je bila sijajna zmaga nad Turki leta 1580. med Obrovcem
in Steničnjakom, kar smo že zgoraj omenili. Od tega časa
— bitka se je dogodila 12. malega srpana — ■ nam manjkajo
vsaki podatki o njegovem delovanju. Živel je bržkone v
Karlovcu pri svoji vojski. Tukaj ga je zadela 7. velikega
srpana leta 1581. nagla smrt posle vojaške vežbe. Na
sv. Lovrenca dan so ga po večernici odpeljali v Ljubljano,
kjer so ga slovesno pokopali. Mrtvaški govor mu je govoril
protestantski pastor Spindler.^) Po tem takem ne more biti
ta Vajkard Turjaški istoven z onim Vajkardom, ki je bil v
bitki pri Klisu (leta 1596.) ujet, kakor misli R. Lopašič.^)
Le-ta je bil sinovec Andreja Turjaškega. P. Radics*) pa je
navedel krivo letnico njegove smrti, namreč leto 1577,
dočim ga na drugem mestu^) navaja kot deželnega glavarja
kranjskega samo do leta 1580. Bil je pa Vajkard Turjaški do
svoje smrti deželni glavar kranjski. Že Valvasor^^) je zavrnil
ogrskega zgodovinarja Jsthuaniija, ki je navedel o Vajkardu
Turjaškem, da je umrl že leta 1577., češ, da to ni mogoče,
kajti kako bi bil mogel Vajkard leta 1580. premagati Turke,
saj vendar mrtev lev ne more daviti in trgati svojih pro-
tivnikov. Vendar pa nam ni navedel Valvasor sam niti leta
niti dne smrti \'ajkardove.

Leto dni prej je umrl Ivan Turjaški. Radi bolehnosti
svoje ijoprosi bojni svet že meseca malega srpana, da ga
reši težavne službe, kar se je tudi kmalu potem zgodilo.
Na to se poda Ivan v Ljubljano, kjer umre še tisto leto.
Andrej Turjaški, ki je bil njegov naslednik na Krajini, je
javil o njegovi smrti nadvojvodi Karlu v Gradec. Pokopan
je bil v Ljubljani v frančiškanski cerkvi zraven svoje so-
proge Ane, porojene baronovke Brdske, ki je umrla že

1) Lopašic. Poviest grada Karlovca, str. 174—175.
■') Protest. Todtenbuch k 1. 1581.. fol. 1:502.
*) Lopašic, Spomenici hrvatske Krajine lil.
O Radics, Herbard VlIL, str. 210.
-") Ibid. str. 114.
«) Valvasor IX., 06.

1

158 Ivan Steklasa: Ivan Turjaški, krajiški zapovednik.

leta 1575. strašne smrti v Žužemberku. Takrat je bil po-
sestnik Žužemberka Ivan, in njegova soproga je živela v
tem gradu. Ko je nekega zimskega dne prišla omenjena
gospa v grajsko dvorišče, napadel jo je medved ter hudo
ranil, četudi jej je prihitel v pomoč gospod Pelčovar, ki je
ravno takrat bival v gradu. Truplo rajnice so prepeljali iz
Žužemberka v Ljubljano ter ga tamkaj pokopali 16. grudna.')
Ni mi znano, se je li ohranil nad grobom Ivana Turjaškega
kak napis, pač pa Lopašič^) omenja neke slike, ki se nahaja
v zbirki pokojnega Ivana Kukuljeviča z napisom »Joannes
^^'aichardus alD Auersperg« ter potem sklepa, da nista na
Krajini zapovedovala, ko se je zidal Karlovec, dva različna
Turjaška po imenu Ivan in Vajkard, nego da se je ta za-'
povednik zval Ivan Vajkard. Tako je sklepal Lopašič, ko je
pisal zgodovino mesta Karlovca; navedel je med karlovškimi
generali zares tudi nekega Ivana Vajkarda, katerega pa v
istini ni bilo. Slika z navedenim napisom pa bi mogla po
našem mnenju predstavljati glasovitega državnika kneza
Ivana Vajkarda Turjaškega (-j- 1677), kateresra brat Herbard X.
je bil karlovški general ter je to sliko mogel dobiti z Du-
naja, kjer mu je bil takrat brat prvi državni minister. Sicer
pa smo dokazali iz listin, katere je kesneje zbral R. Lopašič,
da Ivan Turjaški sploh ni bil karlovški general, kajti na-
slednik Ivana Ferenbergerja je bil Vajkard, ki je prvi iz
rodovine Turjaških dosegel čast karlovšketja generala, dočim
jo bil Ivan le njegov namestnik kot prvi vojaški svetovavec.

>) Valvasor XII. .021. 1

-) Lopašič. Poviest grada Karlfjvca, str. 170

v,±.^.

k:^±y!:

,n>^^J^^^-^

Slovarski in besedoslovni paberki

Nabral L. Pintar.

anžon, a, m. črv v sadju (Polj.) To je iz lastneg^a imena
Anž (Ilans) s tujo končnico »on«, kakor na pr. iz Nac
Nacon, Ijlaž lUažon itd. Primeri besedo »tončič« v Le-
topisu Slov. Matice 1. 1880. str. 196., ki je bržčas tudi
iz lastnega imena (An)ton. — Primeri nem. Ma.stli(iiis =
Fresser, llans Nimmersatt, zlasti pa Hans Wurm, ki je
pravo brbalo in vrtalo (zaprtod urnik bi bil dejal M. Ka-
stelic), no, in črv v jabolku skrit tudi le vrta in gloda.

božji stolec ali mavrica. (Polj.) Kadar mavrica razpne svoj
lok, pravijo »božji stolec vodo pije<(. Primeri v latinščini
nhibit ingens arcus« (Ver.g. Georg. I. 380.) ali pa (Ov.
Met. I. 271:) ^^concipit Iris aquas alimentarjue nubibus
adfert«. — Nazor preprostega ljudstva je pač ta, da
mavrica iz voda dviga pare, jih dovaja oblakom ter
tako provzročuje dež, od tod »imbrifer arcus«. — Ime-
nuje se tudi , božji pas' ali , Marij in stolček' (Mirna).

brest, brišta, m. obedni čas, obedovanje, das Mahi (I^olj.)
Navadno imajo tri brište: kosilo, južino, večerjo, v postu
pa samo dva: kosilo ob jednajstih ali desetih dopoldne
in večerjo. Ce otrok malo pred obedom sadja ali kruha
prosi, mu vele: »Kdo ti bo zdaj dajal, potem pa pri
brištu nič no ješ; brišta počakaj, vsaj bo kmalu brest.«
— Drugič pa pomeni brest tudi vsak določen dan, na-
povedan rok, sodnji in obračunski termin. — Iz nem.
Frist.

brna, e, 1'. pustna brna je neka maska. Lani smo brali v
»Slov. Narodu« v prcdpustu napoved: »Na letošnji ma-
skeradi bomo imeli zopet enkrat pristno Ijul)liansko
brno, ki se je bila že skoraj pozabila.« — Kaj pristno

160 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

ljubljanskega je javaljne na tej kljusasto našemljeni
maski. Tako kakor v Ljubljani ,brno', vodijo pustni
torek na l^a ,kamelo', v celjski okolici pa gonijo ,ko-
šuto' okoli (Pajek, Črtice 196). Karakteristično je, kakor
se mi dozdeva, najbolj to, da jo vodijo na povodcu, kakor
velblodar svojega grbavca ali medvedar svojega kosma-
tina (N. B. v srbščini se imenuje »brnjica« medvedu
skozi nozdrvi pretaknjena klupa, der Nasenring, a
»brnja« lisasto kljuse; primeri tudi izraz ,brenna', Mahre,
schlechtes Pferd v romanščini — Diez, 359.). Ce pomislimo,
da se ono bajeslovno krdelo, takozvana ,divja truma'
(das \vutende Heer) zove tudi ,pustna truma' (Fastnacht-
heer), če pomislimo, da je bil udeleženec te ,divje gonje'
tudi Dietrich von Bern [Ber)iha.ri imenovan), se nam
vsiljuje domneva, da bi morda ne bilo popolnoma na-
pačno misliti na zamembo Dietricha Veronskega z
medvedarjem (Grimm Wtb. 3, 1356, Mjthol. 781). Kaj
če bi tičala v naši besedi Verona-Bern, a v tej pustni
maski pomedvejeno lice iz Berhtinega spremstva, der
Faschingsbar? (Gl. Letop. 1890. 1. str. 65. in 68.)

bržgada, e, f. neka mešanica, namreč presni jabolčni krhlji
med novim ližolom kuhani (Polj.) Beseda je pač, kakor
končnica spričuje, tujka iz romanščine, kakor na pr. pa-
nada (= kruhovec), limonada, armada (armata manus,
oborožena truma), žrnada {= dnina), barikada (zagraja
iz nagromadenih omar in zabojev) itd. — tedaj kaka
»frascata« ali »frescata« (opresnina)? Primeri it. verzotto,
der Wirsing.

ceburija, e, f. obhajilni kelih, v katerem se shranjujejo po-
svečene hostije. — Iz srlat. ciborium in to iz grškega
y.'-^a)Siov oplodje čašaste podobe, potem časa.

cender, a, m priščilen t bliž, od katerega se koža mehuri,
blasenziehendes Pflaster, Vesicator (Podbrezje). Primeri
koroške besedo der zenger (Lexer, 265) — cf. cegeljc,
der Zettel; g'nar nam. dnar (denar, das Geld.)

cik, a, m. cikast vol t. j. vol rdeče ali črne barve, ki je
samo po hrbtu belo progast. Primeri koroški »zCick«
(Ochsenname, Lexer 267.)

cika, e, f. cikasta krava z belo lisico nad repom ali na
križu (Polj.)

cikniti, nem, vb. pf. kaniti (Polj.) Zdravnik je ciknil en par
kapljic nekih zdravil v vodo. Cikniti razcvrte zabele
na žgance. Zacikano = zabeljeno (v otročjem govoru).

cimperpar, grad ungrad, neka otročja igra, pri kateri gatajo,
ali je v stisnjeni šaki sodo ali liho število fižolov, leš-
nikov, kamenčkov itd. Tisti, ki da gatati, vpraša: »Cim-

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 161

perpar, pod podom pod prstom, pod katerim je kaj?«
Uganovavec pokaže na en prst zaprte šake, in oni
mora prst stegniti, da pokaže, je li kal , pod prstom; če
je kaj pod dotičnim prstom, je uganovavec dobil; če je
prazno, mora doložiti, da je potem kaj. — Drugod
vprašujejo: »Pod kutem (katerim)?« Uganovavec odgo-
varja: »Pod letem« in pokaže na prst, pod katerim
misli da je reč: če ugane, vzame; če ne, mora doložiti.
Prav za prav se pa igra tako, da uganovavec pove, ali
par ali nepar, če ugane, lešnik dobi, če zgreši, lešnik
doloži (Polj.). Da tiči v besedi ,impar par' ali ,unpaar
paar', o tem ni dvoma, mislim; toda kako naj si razla-
gamo začetni c? Morda je kakor v ,caker' (zu acker)
iz predloga ,zu', tedaj: ,zu impar paar' = doloži k ne-
paru par; ali je morda v distributivnem pomenu (po
neparu, po paru). Podobna igra je Hansl Pandur
(Lexer 133) in »prepelico poditi, prepelico preganjati«.
Zastavljavec pravi: »Prepelica v prosu«, na to ugano-
vavec: »Ven jo strosi« itd.

cincati ali čenčati, am, vb. impf. počasno in neodločno po-
stopati, obotavljati se. — Prim. zenz"n (Lexer 265).

črne bukve, črnib bukev, f. pl. nekromantische Biicher, libri
nigri; čarovniška knjiga, v kateri so zapisana razna
zarotila (eksorcizmi), s katerimi se da toča narediti, s
katerimi je po narodnem babjeverju mogoče priklicati
samega ,bognasvaruj' na križpotju ali pozvati mrtveca
iz groba. Izrazi črna šola, schivarze Kunst so narejeni po
nerazumljenem ,nigromantia' (namesto ,necromantia'),
češ, kakor da je podstava ,niger' (a ne v£x.p6?); vs/.po-
tj.avTslov je izpovedanje rajnkega, ki ,pride nazaj', ki ga
kdo iz groba pokliče. Primeri grabancijaš = črnošolec.

čučuriček, a, m. die Grille (Metlika). To ime je kakor »čirič«
onomatopoetično, die Zirpende.

divjak, a, m. trd kremenast peščenec (Mittheilungen I. 237).

dramap'ea, e, f. drat za snaženje pipe in pipne cevi. Ce
se tobakarju pipa z žlindro zagati, mora jo s kakim
žičnim koncem, s kako bilko ali bibo iztrebiti; takemu
trebilu pravijo piparji »dramar'ca« (Gror.). Morda je tudi
»dramiti« prav toliko kot z dreganjem in bezganjem
buditi, aufstochern. Spomladi otroci murne dramijo t. j.
z bilko od mavre bezajo v murnovo luknjico ter kli-
čejo: »Muren, muren, pojdi ven, orat, kopat, pšenico
sejat!«

država, e, f. der llalt. Izpodjeden strok nima države, rekše:
ne more se držati po koncu, am])ak omahne in se
posuši.

11

162 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

ferbezen, zna, m. vojak, ki služi pri vozaštvu, pri trenu.
Iz nem. Fuhr\vesen (Polj.). Služil je pri ferbeznih, prav
tako, kakor: pri dragonarjih, pri kalonirjih itd. Kalonirji
so topničarji (Kanonier); v tej besedi je zanimiva disi-
milacija.

flarast, adj. obtolčen, s podplutimi ranami, z zavišnjelimi
udarci obložen (Polj.). Od samostalnika flara, e, f. = ma-
roga, zavišnjela priža. Primeri tirolski flarren m. breiter
Schmutzfleck, grosse Narbe (Schopf 140).

fog"lač, a. m. lažniv bahač in širokoustnež (Polj.), ein Auf-
schneider. — ■ Pofoglati se = zlagati se. Primeri Goethejev
izraz v pesmi o šatrajočem zvonu: Die Mutter hat
gefackelt.

fog^lati, am, vb. impf., s plamenom goreti, baklati, flackern
(Polj.). Svetilnica preveč fogla, privij jo nazaj, da ne bo
tako foglala. Primeri koroški faggln (Lexer, 87).

fucati, am, vb. impf., neka igra z denarjem. Pri tej igri
najprej igravci »bližajo« ali »ciljajo« t. j. vsak svoj
denar vrže od cilja do cilja; kateri vrže najbliže cilja,
tisti je prvi, tisti potem prvi »fuca« t. j. pobere denarje
vseh soigravcev, jih položi na dlan in vrže kvišku, da
se v zraku večkrat zaobrnejo in presučejo; kar denarjev
pade tako na tla, da kažejo na tleh »moža« ali »konja«,
tiste je dobil, z ostalimi drugi na isti način dalje fuca,
za drugim tretji itd.; kar predzadnjemu igravcu še
ostane »cifer«, tiste dobi zadnji igravec brez nadaljnjega
fucanja, rekše zadnji pobira. — Izraz je menda kakor
»huckati« in »ujckati« iz nemškega hutzen ali hotzen
= schaukeln, hin und her \viegen. Primeri še drugo
podobno igro »parto tresti^ in „šekljati" mesto »šetljati«
(schiitteln).

gostje, gostja, f. pl. gostovanjski praznik. V Letopisu 1. 1895.
str. 11. je bilo rečeno, da ta starinski običaj spominja
na starorimske »Saturnalije«. To treba popraviti. Naše
»gostje« o sv. Štefanu in Sentjanževem, ko prihajajo
sorodniki k sorodnikom, zlasti po službah razkropljeni
posli in sploh izven očetne hiše živeči otroci k svojim
starišem na dom, — te gostje so bolj podobne starim
»Charistijam« ali »Caristijam«. Ta obiteljski praznik
v domačem krogu obhajan, »Charistia« imenovan i-o
T7i; }rapiTo; quod est gratia, quasi gratiosa convivia, pra-
znovali so Rimljani meseca februarja (19., 20. ali 22.),
imenovali 'so ga tudi »čara cognatio« (t. j. god ljubega
sorodstva). Ta dan je bil določen samo za gostovanje,
zaradi tega so ga imenovali tudi »praznik gostovanja«
ali »praznik pojedin«, kakor pravi neki komentator

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 163

(dies ergo ille totus deditns conviviis; hinc eundem
„/estum epularum" dixerunt). Valerij Maksim v svoji raz-
pravici »o starih običajih« (II. 1. 8. de institutis antiquis)
o tem godu piše sledeče: Convivium etiam soUemne
maiores instituerunt idque caristia appellaverunt, cui
praeter cognatos et adfines nemo interponebatur, ut, si
qua inter necessarias personas querella esset orta, apud
sacra mensae et inter hilaritatem animorum et fauto-
ribus concordiae adhibitis toUeretur, t. j. Naši pradedje
so tudi ustanovili godovno gostovanje z imenom »Iju-
beznica« (Liebesmahl), katerega se je imelo udeleževati
samo sorodništvo in svaštvo, češ, če bi bi bili nastali
med sobližnjimi osebami kaki nesporazumi, da se ti
poleg nekaljene svetosti gostovanja, med splošno dobro-
voljnostjo in s posredovanjem slogoljubov poravnajo.
(Primeri i Ovidove faste II. 617. nasl.) Tudi Brinckmeier
(glossar. diplom. 468) nam razlaga »caristia« z opisom
«dies festus inter cognatos« in s »comestio caritativa«.
— »Comestiones caritativae« so se imenovali tudi slo-
vesni obedi po samostanih in svečane gostije, kakršne
so o dupleksih t. j. velikih (dvojnih) praznikih v navadi
(na pr. in Nativitate Domini y^^ys:-i\]. Ker smo že pri
teh takozvanih »Ijubeznicah« (caritates, dilectiones,
a^a-at), hočemo še opomniti, da spada k njim tudi
popivanje »šentjanževca«. O godu sv. evangelista Janeza
(27. decembra), kateremu po legendnem poročilu zastrup-
ljeno vino ni škodovalo, so baje v prejšnjih časih bla-
goslavljali vino, ki so je potem kot »poculum caritatis«
napivali v miroljubnih veselih družbah in pri razhodu
ljubih znancev in prijateljev (šentjanževec = sant Jo-
hannis minne, sant Johannis segen; napi vanje šentjan-
ževca = das Minnetrinken). Naše gostije obhajajo se
čudno da baš o Šentjanževem, to gotovo ni golo na-
ključje. Pijači, ki pride pri razhodu na vrsto, pravimo
še dandanes »šentjanževec«, in če tudi ni v ta namen
posebej blagoslovljena. Najimenitnejši razhod pa je go-
tovo, ko jemlje ženin od fantovstva slovo, ko se poslavlja
od ljubih drugov in tovarišev fantovske prostosti, in
kadar pijejo razhodnico, gotovo zapojo tudi staro na-
pitnico šentjanževsko:

Ljubezen večna stvar']a vse,

Ljubezen nas živi,

Po bratovsko ljubiti se.

Svet' Janez nas uči.

^ Pijmo šentjanževca,

Da bode srečno

Življenje vsacega

Zdaj 'no na večno.

11*

164 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

Johanesu se strup je dal,
Da bi vnesrečil ga. —
Da b' nam ne škod'val ta bokal
Napit z zdravico to:

Pijmo šentjanževca itd.

Toda k stvari! V Letopisu 1892. 1. str. 40. beremo, da se
imenuje pijača, ki jo ženin fantom plača, štvanjka, in
pole^ tega poročila domnevo, da je to ali ženiivanjka ali
pa Stehivein. Jaz bi ti domnevi nasproti postavil drugo,
daje ta razhodna popivka »štivanjka« ali »šentjanževec«.
Popolne verjetnosti sicer ta razlaga tudi še nima zase,
ali boljša se mi vendar zdi, nego ona iz ))Stehwein.
Pri Tirolcih zove se našim ,gostijam' popolnoma slično
gostovanje »das Blotermal« (Schopf Idiot. 46.), in »blotern«
ali »plattern« z= ein Mahi halten, wozu am Stephmstage
mehrere ^Familien zusammenhalten. Ta Tirolska poje-
dina o Stefanjem pa utegne imeti svoje ime po ži-
vahnem pomenkovanju, ki se med gostjavci razvije, ko
se jim poleg jela in pila zgovorni jeziki razvežejo.
Bladern, blattern, blodern, blaterare = plaudern; der
Bloderer, garrulus = Plauderer. In po Grimmu (2. 195.)
je ,eine lustige Blutter' (Blatter?) = ein heiterer Mensch
(veseljak, gostobesednež); tedaj Blotermal pojedina v
veseli, zgovorrni družbi. — V gostje ali sploh ,v^ vas'
ali ,po vasi' pa se ne sme pred nego še le na Štefa-
novo; »Sveti dan« je tako velik praznik, da se ne sme
stopiti čez tuji prag, in kdor bi šel sveti dan k sosedu
vasovat (podlezek), tistemu bi pečni pokrov na rit na-
vezali ali šilo v rit zabodli, da bi sesti ne mogel (Polj.).
g-osturnica, e, f. glista deževnica, der Regen\vurm (Gor.).
Menda nastalo prav iz »ostudnica« = deževnica (ostudna
glista). Primeri še »ostudnik« = ogrc ali podjed (Plet.
864.) in pa nemški izraz der Piras (t. j. Pier — Aas) oder
Pierer, glista, ki jo kot mezdrovito vabo natikajo na
trnek. Aas, Koder, Luder (stinkende Lockspeise) to vse
je bolj ali manj gnusno in ostudno: morda sta si tudi
izraza Egel in Ekel (gnus, stud) v sorodu, vsaj prav
zapeljivo bi bilo to verjeti. — Glede začetnega »g« pri-
meri galun (Alaun) iz srvn. alun (lat. alumen); gosenica
(Raupe) iz kor. onsii (barba), uprav kosmatinka (Mik. Et.
"VVtb. 223.); guni = uni(ille); zgon = zvon (Glocke); gož
(ož, vož, die Aesculapschlange); goža (voza, ki veže
ročnik in cepec) kor. enz. Mik. Et. Wtb.56. itd. — Glede
,r' pred ,n' (iz ,d') imamo vzporednico v besedi »larnga«
mesto »ladnga« (povabljenci), »gorn« (nadstropje) iz
»Gaden« (Letop. 1896. 1. str. 146.); primeri še koroški:

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 165

perliesken oder peliesken (die F^riihlingszeitlose, Lexer,
22.) in slov. poc^lesek.
grabišica, e, f. malinec, der Taumelkufer, g-yrinus. Ta be-
seda je bila objavljena v Erjavčevi »potni torbi« (Letop.
1883. 1. str. 280) v obliki »grebišica«, češ, ker ta hrost
vesla ali grehe. Jaz mislim, da je v tem slučaju besedo-
slovno razlaganje urejevavca potne torbe zapeljalo, da
je narodovo izreko hotel popraviti, vendar je še sreča,
da je vsaj v oklepaju dostavil »izrekajo grabišica«. Po
mojem mnenju je besedo devati pod kor. vorbu 2. stvn.
warba Umdrehung (Mik. Et. \Vtb. 394), torej hrošč, ki
se vrti, das sich drehende Insect, »vrabišica« demin. iz
vrabiha. — Vrabišica pa je postala »grabišica«, kakor
imamo poleg vrabec (Sperling) tudi g-rabec. Prav tako
mislim tudi, da grapav (rauh, Plet. I. 245) ni iz grampav,
nego iz vrapav (runzelig, Plet. II. 792), in besede »grzica«
(holzerne Klammer, Plet. I. 259), oziroma »grizica« (Klam-
merholz des Tischlers, Plet. I. 252) nam ni izvajati od
gristi (beissen), ampak iz kor. verz. (Mik. Et. Wtb. 386),
kakor »vrzilce« (Nestel, Plet. II. 802). Toda grapa (der
Waldstromgraben) bodo menda iz srvn. grabe, če tudi
utegne grapa (die Blatternarbe) stati namesto vrapa
(die Runzel). Tudi priimka Erzin in Grzin bode menda
kazalo staviti v jedno vrsto, naj si že bo pomen kakršen-
koli. Tako se mi tudi ne zdi verjetno, da je »zehek«
= nezrel (Letop. 80. 1. str. 216) namesto »žolhek«, kar
se ponavlja tudi v slovarju (Plet. II. 911); nezrelo sadje
tudi ni grenko, nego kislo. — Žolhek devajmo pod
koreniko želk (Mik. Et. Wtb. 408), a zehek utegne spa-
dati pod kor. zag. (Mik. Et. Wtb. 399), kar je prezgodnje,
je še nezrelo.

hermičiti, im, vb. impf. hermico plačevati t. j. carino in mit-
nino, dac in desetino; hermica je bila plačevalnica, kjer
so desetino in druge davščine odrajtovali;^ na hermici
so na pr. plačevali od vina (Radenci, vzh. St.). Po Plet.
I. 264 pač ,harmičiti'.

hkalec, a, m. tkalec, der Weber. Hkati = tkati itd. (Polj.).

hudičevi lasje = prodenec ali zida, neki nadležen plevel
v detelji in v lanu, Elachsseide, Kleeseide. (Podbrezje.)

izfižiti se (sfiž.), vb. pf. pokvariti se; — morda tu/.oOt^s-.i, in
ticum verti, licosum fieri, ficescere, od besede figa
(licus =1 marisca, Feigblatter): ne zdravo in čvrsto rasti,
ampak pognati kile in gobavine. — ?

kila, C, f. bunkasti izrastek na zeljnem storžu, ki ga pro-
vzroči ličinka nekega rilčkarja (Kohlgallenrussler). Tudi
vrtna koleraba je rada kilava, rekše storž se ji tik

166 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

zemlje izvrže v grčasto bunko; — die Kohlgalle, der
Kropf (Klunze). M. Et. Wtb. pag. 158 kyla. — (Polj.)

kila, e, f. napol razvit zarodek v ptičjem jajcu. Zdaj so že J
kile v jajcih, pa sta se stara skujala, da nečeta več 1
valiti. Kilavo jajce se imenuje ono, ki se je bilo pod
valivčevo gorkoto že začelo goditi, ki se je pa izpridilo
ali ubilo, preden se je izgodilo, z jedno besedo, v ka-
terem se nahaja kila t. j. že nekoliko razvit spočetek
(Polj.).

kljiikati, am, vb. impf. trkati, pochen — v narodni pesmi |
(Koritko IV. 107) »Grenka smrt na duri kljuka« — je "
iz nem. klock-n (Lexer 160.)?

kop (ozir. s koroškim ))k«='6p) onomatopoetična beseda
posnemajoča glas kolcanja in riganja, der Riilps (Polj.),
Ta beseda se je pozamenila s kop (kup) der Haufe,
kajti poleg »kop ('op) se podira« pravijo tudi »kupček
(das Haufchen?) se je podrl« rekše: kolcnilo in zarigalo
se mi je. Primeri nemški: koppen^ koken, kockzen
(= riilpsen, grolzen) in quaken. — Glede začetnega
glasu v besedi primeri ,na'a' in ,na'' (Plet. I. 624.)

kopčati, am, vb. impf. (kopučati) = rastiti, betreten (Polj.).
Petelin kuro kopuča, je piško pokopočal (pokop*čal) der
Hahn hat die Henne betreten. — Primeri nem. der koppe
= Haushahn (Lexer 164): tako se mu menda pravi, ker
ima greben ali rožo, ki je kapun nima; koppezen oder
koppizen z=. koppen, koppeln (die Henne treten). Grimm
5, 1789.

korda benedikta, f. neka zdravilna rastlina zelo grenkega
okusa. Iz lat. carduus benedictus.

kosmuče, f. pl., saničice, der Kinderschlitten, die Kasehiitsche
^Planina nad Jesenicami). Beseda je zloženka iz .smuče'
ali jSmuke' in one zaničevalno-pomanjševalne predponke
,ko' (ozir. ka-), ki jo nahajamo na pr. v besedi kovran
ali kavran (Rabe), ali pa v kaluža = luža (Pfiitze) itd.
Glej Miki. Etvm. Wtb. str. 152. Nemogoča seveda ni še
neka druga razlaga, češ, da je beseda pohabljenka iz
nem. Kasehutsche (Kashutsche) naslonjena na domači
izraz ,smuče-, vendar ni prav verjetna, ker se dotično
nemško ime, kolikor sem iz slovnikov posnel, ne nahaja
v koroškem ali bavarskem narečju, ampak v oddaljeni
saksonščini.

kozji, adj. Ta atribut se nahaja v mnogih rastlinskih imenih,
na pr. kozja potica je neka kompava, kozja repica je
gomoljica blagodišečih soldatkov (cyclamen), kozja dete-
ljica se imenuje »negnoj« (cytisus, Schneckenklee). Po-
dobno: volčja jagoda, v. črešnja, medvedova hriišica,

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 167

medvedovo latje itd. Z medvedovim iatjem (Spierstaude)
prepletajo o kresu oknena okrižja. Medvedove hrušice
so nekaterim glogulje in oparnice, drug-im zopet srbo-
ritke (Hetschepetsch), der Arschkitzel, franc. g-ratecul
(die Frucht des Ilagedorns.) — Ime »kozja deteljica«
nam bo razumljivo, če se ozremo na Verg. Ecl. II. 64
,florentem cjtisum sequitur lasciva capella.' (Primeri Ecl.
I. 77.) Dostikrat pa ima, kakor je videti, ta atribut
pomen »nepravi« (= postranski) na pr. kozji dohtar,
der Winkeladvocat (Novice VI. 70.)

k6zuč'k, a, m. Ziegenbocklein (Polj.). Kozuc iz kozelec,
demin. od kozel, a v naši besedi imamo podvojni po-
manjševalnik, torej ,kozel'ček'. Kozliče vabijo: »Na,
kozučk, na, na soli!« — Pomanjševalnikov v slovarju
sploh še dosti pogrešamo; če smo dali (Plet. I. 420.)
prostora ,kokoški', zakaj bi izobčevali , ovčko in kozko'.
— Zadnjo besedo bi po izgovoru morali pisati »koška«,
in celo »kozelček« se izgovarja »ku,s'uč'k«.

krlišee, a, n. prostor, kamor zvažajo in vlačijo ki-lje ali
rklje, der Stapelplatz fiir Baumklotze; poleg vsake žage
se nahaja krlišče, kjer so žagovci zloženi (Gor.).

krojiti, im, vb. impf., kričati in krokati. Ponočnjaki krojijo.
Celo noč ni bilo miru, neki pijanci so krojili po vasi.
Tujka iz nem.; prin:ieri stvn. chrajan, srvn. kraejen t. j.
kriihen, kreischen.

kpižemk, a, m. Taufhemd, Westerhemd (westerwat), Chri-
samhemd, dalje tudi Taufpathengeschenk, Eingebinde.
Etym. Wtb. 141. — Primeri Valvasorja, Ehre d. H. Krain
VI. 282. Bei der Kinds-Tauffe ist etlicher Orten als \vie
bei Weissenfels, Assling und dort herum unter den
Bauers-Leuten der Gebrauch, dass man vier oder fiinfl",
auch \vo\ gar sieben Gevattern gewinnt. Jeglicher Ge-
vatter oder Gevatterin muss ein Stuck Leinvvads, so
drey oder vier Spannen lang, mit sich in die Kirche
bringen und dem Kinde solches darreichen oder pre-
sentiren. Solches \vird Chrismanik genannt. Tako Valvasor.
Navada je pač ta, če imajo pri kaki hiši novorojenca,
da da vsak sosed vatel ali vsaj pol vatla platna za
,križnik' ali ,križemk'. Tudi oba botra morata dati platna
za križnik, večinoma sta to itak soseda, kajti običaj je,
da si sosedje drug drugemu o krstih zaroda med seboj
botrujejo in o smrtih pogrebščino oskrbujejo. — ,Kri-
žemk' ali ,križnik' je košček belega platna ali platnen
robec, ki ga polože pri krstu na krščcnca kot simbol
krstne nedolžnosti (innoccntia baptismalis) z besedami:
»Vzemi belo, neomadeževano oblačilo, ki je imaš pri-

168 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

nesti brez madeža pred sodnji stol našega gospoda
J. Kr., da dosežeš večno življenje«. Sprva je bila menda
križemk ona bela čepica, ki so jo pokladali krščencem
na pomaziljeno mesto (Taufkappchen, capulla, chrismale),
a sčasoma so menda pozamenili to ime v zaznamo-
vanje belega krstnega oblačilca sploh. Da pa imenujejo
na Gorenjskem z imenom križnik tudi mrtvaški prt
(Plet. str. I. 472. pod besedo »križnik« 3.), si lahko razla-
gamo iz zgoraj navedene formule pri krščevanju. Naličje
(sudarium) t. j. ona platnena preproga, s katero pokrijejo
mrliča od glave do nog, je spomin na oni pri krstu
sprejeti križnik, s katerim se ima vsakdo izkazati sodnji
dan, simbol nedolžnosti, »toga candida«, brez katere ne
bo dovoljeno vstopiti v sveti raj.
kupja rit. Ko se praznuje žegnanje, ali kakor pravijo,
»sejemska nedelja«, imajo pastirji cele vasi staro na-
vado, da med seboj tekmujejo, kateri bo bolj ,zgoden',
da se skušajo, kateri da prej prižene svojo živino na
pašo. Tisti, ki je zadnji, dobi porogljiv priimek ,kurja
rit', in ko zapoznel izganja svojo goved, doni mu z
vseh strani od tovarišev nasproti sramotilna popevka:
»Lep, lep, lep, kurja ret, če te kaj zebe v r . ., za peč
se pejd' gret.« (Polj.). Pri Nemcih, in kakor poročata
Navratil (Letop. 1888. str. 155.) in Pajek (Črtice 5.), tudi
pri nekaterih Slovencih vrši se tako tekmovanje med
pastirji binkoštno nedeljo, in tak zapoznelec se na Šta-
jerskem imenuje »Lukman« ali »binkoštna luknja«,
(zapoznela pastarica pa »Lukmanca«), Nemci pa imajo
imena: Pfingstluken, Pfmgstloch, Pfmgstliimmel, Piingst-
schlafer, po Schopfu (498) celo Pfingstdreck; tudi Pfmgstl
ali Wasservogel pravijo takemu zaspancu. — Tudi v
pojedinih hišah se skušajo družina semanjo nedeljo,
kdo da bo zadnji iz postelje, in kdor solnčni vzhod
zaspi, ostane na sramoti. V Slovencu (XXL 227.) se nam
pripoveduje, da po nekod takega zamudnika dražijo s
porogljivico: »Polep pomivnik polizal!« — Za »pomivnik«
bi Poljanec tudi rekel »svinjski škaf«, t. j. posoda, v ka-
tero zlivajo pomive za svinje. Namesto »polep« se bo
pa bržčas moralo glasiti »polep«. — Glasi se ta medmet
z nekakim poluglasnikom tako nejasno, da bi ravno
tako lahko zapisali »lop« = liap; a lop (der Tolpel) je
blizu isto kot Ltimmel (Plet. I. 531.). Sicer je pa lop
lahko tudi onomatopoetičen izraz loptajočega žlampanja
pri lizanju pomivnika. Zadnjo zabavljico bi si utegnili
razlagati, češ, za zaspaneta so pomive dobre kakor krop
neslan. Naposled sem slučajno naletel v Grimm-ovem

L. Pintar: Slovarski in besecloslovni paberki. 169

slovniku I. 566 (posneto po Schm. I. 110) v tem pomenu
nemško sramotilnico »Arschdarm«. — Tekmovanja so
tudi o drugih prilikah v navadi, na pr. o veliki noči
se skušajo dekleta, ki neso kolač in gnjat in pirhe k
blagoslovu, katera bo prej s svojo košaro zopet doma,
in ravno tako tudi dečki cvetno nedeljo s svojimi bu-
tarami in presneci. Nemci na zgornjem Avstrijskem
imajo za tistega, ki je pri tem cvetnonedeljskem tekmo-
vanju zadnji, ime Palmesel; analognega slovenskega
priimka ne poznam.

latam (letam) adv., oni dan, pred nedavnim, neulich (= tam
le v temporalnem pomenu). Primeri listo = le isto
(Letop. 1894. 1. str. 23.) le tu = tu le; le ta = ta le itd.
— Primeri letenoj (tonoj, onoj) letzthin einmal neulich;
menda je letenoj = le tu jednoja (le tu enok).

lenir, rja, m. das Lineal. Primeri tirol. lengier (Schopf. 386.)
lenirati = načrtati.

lopež, a, m. (izg. lopejž kakor bejžati fliehen) širokolisti
lopuh, der Huflattich (tussilago); tudi lovpejž (Polj.).
Primeri koroški die lou^as (Lexer, 181) in bavarski
labassen, labeschen. (Schmeller, II. 408.)

Marijina kapljica, e, f. ljubka planinska cvetka, ki se v
Funtkovem prevodu Zlatoroga imenuje »murka«, das
Kohlroserl (Planina nad Jesenicami).

meneštra, e, f. gosta jed, če nadrobiš polno kruha v mleko
ali v juho; manestra, eine Art dicke Suppe (Lexer 185.)
iz ital. minestra.

merjevec, vca, m. (iz merivec; neverjetno, da »merjavec«
iz »merjava«) der Messer, Geometer (Polj.). Izgovori
»merjuc«.

mojškra, e, f. nahaja se v naših slovnikih samo z razlago
»šivilja« (die Naherin) navedena, a s to razlago pri
čitanju narodnih pesmi ne moremo zadovoleti. V na-
rodnih pesmih naših se »mojškra« pogosto omenja. Ko
so Turčini Matjaževo Alenčico uplenili in se je kralj
brižnega srca vrnil do svojega belega doma, »hiti
naprot mu družina, nar predej grede mojškricaa. — V
drugi pesmi naroča kraljeva hči svoji mojškri, naj ji
zbere tri cule zlata, srebra in svilene obleke, da pojde
z Jelengarjem na pot; a mojškra jo svari, naj se z
Jelengarjem ne peča. — Ko je lepi španski kraljic
zjutraj zgodaj vstajal, mislila je kraljica, da hodi k
mojškram v vas. — Ko se je kraljeva zbala prožvižgu-
jočega kraljica, svojega prejšnjega Ijubeja, zbežala je v
svetlo kamrico in naročila mojškri, da naj prvega kra-
ljica odpravi, češ, da je ni doma, a ko pride drugi

170 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

kraljic, nje zaročeni mož, naj mu pove, da so kraljeva
v kamri. — Žlahtna gospa je na majerco ljubosumna;
ko odide majerca plenice prat, pustivši sinčka v beli
pristavici, tedaj pošlje o-ospa jedno izmed svojih devetero
mojšker v belo pristavico po majerčinega sinčka. —
Povsod je mojškra v družbi imenitne dame (kraljice,
kraljične ali žlahtne gospe). Ta mojškra ni samo šivan-
karica-profesionistinja; tako bi mogli pač razumeti be-
sede, ki jih govori Tolmajnar Suzani rekoč: »Ljuba,
idi, mojškra tebi naj stori novo oblačilo iz Žide«, na
drugih mestih narodne pesmi pa s samo šiviljo ne iz-
hajamo, nego »mojškra« je gospodičnam plemenitih
rodbin učiteljica spodobnega vedenja; njihova nadzor-
nica in rediteljica njih obnašanja (Meisterin, Zucht-
meisterin, — meisterinne, zuhtmuoter, magezoginne);
mojškra je častna dvornica (Hofdame, Ehrendame, Edel-
jungfrau), ona je mladi plemkinji družabnica in zabav-
nica, ona je prednica vseh plemkinjinih sluznic ter ima
poučevati plemiško žensko mladino zlasti v ženskih delih
(na pr. v šivanju in vezenju). Po tem potu si imamo
razlagati postanek onega pomena, ki ga ima ta tujka
dandanes. Primeri: K. Weinhold, die deutschen Frauen
in dem Mittelalter I. 122 — in Dr. Ahvin Schultz, das
hofische Leben zur Zeit der Minnesanger. — Seveda
ni bila „mojškra" svoji gojenki vselej vestna odgojeva-
teljica, čuvarica njene kreposti in nedolžnosti, nego
dostikrat tudi posredovalka pri raznih njenih Ijubimskih
spletkah in pustolovščinah — prav tako, kakor Prešeren
v svoji romanci »Hčerin svet« poje o hišni rekoč:

»Hišna meni davno nosi pisma« Da so bile te

mojškre tudi podmitne kovarnice. spričuje nam na-
rodna pesem »Kraljeva umorjena«.

molžišee, a, n. koča na planini, kjer planšarji molzejo, der
Melkplatz, die Sennhiitte (Planina nad Jesenicami).

mrličica, e, f. zvonček, das Schneeglockchen (Polj.). Besedo
je menda postaviti pod kor. mer-, meri- (blinzeln, schim-
mern) (Mik. Et. Wtb. 190. 192); tedaj mrliča, mrličica =
blesteči, beli cvet, die weissschimmernde Blume, ime-
novana po barvi, kakor galanthus = mlekobojni cvet
(Milchblume), — kakor je iz podvojenega korena »marmor«
= iskretajoče odseven kamen itd. Ce ta razlaga ne bi
obveljala, tedaj bi morali misliti na ime ,Marija', ki
služi v zaznamovanje raznih belocvetnih cvetlic na pr.
marjetica. Primeri die Marge = Lilie, der Marl = das
Perlgras; sicer se pa lilija ali limbar prav lahko tudi

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 171

razlaga za belosijajen cvet. Marge iz Marja, deminuirano
Marg"'l, Mar'l, — tedaj marličica. — 'f

nada, e, f. gnada; in to samo v zvezi: solnce gre za božjo
nado, die Sonne geht zu Naden (zu Gnaden, zu Kehre)
= neigt sich, solnce se je nagnilo; je šlo za božjo nado
= je zašlo (Polj.).

ndmška kost = morska kost, das Uberbein, neka bunkasta
podkožna otrdlina, ki se včasih zbere pa tudi lahko
zopet razgubi. Podstava pridevniku ,namški' utegne
biti po sklepanju dojetni samostalnik ,namuku', češ, ker
se ta otrdlina namakne ali z namikanjem zbere, kakor
pravimo: otok se zbira, bula se je zbrala itd. Primeri
serb. namicati, klein\veise zusammenbringen.

našopraeiti, im, vb. pf., naklestiti, natepsti koga, jemand
durchpriigeln. — • Od »šopraka« = okleščki, Prilgelholz.
(B. Kr.)

natrsk ali natresk, a, m. die Haus\vurz, Sempervivum tec-
torum, zelo čislana zdravilna rastlina zoper božjastnost
pri otrocih. Zdruzgane liste te rastline in nje izžeti
sok pokladajo kot hladilno sredstvo na opekline ali na
otekline, povzročene po osjem ali čebeljem piku. Hiša,
kjer raste na strehi ta debelolistnica, je baje, kakor
zatrjuje neko staro praznoverje, zavarovana proti streli,
vanjo ne trešči. Na to babjeverstvo nanaša se tudi njeno
ime »netresk«, Donnerbart, Juppitersbart, Barba Jovis.
— Primeri: »neven«, rastlina, ki ne uvene, »nesit«
(Pelikan), »nagnoj« t. j. »negnoj« rastlina, ki ne gnije
(cytisus), strsl. »nekov« (demant, ki se ne da kovati),
rus. »nedotjka« (impatiens noli me tangere) in »ne-
zabudka« (Vergissmeinnicht) itd.

naturen, rna fali natorenV) adj. svojeglav, trmast, eigensinnig,
trotzig I Polj.). ,Otorliv' adj. pust, oduren (Letop. 1883.
str. 221.) se ne da prav priličiti razlagi naše besede,
katero bo menda izvajati iz »natura« (Et Wtb. 211.).
Primeri maloruski ))naturyty ša« storrig \verden. Do-
lenjski »nastoren« trotzig, ki se Et. Wtb. 321. omenja
kot temna beseda, utegnil bi biti »na-vilzu- tvoren =
nasprotovalen (Kor. tvoril F]t. Wtb. 366). Temu pritrjuje
»nastorjevati«, komu baš nasproti delati. (Letop. 1893
str. 22.)

naturnost, i, 1". trmoglavost, \Viderspenstigkeit (Polj.). »Na-
turnost naturna« vele svojeglavcu, »lakomnost lakomna«
lakomniku, »sitnost sitna« sitnežu itd. kakor da je v
dotičniku ona lastnost poosebljena, kakor da je v njem
cvet tiste slabosti zapopaden.

172 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki:

obrajtati se, am se, vb. pf., pri jahanju se ožuliti, z ježo
utruditi se, sich wundreiten, sich abreiten. Ta vzgled
iz vo)ašlve2:a žargona nam kaže, po katerem potu da
zlasti sili tujščina v naš jezik; vendar mislim, da v
tem glagolu nimamo kar gole tujke ,abreiten', ampak
da si moramo misliti to potvaro naslonjeno na doma-
činke , odrgniti se, opraskati se, ožuliti se' itd., tedaj
sestavo s predponko ,ob'.

obpezlina, e, f. obrezki, Abfalle beim Beschneiden (Polj.). Pač

po disimilaciji nastalo iz obreznina.
ognivati, am, vb. impf. ad ogniti, ognijem, anfaulen (Polj.).

Jabolka niso še nobeno leto tako pogosto ognivala

kot letos.
omel, a, m. lapuh, Huflattich (Rib.). To ime ima rastlina,

ker so lapuhovi listi na spodnji strani beli, kakor z

moko ali nielom posuti; iz istega vzroka imenujejo lapuh

tudi ,podbel'.
oppesna preja, t. j. nepreprana. neubeljena, neprežehtana

preja; opresno platno = surovo hodnično platno. (Polj.)
orebati, am, vb. pf., objesti, oglodati, oškrabati, benagen

(Polj.). Miš je hleb orebala; skorja je orebana. — Tudi

,obrebati'.

ostek, ostka, m. osat, Distel (Pirovšica).

ovratnik, a, m. tkalsko vrati lo, kamor tkalec platno navija,
der drehbare Zeugbaum beim \Vebestuhl (Dol.). Ker je
,obračati' navadnejše od ,ovračati' bi nam tudi bolj
ugajal obratnik, že zato, da se ne motimo z ovratnik
(Halsband).

oženk, oženka, m. der Teufelsdreck, assa foetida, znano
zdravilo zoper glistavost. Primeri der asank (asam, asant)
Schopf 20. — Semkaj sodi bržčas tudi beseda »vož-
nikar« (Letop. 1894. 1. str. 54)

pajsar, rja, m. navor, privzdigovalnik, močan drog, s ka-
terim poprijemaje premikajo ali vzdigujejo težke mase
in nenavadne teže (Dol.). Iz nem. der Beifier, eine Art
Hebebaum.

pejg"a, e. f. navad. plur. pejge, z desak zgrajen lok, ki ga
pri zidanju zvodov zidarji postavijo, da nad njim zidajo,
— die Bogenlehre (Polj.). V Letopisu 1896. 1. str. 157
izvaja se ta tujka iz pUirala besede Bogen, verjetnejše
se mi zdi, da je iz slngidara die Biege oder Beige
(Beuge) = das Bogenlehr. Primeri štenge (Polj. štejnge)
die Stiegen.

peric, iča, m. der Wascher. Za pranje štren in preje je
težko dobiti perica (Polj.).

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 173

pizdomernik, a, m. pednjač, geometra brumata, znana go-
senica, ki se pomika na ta način dalje, da se pomikujoč
zadek do glave nagrbljava v lok, kakor da meri na
malo ped — der Spanner (Polj.).

pojemati, pojemljem, vb. pf., jemaje znositi, jemaje porabiti,
biti z jemanjem pri kraju (Polj.). Bolnik je že vsa zdra-
vila pojemal. Bodisi da naglašamo ta glagol ,pojemati,
pojemal'- ali ,pojcmat(i), pojemal' v obeh slučajih imej
odprti ,e' kakor prosti ,jemati'. Nasprotno pa, če pri-
merjamo dovršni ta glagol — imenujmo ga iziterativ-
niški finitivnik — z nedovršnim ,p6jemati' ,p6jemljem'
(imminui, decrescere), tedaj opazimo, da ima ta zaprti
,e'. Podobni glagoli so: nadajuti, nadajat(i), nadajam,
vb. pf. genug geben. Nikoli mu ne morem dosti nada-
jati, dajaje mu ga zadovoljiti. Toliko sem mu že na-
dajal (nadajati) ali nadajS,l (nadajati), da bi moralo enkrat
biti konec dajanja. — Razdajati, razdajam je impf. =
razdeljevati. Razdajati ali razdajat(i), razdajam je prf.
blizu istega pomena kakor razdati, razdam, vendar
nekoliko različen. Ker je le preveč razdajal, je sčasoma
vse razdajal ali razdajal t. j. razdal, da zdaj sam nič
nima. Nagoniti, nagonim (auftreiben); nastreljati, na-
streljam (zusammenschiessen), pa tudi nastreliti se čuje
v podobnem pomenu, ne samo = obstreliti (anschiessen);
nametati, namečem, vb. prf. (aufwerfen), a nametati,
nametani, vb. impf. (zu\verfen), vendar navadnejši v tem
pomenu nametovati, nametujem. — Tako dolgo so zme-
tali seno na oder, da so ga zmetali.

postaven, adj. rastljiv, čvrst, lepo se razvijajoč (Polj.). Po-
stavna je rastlina, ki čvrsto raste, postavna je žival, ki
je krepke postave.

poštatati, am, vb. pf., pohvaliti, gutheissen, adprobare. Iz
nem. bestatten t. j. bestatten oder bestiltigen. V istem
pomenu rabi poleg tujke domači izraz »potrditi« (Polj.).
Jedni ga zelo hvalijo, jaz ga pa nič ne poštatam. Ne-
kateri so zelo čezenj, jaz ga pa prav potrdim (poštatam).

preklestiti, im, vb. pf., preglodati, pregristi, na pr. miš je
vrečo preklestila in precej žita sklestila, da so zdaj
same pleve in zgrizki. Toča je drevje oklestila rekše
odrapala in odbila mu je listje in sadje; toča je žito
sklestila, t. j. stepla mu klasje in bilje steptala itd. (Polj.).

preleten, adj., zastarel, verjiihrt, Razumljivo je, da zamorc,
če je leten = volljahrig, preleten pomeniti ubcrjiihrig.
Primeri prcinraz, prcvročina (allzugrofie Kiilte, a. llitze).

pretegnjen, adj., dolg in suh, mager, schmachtig (Polj.).

174 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

pretikalnica, e, f. das Vorsteckloch (Polj.). Pretikalnice so
na sredeljnu navrtane luknje, po katerih se pretika
klinec ali iglica, da je plug na daljšem ali na krajšem
tegu. Plug- na kratkem tegu orje bolj plitvo, in tako
oranje je za oralno živino manj težavno. Plug na dolgem
vleku reže bolj globoko, in oratev je utrudljivejša.
Sanders (II. 551.) pravi, da Nemci razločujejo Herren-
locher, Lohnlocher und Frohnlocher. Naš kmet javaljne
pozna tako razločevanje. Po tem takem bi bila prva
pretikalnica na koncu gredeljna gospodarjeva, kateremu
je na tem, da se orje globoko, srednja bi bila najem-
niška in zadnja tlačanska, kajti tlačanom je na tem, da
njihova živina preveč ne trpi in se ne pretegne.

pretikalnik, a, m. der Stellnagel, Vorstecknagel (Polj.). Pre-
tikalnik je igla, ki se pretika po pretikalnicah na gre-
deljnu pri plugu ali na sori pri vozu.

pri sescu rezati = skopiti žival, dokler še sesa. Tele pri
sescu rezano = skopljeno tedaj, ko še ni bilo odstav-
ljeno, der Milchheiler (Polj.).

prskavec, vca, m. (prskuc) prskav kozel, der brunftige Ziegen-
bock (Polj.). Pri Pieteršniku str. 356 zabeležen je samo
pomen: der Spritzfisch.

punkavec, vca, m. pubič, die Unke (Dol.). Onomatopoetična
beseda posnemajoča urhovo skomukanje. — Primeri
kor. nem. fungg-n, pedere (Lexer 105.) in pfungg'n (25.).

purheljca, e, f. suha krvnica, iz katere se, če jo stisneš,
pokadi umazan prah, der Flockenstaubling, Bovist. Ime-
nuje se tudi »pezdec«, zlasti dokler je gobica še mlada
in znotraj nekako zelenkasta. Od todi mislim da izvira
neprespodobna primera, ki se rabi o človeku slabe
barve ali bledičaste polti, češ »je zelen kot pezdec«;
zlasti o bledoličnih mestnih ljudeh vele, da so »zeleni
kot pezdec«, dočim je zdrav kmetiški človek rjav in
ogorel (Polj.). Iz Pulver dobili smo izprevrženo obliko
»purfelj«, a iz te »purhelj« (prah).

razdaven, adj., kdor vse razda, raztočen, razsipen, radodaren;
razdavnik, ein Gebhart.

reženir, rja, m. Ingenieur (Polj.). Po nekaki r-ovalni izpre-
membi dobili smo iz »inženir« obliko »erženir«, a iz
te »rSženir«, kakor iz elcjan lecjan, iz arcnija recnija,
iz Eržen Režen itd. — V Jurčičevem »klošterskem žol-
nirju« pa imamo zamembo z ,žolnir' (der Soldner).

riža, e, f. peča. Narodna pesem o Ribniški Alenčici poje,
da ona »prelepo tuče pretanke riže šlaraste^u Sicer je o
tej besedi nekaj podatkov v »Letop. 1896. 1. str. 162.
namreč, da je beseda tujka iz srvn. »rise«, vendar

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 175

se mi zdi vredno navesti še to, kar piše o tej stvari
K. \Veinhold idie deiitschen Frauen im Mittelalter II. 329.):
»Die Stirnbinde hiess der Wimpel, die Wangen- und
Kinnbinde Rise. Die Risen (neuhochd. muss es Reisen
heiCen) konnten, weil es Binden vvaren, \venn sie breit
gelegt \vurden, das Gesicht verstecken, da sie fest um
Kinn und Wangen lagen. — Kakor je videti, so te
tančice in glavne obvezilnice prav podobne gorenjskim
pečam, po stari noši (ne na frtavko) zavezanim tako,
da se tesno oprijemljejo lic in podbradja. (Primeri Val-
vasor, E. d. H. Krain VI. 279.) Die Rise \var kein Schleier,
sondern eine /est anliegende Binde, ein Gebande im en-
geren Sinne. Tako piše AVeinbold in podpira svojo
trditev z navajanjem vzgledov iz literature. Ko je hotela
Blanscheflur skrivaj obiskati smrtno ranjenega Rivalina,
zavezala ji je njena mojškra (Hofmeisterin) lepo obličje
z debelimi rizami. Ulrih Lichtensteinski, preoblečen za
gospo Venero, pokril si je, da bi se napravil nespo-
znatnega, obraz z rižo tako, da so mu samo oči izpod
oglavnice gledale ven med svet. In ko je ponudil med
mašo neki groiinji ,pacem', (t. j. spravni poljub, Friedens-
kuss), moral je za poljub rižo odhomotati in odmekniti,
da si je usta oprostil za poljub. Nekoliko drugače piše
o tem dr. Alvvin Schultz (das hofische Leben zur Zeit
der Minnesanger I. 183). — Sem spada tudi beseda
»rajželjc«, das Kalbsgekrose, samo da je iz novejše
oblike Reise, demin. das Reisel izpeljana; v dokaz temu
naj služi izraz „pScica" , das Gekrose, mesenterium
(Plet. II. 17.). — Riža ali peča je torej starejša, rajželjc
ali pečica mlajša beseda med našimi tujkami.

rovea, e, f. vrvca, Schnur, Spagat (Polj.). Iz vrovca (vr-bvca),
kakor mrova, mrovca iz mrva, mrv'ca; čuje pa se tudi
,mrca' (das Bisschen).

puhca, e, f. rutica, die Weinraute (Dol.). Primeri hkati =
tkati.

samotnice, f. pl. samotežnice, der Handschlitten (Gor.).

skaPčkati, am, vb. impf., ploščnate skalice ali šibrice metati
tikoma prek vode tako, da ploščica doteknivši se vode
odskakuje in frka prek površine; žabico metati, žabico
sekati, schiefern, bammeln, Jungfern schiefien, Briiutli
machen itd. Podobni izrazi so: kamenčkati =: s ka-
menčki igrati; klinčkati ali klinčati (nebeškati) = s
klinčki igrati. Bruiljati (Letop. 1893. 1. str. 3) pa mislim
da je = burfljati- (worfeln) t. j. metati, hitati. Izvajati
nam je glagol ,skarčkati' od samostalnika ,skalica' das
Flach, Flachlein, plattes Steinchen zum I>ammeln.

176 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

slečati, slečim, vb. impf., sleknjeno in prihuljeno sedeti,
hocken, kauern; preslečati, im, vb. pf. = presedeti,
hockend zubringen (Polj.). Kvartopirci presleče cele noči
pri kvartah Zamišljen sleči, in Gedanken vertieft sitzt
er da. — Kor. lenk M. Et W. pag. 165. — Treba pa
razločevati med »slekniti« zusammen-, einbiegen in
))zlekniti« oziroma »vzlekniti« aufbieg-en, wieder auf-
richten, ono je napravljeno s predlogom ss = cruv, /.aTa,
a to s predlogom vszg :=: iva, torej »sleknjen« zusammen-
gekauert, a »zleknjen« (vzleknjen) ausgestreckt, empor-
gerichtet. Slekniti in slečati sta si v jednakem razmerju
kakor na pr. poklekniti in klečati ali legniti (leči) in
ležati ali sedniti (sesti) in sedeti.

sovalnica, e, f. čolničasto orodje, s katerim tkalec na cev
nasukan votek predeva in pretika skozi snutkova pasma;
die Handschiitze der Weber, die Weberschutze (Polj.)
Zaprav suvalnica (kor. su- stossen), ker jo tkalec s po-
sebno spretnostjo suva in zadegava iz roke v roko
skozi osnovo.

sragoda, e, f. der -Tropfen (Osilnica). Izvedeno iz sraga,
kakor na pr. jagoda (die Beere) iz jaga. — Sragode mu
teko po čelu. Nimam ne sragode olja. — Sragode ali
srage na jesihu, na juhi = iskre (die Fettaugen) (Banja
Loka).

stavkati se, vb. impf., v stavkih vršiti se (Polj.). Plačevanje
dolga se stavka, ako se dolg plačuje v malih obrokih.
Slabemu, malobrižnemu plačniku ni posojati, ker se
vračevanje posojila le pomaloma stavka.

strpeno siten, strpensko siten, unausstehlich sattig, fade. —
Danes je strpensko mraz, kar primes, vse je kakor bi
bilo strpeno (strupeno ,giftig). Jaz bi sodil, da imamo tu
izprevrženo obliko iz prsten, prstenski t. j. pristujen,
pristujenski (fastidiosus, frigidus).

suhopobar, rja, m. prodajavec lesenine ali suhe robe (Dol.).

svoj pot, adv., in einem fort. Svoj pot govori, kdor se ne
zmeni, kaj drugi pravijo, ki ne pusti nikogar vmes (do
besede). Svoj pot le svojo goni, svojo trdi, rekše: gluh
je za vse ugovore in protidokaze. Primeri kor. nem.
alle pout, alle Augenblicke, das eine iiber andere Mal
(Lexer 37).

šeft, šifta, m. odstavek dela pri rudokopih, die Schicht;
šifti so ali podnevni ali ponočni (Tag- und Nacht-schicht).
Tujka iz nem.

šet, i, f. cvet solnčne rože (Polj.). Uprav »ščet«, ker je ta
cvet podoben cvetu kompave ali ,bodcče neže' ali zidar-
skemu čopiču, ki služi za beljenje zidov.

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 177

škpic, a, m. zaničljiv priimek g'osposki oblečenemu človeku
s preklano suknjo (Polj.). Kaj pa misli cla je, ta škric
(2:osposki postopač). Se ne pogleda ne nobenega, odkar
nosi suknjo na škrice. Skricasta suknja je suknja z raz-
porkom zadaj. Iz nem. Schritz, razporek (Lexer, 339).

Š16sar'ca, e, 1". pomeni nam dandanes toliko kot »ključal-
ničarica, ključalničarjeva žena, die Schlossersfrau. V
narodni pesmi (Strekljeva zbirka str. 391) pomeni pa
»ključarico ali gospodinjo« (vSchliefierin, Schaffnerin,
\Virtschaftsautseherin), ki ima ključe od kašč in kleti
in drugih shramb v hiši. — • Razlagati nam bo pa be-
sedo menda iz oblike Schleufierin (Grimm Wtb. IX. 708).

šmic, a, m. (tudi smis) vrvica na koncu biča, ki poka, po-
kača, die Knalle, der Peitschenschweif (Polj.). Iz nem.
die Schmitze. Pri tej priliki naj omenim, da se mi pre-
vajanje nemškega izraza Fliegenschiitzen z »mušji
strelci« ne zdi ravno srečno izbrano (Izvestja muz. dr.
IV. 253). Sanders pravi: Fleugenschiitzen oder Fliegen-
schtltzen, in Osterreich spottisch Frachtfuhrmann —
brez kake daljše razlage. Soditi bi se dalo, da v prvem
delu te besede tiči morda Flegel t. j. lat. flagellum, bič,
in da je Fliegenschtitz (Flegelschiitz?) tisti, ki z bičem
strelja t. j. poka, tedaj pokavec ali pokač. Z ubranim
pokanjem so se menda vozniki in tovorniki dokaj po-
našali, nekateri je znal pokati celo vižo.

špevta, e, f. polovica po dolgem razklanega drevesa, s
kakršnimi g-rade na sohah oprte plotove in ograje okrog
njiv (Polj.). — Iz nem. die Spelte = das Spaltsttick
(Lexer 236).

špičiti, im, vb. impf., z zbadljivimi besedami grajati, z očitlji-
vimi opombami zbadati (Polj.). Primeri koroški »spetz'n«,
tadeln, herabsetzen, verachten. To spominja tudi na
»špičast, špičastih besed, zbadljiv«. — Na pr. Kaj me
vedno špičiš zaradi tega = kaj mi delaš vedno očitke?
— V istem pomenu se rabi tudi glagol domačin ,pri-
zdigovati' (sticheln) na pr. Vsaj je dosti, če mi enkrat
poveste, kar ni bilo prav, ni me treba sJcozi prizdit/ovati
zaradi tega. Svoj pot me prizdicjuje zato, če sem se enkrat
izpozabil, kakor da bi sam nikoli nič ne pregrešil (in
einem iort sticheln).

štantman, a, m. najemnik, zakupnik, der \\c.stand-^ livmann^
Posta ndner. Pil ch ter (Polj.).

štavt, i, f. prav za prav ,štalt', nem. (Gc)stalt, podoba. —
Zelje nima nič štavti, nič prav ne kaže, ni rastljivo; —
ni podobno, da bi zrastlo in napravilo glave. Kaka reč

12

178 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

nima štavti = ni postavna, ni podobna in sposobna
(Polj.).

štip'lj, Ijna, m. neka riba (Dol), jesetra, der Štor. Menda
iz deminutivne oblike Stori. Primeri W6rd (otok)
in slov. Vird pri Vrhniki, ali bav. meur, srvn. miure,
miir (iz murus, zid) in Mirje poleg Ljubljane (staro
zidovje).

tajselj, tajseljna, m. (tudi tajsen, tajsen^na) močen tovorni
voz na širokoplatiščnih kolesih fPolj.). — Tujka iz
nemščine: der DeichsehvAgen t. j. ojesnik, v katerega
zapregajo konje sparoma. Različen od ojesnika bi bil
samčnik ali samčast voz na ojnice, kamor vpregajo po
jednega konja, der Einzwagen oder Gabehvagen. — ^ Tu
treba opomniti, da se nemški izraz ,der £'m2;wagen' ne
razlagaj iz števnika ,ein', češ, to je voz-samec, der
Einspanner, v katerega se vprega le jedno živinče,
ampak v prvi polovici ,Einz-' tiči naša ,ojnica' (die Gabel-
deichsel), to je torej »voz na ojnico«; — die Anzen
f. pl. = ojnice.

taška, e, f. Ta tujka je v pomenu Vorhangeschloss že znana,
rabi pa to ime tudi za neko otročjo igračo, ki obstoji
iz šesterih različno izrezljanih lesenih klinčkov jednake
velikosti, ki se dajo navzkriž zložiti tako, da sta po
dva in dva vzporedno po dolgem, počez in navpik.
Zadnji t. j. šesti klinček, pah (Riegel; a ne pah) ime-
novan, ni nič zrezljan, anipak je scela gladek; z njim
se zložena taška zapahne. Ce hočeš taško zopet odpreti
in razložiti, moraš najprej poiskati pah. Der Teufels-
knoten zum Zerlegen (Carl Quehrs Niirnberger-Spiel-
\varenkatalog, pag. 23.).

tavbati, am, vb. impf., ugajati, služiti (Polj ). Iz nem. taugen.
Vojaški potrjenci pravijo, da so tavblih t. j. tauglich,
sposobni. — ■ Vendar so, hval da, domači izrazi »služiti«
in »dober, potrjen« še čvrsto v rabi. Na pr. Ta jed mi
ne služi; s slanino zabeljeno mu ne služi (ne de mu
dobro, se mu ne prileze); nobeno življenje (= živež,
živilo) mu več ne služi, rekše ničesar ne more uživati,
pa tudi: želodec mu ne služi (mu je odpovedal); noge
mu ne služijo (ohromel je).

tečiti, im, vb. impf., pritiskati, siliti (Letop. 1892. 1. str. 41.)
ne bo niti tlačiti niti tleči tolči, nego izimenska tvorba
iz samostalnika »tek« (das Gedeihen, der Gang), torej
uprav: tek dajati, v tek spravljati, pospeševati (in Gang
bringen, den Fortgang fordern), jednako kakor: tok,
točiti; mrak, mračiti, drag, dražiti itd.

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 179

tevjemka, e, f. mrtvaška ptica, das Kauzchen (Ljub. Zvon
XV. 667.). Pri nas pravijo tej ptici »skovir« ali »sova«,
vendar tudi omenjajo nekaj, iz česar bi se dalo nave-
deno im«) »tevjemka« razlagati. Preprostega naroda
iznajdljivost razume ti zvonjenje raznih zvonov, glasove
raznih živali, kakor na pr. ptičje petje prelagati na
besede. Podtikaje ptičjim glasovom besede človeškega
govora pravijo, da na pr. meri prepelica strn na »pet
pedi«, da ščinkovec poje zelenemu »griču« in da skovir
kliče v temno noč: »Te vim, te vim, te dobro poznam«.
— - Sicer izgovarjajo »vim« jednozložno, kakor da je
»vem« (ich \veiss), pa verjetnejše je »ujem« od ujesti,
ich beifie dich (aus der Zahl der Lebenden). Ker
narod misli, da mora tisti, ki mu skovir poje, gotovo
kmalu umreti, tedaj je lahko razumljivo, da imenuje
tega mrliškega ptiča »ujedljivca«, — ■ češ, da poje »te
ujem!«

tistam, adv., kaže na obližje druge (redkeje tretje) osebe;
ravno tako tistod, samo s tem razločkom, da , tistam'
odgovarja vprašanju ,kje', a ,tist6d' vprašanja ,kod'
(ozir. ,po kateri poti?'). Na neko bližino s prvo osebo
pa kaže taiam (tetam), tamle, nedaleč od mene; tistam,
blizu ogovorjenca, bodisi med menoj in njim, bodisi
še preko njega; tutam, preko mene. (Polj.)

trahtap, rja, m. senomet, der Heukasten, Futtertrichter, t. j.
opažen preduh iz senika na hlevu doli v hlev izpeljan,
skozi katerega mečejo seno (Polj.). Iz srvn. trahter =
Trichter. — Je li potem nemški izraz izvajati iz srednje-
latinskega »tractarius«, kakor sodi Lexer (str. 70), ali
iz »traiectorium«, kakor sodijo drugi (Zeitschrift fiir
Gymnasialwesen LI. 117.), to se ne da tako lahko do-
gnati. — Trahtar ali lijalnik imenujejo tudi tvorilo za
vlivanje lojevih sveč, die GieCform iiir Unschlittkerzen.

trajnati, am. vb. impf. neumno govoriti, tevljati tja v en
dan. Primeri koroški izraz »tranggin« = sich blodsinnig
geberden (Lexer 67.). Torej prav za prav »tranjati«,
kakor »udinjati se«, sich verdingen, drenjati se, sich
drangen, jenjati ali henjati, hengen (t. j. pustiti delo
viseti, ali obesiti orodje na kljuko). — Sitnemu čve-
kalu vele: »Molči, tranja tranjasta!« — Trangge = blod-
sinniger Mensch (Lexer 1. c).

tram, tramu, m. prečnik pod lesenim stropom, der Rusbaum,
der die Stubendecke tragende Balkon (Polj.).

trebljenje, a, n. trebež t. j. listje, krtnfnjo in drugo smetje,
kar se spomladi po travnikih nagrabi in potrehi^ der

12*

180 Tj. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

Abraum (Polj.). Glag'olščakov s konkretnim pomenom, ki
ne zaznamujejo le dotičnih dejanj, nego predmete teh
dejanj, imamo v slovenščini mnogo, na pr. robkanje =
robčevina; rezanje = rezanica (Hackerling); parjenje =
parjenica (abgebruhter Hackerling); mlenje = semleto
(das Aufg-emahlene, Gemiille) [Prišel sem ravno iz mlina,
sem mlenje prinesel domov] — zobanje =^ zob, i, f.
(Kornerfutter); rejtanje (rešetanje), kar pri rejtanju na
rejti ostane in se v plevnik vrže (der Abraum beim
Reitern); oblanje = oblanice (Hobelspiine); piljenje =:
piljevina (das Feilicht); rezljanje = rezljina (das Ge-
schnitz, das Schnitz\verk); scanje = scalnica (Urin);
kozlanje (das Ausgespei, der Qualster); šivanje (Naherei,
angefangenes Niiluverk); štrikanje = začeta nogovica.
[Strikanje sem nekam založila] — pletenje (Strickerei,
Fleclit\verk); cvrenje in cvrtje (Eierkuchen, Eierschmalz);
pohanje (Gebackenes); pečenje = pečenka (Gebratenes);
nadevanje = nadev (das Fiillsel); mazanje = mazilo, maz,
i, f. (die Schmiere, SalbeV) [mazanje in trosje za potico,
s čimer se potica pomaže in potrese; v tej potici je
premalo mazanja, rekše: premalo je pomazana z maslom
in medom, premalo potresena z orehi, mandeljni in
rozinami]; mikanje = pezdirji in odpadki pri mikanju
(Hechelabfalle); pometanje = smeti (Auskehricht). [Ce v
izbi kako drobnjavo izgubiš, pometi izbo, potem pa v
pometanju (= v smeteh) poišči]; tkanje = tkanina (das
Gewebe, stkan kos platna); nastiljanje = stelja, nastil
(die Streu); pranje = perilo [pranje razobesiti po plotu]
(die Wasche); češuljanje = od vejevja natrgane češulje,
z vejnika načešuljano suho listje, ki se primešava med
krmo (Blatterfutter); okovanje = okov (das Beschlage);
obrez'vanje = obreznina, natje in zelišče, ki odpade pri
obrezovanju repe in korenja; strganje = stržfne pri
stro-anju viter (das Schabsel) itd. Primeri žaganje (Letop.
1892. 1. str. 47.).

tukast, adj. podhuljen, potmurjen, potuhnjen, duckmauserisch
(Polj.). Tukasto gleda (izpod čela), tukasto se drži; čujo
se pa tudi pogosto: čukasto se drži, čukasto gleda (kot
čuk). Primeri koroški: der Tuck, heimttickischer Mensch
(Lexer 74.).

ujček, čka, m. menek, butoglavec, der Kaulkopi, die <i>Liapj)e

(Lipoglav).
urezati se, urežem se, vb. pf. vonstatten gehen (Polj.). —

Delo se mu ureze, gre mu gladko in spešno izpod rok.

Beseda se mu ureze (= teče), rekše gladko in rezko

L. Pintar : Slovarski in besedoslovni paberki. 181

zna g-ovoriti. Pisanje se mu pa nič ne ureze, t. j. on
piše počasi in okorno.

S urlaba, e, f. obzidano dvorišče pri grajščinah in farovžih
[Ig). Menda iz nem. die Vorlaube t. j. klonica, der Vor-
schopf, die Remise. — - Primeri tudi ,pourhibe' (Lexer, 36).

vada, e, f. dolga ribiška na sredi vrečasta mreža z dvema
kriloma, na spodnjem robu s svincem obtežena, na zgo-
renjcm s plutovino ali probkovino obrobljena, das Zug-
garn, Schleppnetz, die Wate, Strelchivade, everriculum,
tragula. Nemški slovniki nekako čudno namigavajo,
kakor da je ta beseda po izvoru sorodna z »vi^aten«
(bresti, bredem). Iliermit umspannt man ivatend oder in
Kahnen einen fischreichen Ort und zieht es dann mit
beiden Enden an's Land (Sanders 1500). Z jednako
pravico bi pač tudi mogli reči: vada zamreživši ribovit
okoliš v vodi od vseh strani privede v omreženem oko-
lišu nahajajoče se ribe h kraju, izvadi jih iz tolmunov. V
znani Vilharjevi pesmi »lesena riba« razlagali smo
naslednjo kitico:

In ribič je hvaležen
Leseno ribo vzel,
Domov se je povrnil,
Za vado jo pripel

— češ vada = vaba (als Koder, ut escam, pro esca).
In vendar je videti naravneje, da bi se odgovorilo vpra-
šanju, kam jo je pripel; odgovor: za vado, an die Wate,
ad everriculum adiunxit, ad rete (ad nassam) annexuit,
band ihn ans Zugnetz.

vločan, vločna, o, adj. (vločen), elastisch, biegsam, zahe
(oppos. krhek, sprode, brechbar). Krhlikovina na pr. je
krhek les, a brezovina je vločna (Polj.). V slovnikih
(na pr. Plet. II. 775) nahajamo obliko »vlačen«, kakor
da je izvajati besedo od korena »velk« (Mik. Et. Wtb.
379), toda izvajati jo bode kazalo iz korena »lenk«
(Mik. Et. AVtb. 165), tedaj prav »uločan« (Primeri «ulek-
niti« Plet. 11. 719). Vlačno je na pr. testo (der Strudelteig
ist ziehbar), dobrovitova šiba je pa vločna, ker se da v
lok upogniti. — Grebenica trsova (der Absenker) se
bržčas tudi ne imenuje »vlačenica«, kakor je zabeleženo
(Plet. II. 775), ampak »uločenica«, ker je uločena t. j.
upognjena.

vorlist, a, m. der Organist (Polj.). Primeri der Orgalist,
Orgler (Schopf 482). Vorle, v6r'l f. pl. (uorle) die Orgel;
vorlati (uorlati), Orgel spiclen.

182 L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki.

zadipljiv, zadirčen, adj. spleiiSig, splitterig (Dol.). Les je
zadirljiv, ki se ne da g-ladko skobljati, ampak se pod
strugalnikom v trske zadira.

zadnje žito, slabejše žito na pol gluhega zrnja, das Nach-
getreide, Afterkorn (Schopf Idiot. 5. das aftre), izvevki
in skrožki. Zadnje predivo = otre in tule; zadnja moka
= posevki; zadnje vino = patoka itd.

zb6g'ati se, vb. pf. oslabeti, obrabiti se. Večkrat zapored na
isti njivi isto^ žito sejati, ne kaže, kajti na ta način se
njiva zboga. Žito se je zbogalo, ne donese več, bo treba
seme premeniti. Seme se zboga, rekše unese se na svoji
rodovitnosti, ne plenja več tako, nego je plenjalo. (Polj.).
Ali imamo tu pred seboj tujko (durch ununterbrochene
Folge an Kraft verlieren), ali domačinko (ubog postati?),
to je težko določiti. Mik. Et. Wtb. 16 pravi: »seme se
zboga, če ga kmet dolgo ne premeria — to bi se reklo:
če ga ne preveja in ne prezrači, zatohne in izgubi
svojo kalivost. Katero je pravo? Kdor imaš priliko, po-
izvedi, ali se seme zboga po zatohnelosti, ali vsled
pomanjkanja izpremembe?

zobku (t. j. zobkal) vabilni klic, s katerim vabijo domače
živali (ovce in koze, pa tudi goveda), da pridejo blizu,
moleč jim naproti na pol odprto prgišče, češ, da jim
ponujajo zobanja (Polj.). Primeri koroški »legga legga!«
(Imperativ zu lecken — Lexer, 175). — Zobkal je voščilni
deležnik (primeri ,živio' = živel, er lebe hoch) od gla-
gola zobkati, demin. od zobati. Junice vabijo: na, na,
zobkala, zobkala! — Podobno tudi: »Na, jedel, na«;
(fem.) »na, jedla, na!(f

žaklata, e, f. širokobrada tesača na precej kratkem držalu
nasajena, die Breithacke des Zimmermanns. (Polj.)
(Lexer pag. 20. schelchpeil). »Zaklata« je pač per meta-
thesin postala iz »žatlaka« t. j. Scha,tlhacke, trskača,
s katero tesar hlod, ko je enkrat na debelo obdelan,
bolj na gladko obtesava tešoč od njega drobnejše
trske. Schate, dimin. Schatl ali Schadl, (uprav Scheide)
je trska. Glej Lexer str. 214.

žnablast, adj. = ustničast, grofilippig (Gor.); žnablasti cesar,
der Kaiser mit den grofien Lippen (Leopold); tolar z
žnablastim cesarjem, der Trieleth.d,\ei% Leopoldsthaler —
a to od Triel = Unterlippe (Lexer 70.).

žokalnik, a, m. kol, s katerim mlinar moko v vrečo trpa
in pha ali šoka. Narodna pesem poje: ,Mlinar popadel
žokalnik, ven je zapodil grenko smrt'. Korytko IV. 54.
ima sicer ,sakolnik' — toda per nefas — • in to se nam

L. Pintar: Slovarski in besedoslovni paberki. 183

zopet pri Plet. II. 842. razlaga za Steuernagel. — Zo-
kati je pa menda tujka, — morda iz nem. ,schochen'
(t. j. schobern, schoppen = stopfend fiillen). Primeri
izraz ,geschockt voli' t. j. do cela natrpan, skrajnoma
poln. — Tako je tudi prav dvomljivo, da se li izvajaj
»stokati« (Plet. II. 646.) od ,Stock' (palica), ampak izva-
jati kaže naš glagol menda od ,stochen' (stocheln,
stochern, stobern, purren). Stokalnik je torej drog, s
katerim stokajo ribiči pod skale in obrežne korenine,
da preženo ribe iz zavetišč, die Storstange der Fischer,
— a žokalnik = phača ali phalnik.

VtTt--i-Tt--A-->lr-\jr-<!r-A--Jr-i--i-i-->lnJr -^-Jr-^^^'ii--ir-^^^-ir'ir-ir'ir>lfir-ir~ir-ir-ir'ir~ir-ir~ir'ir4r-ir)/'

Duševna izobrazba človeštva
in žensko vprašanje.

Spisal Ivan Bernik.

*ensko vprašanje, kakor vsa socijalna vprašanja,
doseglo je dandanes že velik pomen. Našo dobo
moramo smatrati kot nekak prehod k novemu
socijalnemu in kulturnemu redu, in ker dan-
danes vse življenje, socijalno in kulturno, hitreje
bije, porajajo in razširjajo se različne ideje tudi
hitreje. Nočemo opozarjati na to, koliko ves ta
nemir človeštvu koristi ali škoduje, omenimo naj le, da
prenagljenje nikjer ne prinaša dobrih sadov. Tako dandanes
različni duhovi omahujejo med nasprotstvi, hite od jedne
ideje do druge in tako drobe in izgubljajo svoje moči.
Dočim vsaka dobra ideja potrebuje časa in vsestranskega
utemeljevanja, kupičijo se dandanes spisi drug na drugega,
vsak meni, da mora z drugimi vred tudi kaj podati poduka
potrebnemu in željnemu človeštvu, piše se navadno le
radi senzacije, ne radi stvari. Tudi žensko vprašanje je
jedna tistih točk, okoli katerih se je nabralo že precejšnje
število spisov. Razpravlja se v blagohotnem in nasprotnem
smislu, večinoma s socijalnega stališča, čemur se ne mo-
remo čuditi, ker je materijalno vprašanje izpodrinilo vsa
druga. Slika se nam tu človek v borbi za kruh in obstanek
in dajejo se nasveti, kako da bi vsak posameznik prišel s
kolikor možno zdravimi udi iz tega boja.

Večinoma se torej obravnava neestetična stran člo-
veštva. Tu so seveda nekateri več ali manj objektivni,
drugi pa zopet subjektivni in pristranski. Ali naj se ženski

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 185

oclpro višje študije ali^ne, to obliko ima žensko vprašanje
za izobražence; ta oblika je pa seveda le specifikacija glav-
neg'a vprašanja, sme li biti ženska z moškim jednakopravna,
in kaka bodi ta jednakopravnost. Moramo pa pomisliti, da
vsi učni zavodi služijo dandanes v prvi vrsti le kruhoborstvu,
potem nam bo lahko umljivo, zakaj da ima višja izobrazba
žensk toliko nasprotnikov. Dosti je seveda tudi takih, pri ka-
terih izvira mržnja proti ženski izobrazbi iz brutalnosti in
sebičnosti, ker vsaka, posebno pa duševna jednakopravnost
žensk draži njih samozavest. Ti so na videz veliki idealisti,
g-ovore namreč o domačem ognjišču, družinskem življenju in
drugih takih idealitetah, katerih smisel pa je, da naj ženska
moškega le boža in gladi, skrbi za njegovo telesno ugod-
nost, sicer pa molči in ga k večjemu le občuduje.

Nimam namena v tem oziru žensko vprašanje obdela-
vati, pač pa hočem stvar razpravljati v drugem, idealnejšem,
estetiškem pogledu.

Ženska se od moškega kakor telesno, tako tudi du-
ševno mnogo razlikuje. To se od nekaterih v zadnjem oziru
zanikava, od drugih priznava, to pa zopet različno. Prvi hočejo
iz žensk napraviti moške, torej nekako skušajo obnoviti
zarod amazonk. To je takozvana slaboglasna ženska eman-
cipacija. Drugi pa, ki različnost priznavajo, se pa zopet dele
na dvoje: nekateri ženskam odrekajo sploh vse višje zmož-
nosti, kakor na pr. Schopenhauer in mnogi izmed novejših
(na pr. prof. Albert), drugi pa jim priznavajo duševne zmož-
nosti, toda v drugi meri, in sicer na ta način, da so spe-
f^-ilično moške zmožnosti na njih v nekaterih ozirih nekoliko
'abeje, a druge, ki so za žensko značilne, pa zopet bolje
zasnovane in razvite nego na moških. Zadnjega se hočemo
držati mi.

Z duševnim razvitkom človeštva se hočemo pečati.
Pred vsem si pa moramo razjasniti, kaj da je razvitek
sploh in posebej duševni. Seveda tega ne bodemo razprav-
ljali tilozoličnOi podati hočemo le vzgled. Mislimo si seme,
simbol vseli zmožnosti in možnega razvijanja. Iz njega pod
gotovimi pogoji nastane nekaj novega. Seme požene steblo,
liste in cvetove. Če se pa razvije samo jeden del na škodo
drugih, imenujemo razvitek nepopoln, ker ne odgovarja
naši ideji, ker ni iz semena postalo vse, za kar ima v sebi
kali. Med deli mora biti torej tudi neko ugodno razmerje,
da je razvitek popoln. Istotako je pri človeku. Človek ima
obilico duševnih zmožnosti v sebi kot kal, kot duh ima
razum, voljo in zmožnost čuvstev. Ali brez rabe in vaje
so vse te lastnosti zakopani talenti. Razum si mora prido-
biti znanja, volja se mora vaditi in krepiti, čuvstvo se mora

186 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

blažiti in likati. Izmed teh je razvoj razuma samostojen,
volja in čuvstvo pa sta sama na sebi slepa in potrebujeta
pri svojem razvijanju dobrega vodnika, sicer tavata v ne-
jasnosti. Ta vodnik je pa razum. Za izobrazbo volje in
čuvstev je torej izobrazba razuma neobhodno potrebna.
Razum namreč pripravlja snov, daje smer s tem, da podaja
znanja o najrazličnejših stvareh in presoja dobro in slabo,
vredno in nevredno. Preden hoče človek svojo voljo izobra-
ziti in uravnati, svoja čuvstva in afekte olikati, mora si
pridobiti nekako naziranje o samem sebi in svoji ožji in
širji okolici. V vsem tem se pa nahaja med moškim in
žensko precejšnji razloček.

Pri vsakem napredku, tudi pri duševnem, sta dva jako
važna faktorja merodajna, snov in pa oblika ali razmerje.
Kar se razmerja obeh faktorjev tiče, je pa oblika v vsem
odvisna od snovi. Čim obširnejša in mnogovrstnejša je snov,
tem bolj razvita in polnejša je oblika, dočim je ob pomanj-
kanju snovi oblika borna, jednakomerna in neznatna. Ako
hoče torej človeštvo napredovati, mora se javljati njegovo
delovanje na dvojno stran: pripravljati mora snov, potem jo
pa tudi uporabljati in razrejevati.

Najglavnejši in najvažnejši del je pripadel moškemu.
On pripravlja snov. V njegovem duhu se vzbujajo nove
misli in ideje, on je povsod začetnik. Bodisi v filozoliji,
bodisi v eksaktnih vedah, naravoslovju, umetnosti in drugih
strokah, povsod je njegovo delovanje merodajno, on ustvarja;
kar se novega razkrije, je večinoma njegova pridobitev.
Kakor v telesnem življenju, tako tudi v duševnenn njemu
pripada neumorno delo, pridobivanje potrebne snovi, on je
v prvi vrsti produktiven. Med početniki novih idej nahajamo
v vseh časih skoro brezizjemno le moške. K tolikim uspehom
je pa seveda potreba popolne koncentracije duševnih sil,
vglobiti se je treba nesebično v svoj predmet in iznebiti
se vseh spon. Treba pa je za to velike duševne moči; moč,
energija, koncentracija in osamljenje je pa tudi le moškemu
duhu lastno. Seveda ima tako osamljenje tudi slabe posle-
dice. Človek postane jednostranski in pedantičen. Dolgo-
trajno pečanje s samo jednim predmetom razbistri sicer
razum v jed nem oziru, v drugem pogledu ga pa zopet
temni in ovii-a. Po navadi nimajo učenjaki za stvari izven
svoje stroke dosti razuma, da, nekaterim strokam skušajo
odvzeti ves pomen in jih prezirajo, ker se ne ravnajo ravno
po metodi njih mišljenja. Drugi, ki se pečajo z bolj prak-
tičnimi stvarmi, ne zanimajo se za teorijo, ti so bolj čini-
telji nego misleci. Skratka, jako redko se nahajajo moški,
ki bi odlikujoč se v jedni stroki še za drugo imeli dosti

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 187

zanimanja in zmožnosti, z diletanti pa in srednje vrste
talenti, ki se v vsem poskušajo brez pravega poklica, se pa
itak ne more računati, kajti ti nikjer ne dovrše kaj poseb-
nega. Posebno mnogokrat se pa zgodi, da med teorijo in
prakso ni nikake zveze, nikakega prehoda, da torej zavlada
jedna ali pa druga. Zadnje vrste ljudi, katerih delovanje je
praktično, smo že omenili. Kadar pa iz teorije ni nikakega
prehoda v prakso, takrat pa zavlada prva. Človek ne umeje
prav konkretnih slučajev in okoliščin, ampak se ravna po
abstraktnih pojmih; konkretne podatke mora prenesti v pojme
in jih podrediti višjim pravilom, da si tako priredi pravec
za posamezni slučaj; tako torej ne deluje neposredno, ampak
posredno in po ovinkih, z jedno besedo, on je pedant.

Vglobljenje v svoj predmet in koncentracija sil je pa
tudi vzrok, da človek pozabi na samega sebe. Kdor hoče
popolnoma živeti za svojo stvar, ta ne more veliko živeti
zase, kdor si stavi za nalogo, da razširi znanje v svojem
predmetu ali da ustvari in izobrazi umotvor, temu ne ostaja
časa in tudi ne čuti potrebe, da bi izobrazil svojo osebo.
Pri moških je navada, da imajo najglobokejše misli in naj-
lepše ideje, da imajo za umetnost jako razvit okus, da pa
to svoje znanje in estetiško izobrazbo uporabijo povsod
drugod prej nego sami na sebi. Bodisi tilozof, bodisi zdravnik
ali umetnik, vsak živi več ali manj v nesoglasju s svojim
spoznanjem ali se vsaj ne briga za to, da bi s tem svojo
osebo popolnih Mož velikih zmožnosti ima izven sebe svoj
smoter, ne v sebi samem, on ni sam svoj smoter.

Istotako je posebna moška prednost in pa tudi slabost
neki nagon k razkrojevanju in kritikovanju. Moškemu ni
nič sveto, on raziskuje vsak pojem, naj je še s tolikim
svitom obdan, vsako čuvstvo presoja s hladnim razumom,
vse vede, katere so podrle prejšnji krasni svet domišljije,
v katerem se je tako brezskrbno bivalo in živelo, iznašel
je on, in skepticizem pred vsem izvira iz njegovega mi-
šljenja. Ali to bi nazadnje še dobro bilo, ko bi le namesto
razdrtih sanj postavil kaj novega, kar bi človeškega duha
zadovoljilo, toda on le prerad ostane na razvalinah nekda-
njih zgradeb in se prepusti njih tožnemu vtisu. Iz tega
razdevajočega dejstvovanja moškega duha izvira omrzenje
srca, neka hladna brezbrižnost proti svoji in tuji usodi;
ta razdevajoča stran razuma zamori ali vsaj oslabi vsa ona
čuvstva, katera človeka vežejo na človeka. Tuja bol na
moškega nima toliko vpliva, pač ima sicer sočutje, ali to
ni tako močno, da bi se moulo ubraniti razuma, kateri
čuvstvo z raznimi razlogi pomiri in odstrani.

188 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

Kadar se pa moški uda strastim, takrat pa tudi na-
vadno ne pozna mere, ampak jih tako g-oji, da slednjič
izbruhnejo in vse krog sebe uničijo.

S tem sem hotel podati le one lastnosti, katere so za
moškega značilne; risal som jih tudi v njih največjem raz-
vitku, ravno ker sem hotel pokazati njih značaj.

Namenili smo se pa razpravljati o razvoju človeštva
Vsak razvoj mora pa imeti nekak smoter ali vzor, kateremu
naj se bliža. Ta končni smoter pa v tem slučaju ne more
biti nič druzega, nego vsestranska popolnost človeštva. Da
je pa človeštvo popolno, popolni morajo biti posamezni
členi, kajti pojem človeštva je skupni pojem za vse po-
sameznike.

Da se popolnost človeškega rodu ne da doseči samo
na podlagi specifično moških lastnosti, to je bržkone raz-
vidno. Pri duševnem razvoju človeštva ne gre za razvoj
posameznih strok, ampak za razvoj človeka kot osebe, iie
gre toliko za obilico in izvrstnost umotvorov, kakor za
estetiški razvoj človeka samega, tudi ne gre za razkroje-
vanje, ampak veliko bolj za zvezo (sintezo), ne za osamljenje,
ampak za združenje, ne za odstranitev čuvstev, ampak za
pravo podlago le-teh. Vendar pozabiti ne smemo, da je
moško delovanje neprecenljive važnosti za ves ta razvoj,
kajti brez potrebne snovi ni nobenega oblikovanja in raz-
vijanja.

Kdo pa je nosivec drugih važnih zmožnosti? ■ Gotovo
ženska. Moški teži na zunaj, ženska na znotraj, moški je
objektiven, ženska je bolj subjektivna, moški se ukvarja s
predmeti brez ozira na samega sebe, ženska več ali manj
vse obrača na svojo osebo, moški si mero tako rekoč vsili,
ženski je čut za mero uže prirojen, moški skuša svoj delo-
krog vedno razširjati, ženska ga omejuje, zato da v ožjem
obsegu lažje vse uredi, moški je le preveč pripravljen, svojim
strastim pustiti prosto pot, ženska se vsaj na zunaj drži
dostojnih mej, moški prerad čuvstva zamori s hladnim pre-
mislekom, ženska se jim veliko rajši uda, moški je na-
preden, ženska je konservativna.

Jedino sredstvo, s katerim se da doseči katerakoli
vrsta popolnosti, sta pa vaja in izobraževanje. Le-to
razpada v več točk: onim zmožnostim, katere so v posebni
meri zastopane, treba je odpreti polje na vse strani, zmož-
nostim pa, katere so sicer dejanski utemeljene, pa so v
svojem razvoju odvisne od drugih in same sebi prepuščene
ostanejo le v ozkem krogu in brez prave smeri, treba je
priti na pomoč s tem, da- se dotičnim zmožnostim, od ka-
terih so odvisne, pripomore do izpopolnjenja; končno je

Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 189

seveda tudi'~treba g-ledati na harmonični razvoj vseh zmož-
nosti. O značilnih mosliih zmožnostih smo že govorili in
tudi hihko spoznamo, da njih razvoj ni odvisen od razvoja
drugih zmožnosti.

Zdaj naj izpregovorimo nekoliko o ženskih zmožnostih
samih zase, in kolikor se tiče njih razmerja k drugim
zmožnostim.

Prvotni namen vsega izobraževanja je oseba. Človek
je sam sebi najbližji, in najnaravnejši smoter spozna-
vanja je ta, da se pridobljeno znanje uporabi v razvoj
osel3e. Do popolne objektivnosti, do popolnega zatajenja
svojega subjekta povzpne se človek šele po dolgem času
in po mnogih izkušnjah, ko sam proti sebi in svoji usodi
skeptičen postane. In ravno dandanes je prišlo človeštvo do
te stopnje. Da bi iz samega sebe ustvaril nekako virtualno,
harmonično celoto, tega nikomur ni mar. Dandanes se išče
znanje le radi znanja samega, ali pa radi gmotnih koristi,
in zadnja smer mišljenja prvo že skoro popolnoma nadkri-
Ijuje. Vse to je utemeljeno v moški naravi.

Drugačna je v tem oziru ženska. Po naravnih zakonih
je odvisna od moškega. Ta je močnejši ter je produktiven
v vsakem oziru, kar se tiče telesnega in duševnega živ-
ljenja; moški pripravlja potrebna sredstva in potrebno gradivo.
Radi tega zavzema napram ženski tudi povsem posebno
stališče. Mož izbira in voli, dočim je ženska pasivna in
skuša z raznimi sredstvi moškega pridobiti zase. Moški radi
tega onim točkam, na katere se pri ženski posebno gleda,
ne pripisuje tolike važnosti. Sem spada vprašanje o oseb-
nosti. Moški se svojim težnjam veliko lažje prepusti, glede
svoje osebe si lahko marsikaj dovoli, kar bi se ženski nikdar
ne oprostilo. V svoj predmet se lahko popolnoma vglobi
in pri tem pozabi na svojo osebo, njemu je dovoljeno, pri
svojem dejstvovanju popolnoma ločiti se od nje.

Drugače jo pri ženski. Moški izbira in torej pred vsem
L;ieda na one lastnosti, katere mu ugajajo. Ce je to izbi-
ranje čisto naravno, tedaj vpoštevamo one lastnosti, katere
so predmetu bistvene, in te so pri človeku osebne lastnosti.
Da pa to razmerje med moškim in žensko poslednji ne
škoduje, dala je narava ženski že čisto drugačno mer mi-
šljenja. Pozornost ženske je pred vsem obrnjena na lastno
osebo in njen razvoj. Ženska nehote p(>prime vsako sredstvo,
katero more njeno osebno vrednost povišati, v vsem svojem
početju je več ali manj subjektivna. Pri delovanju moškega
se bolj gleda na uspeh in rezultat, njegova oseba se pri
tem komaj vpošteva, ako pa ženska kaj nenavadnega, iz-
vrstnega dovrši, poudarjamo nehote osebno stran, pri nena-

190 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

vadnih činih ženske mislimo precej na njene osebne lastnosti,
katere so ji omogočile, povzdigniti se na višjo stopnjo.
Izvrsten čin kaže vedno na izvrstno osebno svojstvo, v vsem
ženskem dejstvovanju zrcali se njena osebn. In to je ženski
tudi dobro znano, njo že naravni nagon napeljava k temu,
da vse svoje življenje in gibanje uravnčiva in presoja s tega
stališča.

Kako mnenje pa ima ona o osebi in njeni vred-
nosti, kaj spada po njenih mislih k osebnim prednostim,
to pa je večinoma odvisno od moških. Kakršne si moški
ženske žele, kar na njih najbolj občudujejo, iščejo in cenijo,
temu te tudi pripisujejo največjo važnost; moški si ženstvo
sami vzgoje, način ženske vzgoje je vedno^ odvisen od tega,
po čemer moški najbolj povprašujejo. Ženska vzgoja je
po tem takem nekako merilo moškega mišljenja in moške
olike. Ako je ženstvo na nizki stopnji izobrazbe, tedaj
gotovo moški od žensk v tem oziru ničesar ne pričakujejo,
razmerje med moškim in žensko stoji na nizki stopnji
spolskih in pa materijalnih vezi. Kadar je ženstvo izobra-
ženo, plemenito, takrat so gotovo moški idealnejši, takrat
cenijo moški poleg telesnih dražesti gotovo tudi duševne
vrline in duševno lepoto.

Da bi bili dandanes v zadnjem položaju, s tem se
nikakor ne moremo ponašati. Dandanašnje ženstvo je veči-
noma plitvo in gleda le na vnanjost, lišp; razne prazne,
toda šumne veselice, na katerih more svoje telo razkazovati,
polnijo mu glave. Poleg tega se je ženskega spola polotila
neka reakcija proti postopanju moškega spola, ki je sicer
popolnoma umljiva v svojih vzrokih, pa je vendar za člo-
veštvo slabo znamenje. Ker je dandanes ženitev s tolikimi
zaprekami zvezana, postalo je moštvo napram ženskemu
spolu frivolno, nestanovitno in je izgubilo resne namene
za poznejše življenje. Ženska pa na to reagaje, in sicer na
ta način, da skuša navzeti se istih lastnosti kakor moški,
postaviti se torej hoče na jednako stališče in biti se z
jednakim orožjem, da se njemu nasproti lažje obdrži, ker
staro orožje nič več ne pomaga. Ženska emancipacija ima
jedino le ta vzrok in je le znamenje, da človeštvo boleha,
kajti tako postopanje je smešno in brezuspešno, ker nima
podlage v ženskem bistvu.

Ta zdanja plitvost ženskega spola in pa pomanjkljiva
analiza ženskih lastnosti zapelje po navadi tudi sicer bistro-
umne duhove, da zlasti glede višjih študij ženske čisto
napačno sodijo in jim odkazujejo nepravo mesto. Med temi
hočejo nekateri žensko popolnoma emancipovati in jo sta-
viti na jednako stališče z moškim, drugi pa jo hočejo po-

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 191

nižati še skoro pod njeno zdanje stališče in ji odrekajo
sploh vsako zmožnost za višje duševno delo. Brošurica
prof. Alberta: »Die Frauen und das Studium der Medizin«
drži se zadnjih nazorov — in je proti temu, da bi se žen-
skam dovolil vstop k ■ višjim akademičnim naukom. Pod-
krepiti pa skuša svojo negativno sodbo z razlogi, ki so sicer
očividni, pa vendar nimajo toliko moči, da bi se ž njimi
dalo kaj dokazati. Ženski spol se res ne more ponašati z
ženiji kakor moški, moškim povsod pripada inicijativa, iz
česar pa le sledi, da je moški bolj napreden, da je toliko
močnejši, da se lahko povzpne do novih idej, novih iznajdeb.
Ne sledi pa iz tega, da bi ženska tega, kar moški ustvarja,
ne mogla pojmiti in proučiti. Ženska narava je k praktič-
nemu nagnjena, ženska sprejema in uporablja. Oba, moški
in ženska, imata namen, delovati v prospeh človeštva, ali
oba imaia različne naloge. Da pa moreta delovati vkupno
in uspešno, mora imeti ženska toliko zmožnosti, da izvr-
šujoč svojo nalogo lahko uporabi uspehe moškega delovanja,
da more razpolagati s tem, kar je moški pridobil. Ako naj
moški in ženska na duševnem polju uspešno skupaj delu-
jeta, je neobhodno potrebno, da je ženski razum vsaj toliko
razvit, da za moškim lahko sledi in si nabira potrebne
snovi. Kakor v telesnem življenju, ima tudi tu ženska sekun-
darno ulogo, mož vodi, ona se da voditi. Kakor morata pa
vodnik in vojenec imeti nekaj skupnega, na pr. da imata
oba zdrave ude in lahko hodita ter tako skupno premagata
težave, katerih bi zadnji brez večje moči prvega ne mogel
preobvladati, tako morata tudi moški in ženska na potu k
skupnemu smotru v tem, v čemer sta drug- od drugega
odvisna, imeti dotične zmožnosti vsaj v toliki meri jednako
razvite, da ženska za moškim kot začetnikom in vodnikom
lahko sledi. Da so pa moške zmožnosti bolj razvite nego
dotične ženske, to je naravno, ker mora mož pripravljati,
ženska pa le prejemati.

Kdor torej hoče ženski zabraniti pristop k višjemu
stališču, mora dokazati, da ona dotičnih lastnosti sploh
nima, no pa, da so v manjši meri zastopane. Radi tega je
tudi način pojavljanja dotičnih zmožnosti drugačen. Moški
daje mer in je v vsem početnik; ukvarja se s svojim
predmetom v splošnejšcm obsegu in v splošnejših ozirih,
radi tega je tudi nestrpen, staro ga ne zanima ^več, posa-
meznosti in malenkosti mu delajo preglavico. Ženska pa
prejema, zbira in znaša vkup, njena glavna lastnost je mar-
ljivost. Tudi veliko lažje zadovoleva z malenkostmi in po-
drobnostmi, njena posebna lastnost je marljivost v malem.
To se nam kaže v vsem ženskem delovanju. Uprav poklici,

192 Ivan Bernik: Du-ševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

pri katerih je treba največ potrpnosti in požrtvovalnosti,
pripadli so ženski. Bodisi kot strežnica pri bolniku ali od-
gojiteljica in učiteljica pri mladini ali pri kateremkoli
težavnejšem opravilu opravlja ženska z veliko večjo lahkoto
svoj posel nego moški. Ravno radi tega se ženska tudi
ukvarja z ročnimi deli, kjer je treba mnogo mehanične
vzdržnosti. Tudi moški se žrtvuje, ali predmet, kateremu
se žrtvuje, mora biti tak, da ne zahteva od njega preveč
mehanične vztrajnosti, žrtvuje se svojim nameram le v so-
glasju s svojimi svojstvi. Ženska se z neumorno vztrajnostjo
poprime vsake malenkosti in ima povrh tega še to dobro
lastnost, da jej odkaže povsod pravo mesto. Z najmanjšimi
stvarmi zna razpolagati tako, da služijo gotovemu namenu,
da koristijo na svojem mestu in napravijo dober vtis. Moški
za tako uporabo nima razuma, v njegovih očeh so take
malosti brez pomena, zato jih zameta.

Če pa dalje pomislimo, da stoji povprečno moška in
ženska inteligentnost do malega na jednaki stopnji, da
navadni moški normalne ženske duševno prav malo ali pa,
kar je še bolj gotovo, celo nič ne nadkriljuje, potem nor-
malni ženski ne moremo odrekati celo nekake prednosti
pred normalnim moškim. Kar se torej tiče prilastitve učne
snovi, stojita oba na jednaki stopnji, s tem razločkom, da
je ženska dosti marljivejša, vztrajnejša iii da ume s pridob-
ljeno zalogo dosti bolje razpolagati nego moški.

S to trditvijo se stavimo v nekako dozdevno nasprotje
s svojim prejšnjim mnenjem o moški nadvladi, kar se tiče
produktivnosti. Ali prej smo hoteli podati le karakteristični
znak moškega duha, da je rtamreč pravilno le ta produktiven,
kar seveda ne zabranjuje, da je velika produktivnost jako
redka, dočim produktivnost ni ženska lastnost. Ker se torej
ženiji in izredni talenti nahajajo običajno le pri moškem
spolu, iz tega ne sledi, da bi moški in ženska glede inteli-
gentnosti povprečno ne stala na isti stopnji. Takozvani
normalni človek je nadarjen le z zmožnostmi srednje vrste.

Ce imajo torej moški takozvane normalne vrste prost
vstop do višjih študij, zakaj, bi ne bil dovoljen tudi nor-
malnim ženskam, posebno ker se od svojih moških kolegov
odlikujejo, še z navedenimi svojstvi in po tem takem snov,
katera se jim podaja, sprejemajo še z večjo intenzivnostjo
in jo še bolj asimilujejo in bolje uporabljajo nego moški.
Učni zavodi vsaj dandanes nimajo za glavni namen, vzbu-
jati in vzgajati ženije, ampak da širijo izobrazbo in omiko,
da skušajo ostalo človeštvo privesti do iste stopnje kulture,
na kateri stoje pionirji vsega duševnega napredka. Duševni
velikani imajo izjemno stališče, ti izhajajo iz učnih zavodov

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 193

kot izjeme, tudi je njihov duševni razvoj bolj odvisen od
njih samih; taki odlični možje so ali bi vsaj morali biti le
voditelji pri uravnavi učnega reda in učne snovi, izvrše-
vanje poduka pa se lahko prepusti drugim, ki od njih pre-
jemajo in dalje sporočajo. Glede duševnih sposobnosti torej
za žensko ni nikakih ovir. Pač pa bi služilo tekmovanje z
ženskim spolom pri moških le v spodbudo, da bi se tudi
ti navzeli nekoliko onih ženskih lastnosti, medsebojno tekmo-
vanje bi le pospeševalo vztrajnost. Popolnoma bi se seveda
razmerje ne dalo uravnati, kajti ženski je nekak nagon k
pravi uporabi že prirojen, žensko marljivost je moškemu
le težko doseči, ženska zadene dostikrat pravo, kjer mož
ne ve kaj početi, iznajdljivost se je pri njej razvila že do
virtuoznosti.

Pri proučevanju vsalie stroke je pa seveda tudi treba
težiti na nekako popolnost, na splošen pregled, da ne za-
ostanemo pri posameznostih, ampak da si pridobimo višje
naziranje, da se znanje vglobi in da obsega podlago in
vezi vseh pojmov, kateri so se o gotovem predmetu nabrali.
To je seveda težavnejše, zahteva tudi večje duševne sile,
in radi tega jih je tudi malo, katerim bi bila organizacija
snovi njih strokovnega znanja dopustna. Ali tudi tu navadni
moški pred navadno žensko nima nobenih posebnih pred-
nosti. Obema je to jednako težavno, in oba tudi lahko dose-
žeta iste uspehe. Po navadi je vse znanje le zbirka mnogih
pojmov ter je po tem ta4cem razkosano in le na lahko in zunanje
zvezano, nedostaje pa notranje vezi, to je, človek se ne
povzpne do sistema. Obema torej, moškemu in ženski, mora
se podajati navodil in se mora skušati, privesti ju do sploš-
nejšega pojmovanja, dvigniti ju na višje stališče, kjer jima
je prost pregled na vse strani pridobljenega znanja.

Sklicujejo se na plitvost znanja in nazorov pri ženski,
ali ne pomisli se navadno, kaj je temu vzrok. Pri tej
učni snovi, kar se je ženskam podaja, in pri tej metodi je
nemožno, da bi bilo drugače. Dvomim, da bi bilo znanje
moških ob istih pogojih kaj boljše in nazori trdnejši. To se
vidi dovolj pri takozvanih na pol omikancih. Kakor ženske,
tako so tudi ti v vsem polovičarji, po zunanjem so sicer
nekoliko obrušeni in oglajeni, a to je vse na površju. Potem
pa pride pri ženski še ona tradicija od roda do roda skozi
stoletja, po kateri se ji je odkazovalo vedno nižje stališče
in se ji zabranjevalo vsako višje stremljenje. I*o naravnih
zakonih se pa zmožnosti, ako jih urimo in vadimo, utrjujejo,
krepe in tudi več ali manj podedujejo od roda do roda.
Stvar preide nazadnje v kri, in le čuditi se je, da ženski
duh navzlic temu ni toliko degeneriral, da se z moškim

13

194 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

vsaj na normalni stopnji lahko kosa. Komur pa je le kaj
do tega, da se ženski duh razvija in krepi, ta mu gotovo
ne bo zapiral pota do višje, splošnejše izobrazbe, zlasti ker
ima ženska na sebi še lastnosti, katere višjo izobrazbo še
posebno priporočajo. Višja izobrazba ima tu praktičen namen,
namreč da se te lastnosti vglobijo, razvijejo in povzdig'nejo
nad samo zunanjost, partikularnost in plitvost.

Pisal sem, da je ženska bolj subjektivna, da je sub-
jektivno delovanje za njo karakteristično. Kako delovanje
pa je subjektivno? Razloček med subjektivnim in objek-
tivnim delovanjem je ta, da pri zadnjem tako rekoč predmet
s človekom razpolaga, pri prvem pa človek s predmetom.
Objektivno delovanje je snovno, teoretično, subjektivno je
oblikovno. Pri zadnjem subjekt vtisne predmetu svoje zna-
menje, subjekt se v objektu nekako vnovič realizuje, ob-
jektivuje, ali subjekt prenese svoje bistvo v objekt. To sub-
jektivno dejstvovanje je pa seveda lahko tudi dvojno, raz-
devajoče in pa sestavljajoče ali urejajoče. Prvo je osobito
moškim lastno ter se javlja na prav naiven, pa drastičen
način pri otrocih. Dočim je deček vedno pripravljen k raz-
diranju in podiranju, dočim nobena stvar ni varna pred
njegovim smešnim vandalizmom, pojavlja se ženska narava
že v otročji dobi čisto nasprotno. Malo dekletce povsod
gleda na red in čistoto, s svojimi igračami ravna varno in
nežno, pri igrah je mirno in pomišljivo; dočim deček rohni
in razgraja in je vedno pripravljen s silo doseči svojo za-
htevo, je dekle mirno in se rajše uda; napram svojim dru-
žicam je že zgodaj nekako ceremonijelno, in kadar hoče
kaj doseči, pokaže se kot malo diplomatinjo, ki ve, s kakimi
sredstvi se da dotičniku najlažje priti do živega.

Isto je pri odrastlih. Moški si išče družice, da pride
v pravi red. Že v vsakdanjem življenju se precej spozna,
kje gospodari moška in kje vlada ženska roka. Okrožje, v
katerem vlada moški, je nekako mrzlo, pusto, dočim ume
ženska vsej svoji okolici vtisniti izraz ugodnosti, prijaznosti
in prijetnosti. Vsaki stvari, katera na napačnem prostoru
le moti in povzročuje nered, odkaže ona pravo mesto, kjer
izpolnjuje svojo nalogo. Cut za pravo mero je torej pred
vsem le ženski, ta čut se pojavlja povsod, bodisi glede
okolice, bodisi glede njene osebe same.

Ali to svojstvo ima še drug, plemenitejši znak. Ne le
uporabiti zna ženska vse na pravem mestu, ampak ona
gleda tudi posebno na estetično stran, z vsako stvarjo raz-
polaga z okusom. Ženska skuša olepšati vsako reč in to
tudi z najneznatnejšimi sredstvi, ženske so posebne prija-
teljice cvetličja. Laskajoči pesniki primerjajo ženske s cvet-

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 195

kami, cvetoče dekle jim je cvetica med sestrami cvetlicami,
in principijelno imajo tudi prav. Narava je ženskam poda-
rila lepoto in vtisnila jim tudi skrb za lepoto. Radi teg"a
ženska toliko gleda na lepoto in olepšanje svoje osebe in
pa na olepšanje svoje okolice; to bodi odtis njenega oseb-
nega delovanja. Seveda se to žensko delovanje porazgubi
v malenkostih in zunanjostih, ako nedostaje potrebne in
primerne duševne izobrazbe. Olikana ženska naše dobe za-
nima se skoro brezizjemno le za zunanji lišp in se peča
po navadi le s tem, kar prija njeni nečimernosti. Da ima
pa tudi v tem pogledu višje smotre, vidi se iz tega, da po-
sebno pazi, da njene duševne lastnosti ne motijo in uni-
čujejo zunanjega vtisa; svoje strasti vedno brzda in čuva
ali pa celo afcktuje duševne vrline, katere pri njej niso
razvite. Ženska ima torej pojem in čut tudi za duševne
vrline in duševno lepoto; da pa pri njej telesna in duševna
lepota nista vedno jednako razviti, temu je kriva navadno
le nedostatna in plitva izobrazba.

Čut za lepoto je gotovo vrla lastnost, in vsak dobro-
misleč človek gotovo odobrava, ako se ta ženski čut po-
polnjuje in se mu odpre širje polje. Tudi tu je ženski treba
podati potrebne snovi, med katerimi naj izbira. Ako ima
ženska na izbiro le lepotičje, toalete itd., izbirala bo gotovo
le med temi stvarmi; ako jo vechio opazarjamo le na zuna-
njost, ni čuda, da je njej pred vsem le zunanjost mar. Ali
poskusimo ji podati druge snovi, gotovo se tudi tu pojavi
njena dobra lastnost, če ne vedno v toliki meri, kakor v
prvem slučaju, pa gotovo vsaj v tem razmerju, v katerem
se moški briga poleg materijalnih stvari tudi za duševne
zaklade.

Tudi tu ima normalna ženska pred normalnim moškim
nekako prednost. Poleg nabiranja snovi ona tudi izbira s
stališča lepote, kolikor je to seveda njej možno. Da pa na-
vadna ženska v tem oziru doseže več nego navadni moški,
o tem ne dvomimo. Seveda je to estetiško izbiranje in ure-
jevanje nepopolno in nedostatno, ali ravno radi tega je treba,
da se ženskemu duhu pride na pomoč, da se mu podaje
snov v taki obliki, v kateri jo lažje in popolneje asimiluje.
Ta oblika je pa estetiška. Paziti bi bilo treba pri izbiranju
učne snovi tudi na estetično stran, na estetično vez, ko-
likor je to seveda možno. Gotovo bi na metodo poduče-
vanja dobrodejno vplivalo, ako bi navadni učni mehanizem
skušali ublažiti. Tudi bi se na ta način dala najti vez in
pa prehod med posameznimi predmeti in strokami, če ne
teoretično, za razum, pa vsaj za naziranje. In ravno dan-
danes, ob tej razkosanosti, nam j(^ rabiti nekako višje sta-

13*

196 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

lišče nasproti partikularizmu in mehanizmu v vsem našem
znanju. Spričo ogromneg-a obsega in mnogovrstne vsebine
današnjih ved je po teoretični poti skoro nemožno povzpeti
se do tega višjega stališča, zato bi trebalo veHkanskih in
vsestranskih duševnih sil. Ali vse različne stroke
vsaj estetično spojiti v celoto in soglasje, to bi
ne bilo ravno nemožno. Pa tudi v posameznih vedah
bi to prizadevanje bilo obilno poplačano, ker bi na ta način
učenje bilo zanimivejše in ker bi imelo, če ne logično,
vsaj praktično vez. In ravno ko bi se ženskam dovolil
vstop k višjim študijam, dalo bi to povod, da bi se malo
bolj ozirali na estetiško stran naše izobrazbe, ker bi bila
to že pedagogiška zahteva.

Slišale so se že od več strani pritožbe, da v današ-
njih študijah preveč vlada mehanizem, in poudarjala se je
tudi estetiška stran, na katero bi se bilo treba pred vsem
ozirati, da se tako pride v oko m materij alističnemu, nizkemu
in površnemu mišljenju mladine, a prezrl se je po navadi
oni vir, čigar poživljajoča moč bi mogla prenoviti in po-
mladiti človeškega duha. In to je ravno ženski genij, kate-
rega bi bilo treba vpeljati v vse naše dejanje in nehanje, in
kateri bi gotovo provzročil dobrih sadov. Le tako bi bilo
mogoče, da bi se v višje duševno življenje povrnil zopet
že toliko pogrešani idealizem nasproti zdanji brezbrižnosti
za vse višje in dobro.

Gotovo najvažnejši del vse izobrazbe je izobrazba člo-
veka kot osebe. Da si lažje predstavljamo, kaj si imamo
tu misliti, vzemimo si za vzgled Goetheja. Kakor na pre-
mnogih mestih njegovih spisov čitamo, bil mu je glavni
smoter vsega duševnega napora, da sam sebe izobrazi in
olika, s kratka, stavil je sam sebe v razmerje umetnika in
umotvora, prizadeval si je, ustvariti sam iz sebe umotvor,
svoje umetniške vzore uresničiti najprej sam na sebi. Svet
ga je radi tega imenoval »velikega pagana«. Pač je to zanj
častno, in tudi njegov značaj in njegovo mišljenje je s tem
dobro označeno. Starogrško paganstvo je res človeka nave-
zavalo na samega sebe, stavilo je osebo v sredino vsega
delovanja. To je bilo možno le pri narodu, čigar mišljenje
in teženje je bilo že po naravi na to naperjeno. Tolikokrat
imenovana -/.alo/.iv^^-v)'^^- je specialno grškega izvora, pri ne-
grških narodih ne nahajamo tega pojma in tudi ne vzgledov
za to. Grki so se izobraževali v raznih umetnostih in vedah,
da s tem osebno pridobe, iskali so duševnega dobička, in
radi tega imajo tudi vede in umetnosti, katere so se v
Grkih razvile, svoj poseben značaj. To se kaže že v imenih.
Naj omenimo le ime najvišje vede, filozofijo. Njeno poime-

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 197

novanje /.zt' kioyiy je ^ooia, modrost, in Grk se je pečal z
njo, da si pridobi modrosti (iva rrooo^ Y£vto|xa',), ki je osebna
lastnost. Vsa modrost pa stoji v popolnjevanju osebnega
in družabnega življenja, v uporabljanju znanstvenih prido-
bitev v povzdigo človečnosti.

Kdo se pa dandanes ukvarja z znanstveni iz tega na-
mena? Vprašajmo, kogar hočemo, jeden nam odgovori, da
si zagotovi svoj obstanek, drugi, da doseže novih uspehov
v svoji stroki, da postane slaven učenjak ali umetnik. Komu
pa je mar ona ^roor/., kateri je Grk pripisoval največjo važ-
nost? Ravno to zanemarjanje lastne osebe in pa popolno
žrtvovanje za kak zunanji smoter je za vse druge narode
značilno in značilno je tudi za krščansko svetovno nazi-
ranje. Paganstvo je absolutna pozicija lastne osebe, krščan-
stvo je negacija, krščanstvo končni smoter človeški prestavi
v nadzemske, nadčloveške sfere, provzroči prevrat vsega
mišljenja in zanemarjanje osebnosti. Seveda nočem krščan-
stvu ničesar očitati, morebiti so v njegovem okrilju narodi
živeli še srečneje, nego staroklasiški narodi, katerih mi-
šljenju je bilo vedno primešanega nekaj trpkega pesimizma,
ali označiti hočem le današnje duševno stanje človeštva, in
kar trdim, je resnično.

Da se tej človeški razdrtosti in negotovosti vsaj ne-
koliko pride v okom, treba je poskusiti vsa sredstva. Z
ozirom na zdanje stanje zdi se nam skoro nemogoče, da
bi se moštvo samo povzdignilo do idealnejših nazorov, ker
je izobrazba dandanes veliko splošnejša, pa so radi tega
tudi njene slabe posledice, plitvost in razcepljenost, veliko
preveč ukoreninjene, da bi bilo mogoče s pojedinimi silami
zajeziti časov tok. Razširjenim nedostatkom moramo na-
sproti postaviti tudi obširnejša, splošnejša, radikalnejša sred-
stva. To se pa zgodi lažje, ako jednemu faktorju nasproti
postavimo drugega jednakovrstnega, ako s komplementar-
nimi lastnostmi drugega skušamo paralizovati slabe izrastke
in posledice svojstev prvega, ako jednemu delu človeštva
skušamo pomagati s tem, kar ima drugi v tem pogledu
zdravega na sebi.

Omenili smo zgoraj, da ima ženska tudi za duševne
vrline in duševno lepoto dosti razuma in čuta, in da je
njena posebna prednost, da si pred vsem prizadeva sama
sebe, svojo osebo postaviti v dobro luč. Ona je torej pred
vsem sposobna, da svoje znanje upotrebi tudi v razvoj svojih
osebnih lastnosti, da se torej ne spozna le iz njenih spisov,
njenih proizvodov, da imamo pred seboj žensko z višjo na-
darjenostjo, ampak da iz nje same, iz njene osebe spoznamo
isto, kakor iz njenih proizvodov. Morebiti bi se kak na-

198 Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

sprotnik opiral na to, da ženska vendar ne bi dosegla toliko,
kolikor bi se od nje moralo pričakovati, da bi se ji mogel
dopustiti pristop k višjemu znanju. Ali tu moramo zopet
opozarjati na to, da imajo učni zavodi pred vsem namen
širiti izobrazbo, ne pa vzgajati ženije, in da se more ženska,
kar se razuma tiče, z navadnim moškim vedno meriti. Z
veseljem bi se pa moralo pozdravljati žensko stremljenje
po višji izobrazbi, če ima ženska poleg tega še lastnosti,
katere ji dajejo pred moškim prednost in katere gotovo
služijo v srečo človeštva. Tudi ko bi se ne dalo toliko do-
seči, kolikor bi pričakovali, imela bi stvar vendar mnogo
dobrih posledic, kajti uravnati bi se morali nauki tako, da bi
ž njimi ne pridobivali samo teoretičnega znanja, ampak da
bi bili tudi človeku samemu kot duševnemu bitju v prid.

Da pa imajo ženske res razum za kaj višjega, doka-
zuje nam ravno žensko teženje po višji izobrazbi, po višjem
znanju, katerega gotovo ne iščejo le radi nečimernosti in
častihlepnosti, ampak ker čutijo svoj nevredni položaj in
nečastno nasprotje med slavljenjem, katero velja njih telesnim
in spolskim lastnostim, in pa med preziranjem, s katerim
se govori o njih izobrazbi, o njih intelektualni stopnji. Za
kar kdo nikakor nima sposobnosti, kar ne leži v njegovi
naravi, radi tega se tudi ne čuti prizadetega, ako ga pre-
ziramo. Človek pticam ne zavida radi njih peruti in tudi
ne skuša razviti osebnih zmožnosti, katerih nima. Ne bilo
bi torej žensko vprašanje postalo toliko pereče, ako bi žen-
skam nedostajalo vsake zmožnosti do višje naobraženosti;
ženstvo bi se ne zavedalo tako splošno svojega ponižanja
in bi ne hrepenelo po višji omiki, ako bi ne imelo potrebnih
sposobnosti. Da pa je ravno osobni ponos, kateri pri ženski
največ vpliva, to pa služi le v potrdilo našim nazorom.

Toda v kateri smeri ženska najbolj gleda na svojo
osebo V Gotovo v estetičnem oziru. Ženska vedno pazi na
to, da je vse umerjeno, harmonično, ne samo, da vsaka
stvar služi svojemu smotru, ampak da ima tudi mesto, kjer
se najlepše strinja s celoto. Na zunaj kaže nekak blišč,
zmerjenost, harmonijo, in tudi njej sami ugaja najbolj to,
kar prija njenemu estetičnemu čutu. V družbi je emi-
nentna ženska rada duhovita in kaže v vsem svojem kre-
tanju in govorjenju okus: kar se pa njenega subjektivnega
mišljenja in prepričanja tiče, pripravljen je njen razum do
marsikakih koncesij, ako se le zadosti njenim estetiškim
potrebam. Lepota, idealnost na pr. je tudi jeden izmed tistih
vzrokov, iz katerih se ženska veliko trdneje oklene vere
nego moški. Njo mika lepota in blišč, s katerim so verske
dogme obdane, dočim moškemu ta čut navadno ne brani,

Ivan Bernik : Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 199

da se uda svojemu drugačnemu prepričanju ali pa tudi ne-
premišljeno le toku splošnega mnenja; žensko pa ravno ta
čut, če tudi ne jedini, trdneje veže na stare tradicije, in
splošno mnenje le težko premaga njeno naklonjenost starim
idealom.

Ker pa je namen vsega izobraževanja, da se človek v
oni smeri, v kateri se da doseči največ uspeha, povzdigne
do kolikor mogoče visoke stopnje razvitka, treba je ženski
čut za osebno lepoto krepiti, širiti in blažiti, kar se pa more
zgoditi le s tem, da se duh uri in vadi, da se tako rekoč
opere, očisti in očvrsti v vrelcu znanja in umetnosti. Iz ne-
zavednega, instinktivnega tavanja povzpeti se mora duh do
popolnega zavedanja in gotovosti, da se ne javlja več le po
zunanjih nagibih, ampak da je vse njegovo življenje in de-
lovanje organizovano in utemeljeno v smislu višje jednote
in harmonije.

Iz navedenih lastnosti izvira tudi veliko zanimanje
ženske za družabno življenje, kajti ravno v društvu je oseba
merodajna in tu se tudi lahko razvijajo, kažejo in uporab-
ljajo osebne prednosti. Duhovita ženska se zna veliko hi-
treje postaviti v središče družbe nego moški, ona umeje
družiti najrazličnejše elemente, ki bi sicer brezbrižno šli
drug mimo drugega. Ona umeje družbi vtisniti znak este-
tiške umerjenosti, na kar se v samo moških krogih toliko
ne gleda. Ravno to njeno zanimanje za družbo nam zopet
spričuje, da ima ženska glavne lastnosti, s katerimi se da
doseči ideal vsega izobraževanja, osebna popolnost.

Ravno v družabnem življenju pa je ženski treba visoke
omike, treba ji je duhovitosti, ako naj ima družabno živ-
ljenje, katero ona vzdržuje, res višji pomen, ako naj se
povzdigne čez banalnost in trivijalnost in ako naj moške
kroge veže trajno nase. Zato imamo vzglede že v starih
narodih. Grki na pr. so iskali družbe heter, katere so bile
(seveda znamenitejše med njimi) izobražene in duhovite; za
družbo svojih žen niso marali, ker med njimi in njihovimi
ženami ni bilo nikake trajne zveze, katera je jedino du-
ševna. Grške deklice so se vzgajale res samo za domače
ognjišče in za prvo vzgojo otrok, za kar se še dandanes
vnemajo gotovi »idealisti«, ali posledica temu je bila, da
možje niso imeli drugega, kakor gospodinje in roditeljice
svojih otrok, če so pa potrebovali od ženske tudi duševnega
užitka in razvedrila, iskali so ga tam, kjer gaje bilo jedino najti.

Tudi od slavnih mož drugih narodov je znano, da so
imeli zveze z duhovitimi in izobraženimi ženskami, katere
ravno niso bile njih soproge. Ali — bi nam morda kdo
očital — ravno to, da so bile le one ženske naobražcne,

200 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

katere so se smatrale za nepoštene, priča že proti ženski
višji izobrazbi. Ženski, katera si je pridobila višjega znanja,
ne ljubi se več tičati v tako ozkem krogu, kakor je dru-
žinsko življenje. — Toda to morebiti učini le jednostranska
izobrazba, taka, ki je ženskemu duhu neprimerna, ki je le
sad takozvane emancipacije, ne pa vsestranska izobrazba
razuma in srca. Pomisliti pa tudi moramo, da je bilo in da
je še zdaj za žensko silo težavno više se izobraziti, ako je
hotela in hoče vestno ugoditi starokopitnim nazorom, po
katerih jedino se smatra ženska za pošteno. Potem se ne
moremo čuditi, ako so duhovite in nadarjene ženske raz-
trgale stare vezi, katere so jo priklepale k ozkemu stališču,
ako so se podale v svet, tam se izobrazile in olikale, seveda
pa tudi izgubile svoj dober glas. Pač pa bi bile te ženske,
da jim je bilo dano na izbiro, dobiti moža njim primernega,
ali pa nadaljevati prejšnje svobodno življenje, gotovo skoro
brezizjemno izvolile prvo, in vsa znamenja kažejo, da bi
naobražena ženska tudi svojo naravno nalogo umela z vi-
šjega stališča. Vzglede za tak povrat imamo, na pr. Aspazija,
ki je baje postala soproga Periklejeva.

Omenil sem tudi, da je ženska konservativna. To tudi
izvira iz njene narave. Ženska je bolj pozitivna, ona bolj
ljubi sintezo nego analizo, razkroj evanje, ravno ker je njeno
subjektivno delovanje sintetično, urejujoče, združujoče. Te
lastnosti, ki priganja človeka do ugodnih rezultatov, ki ne
pripušča, da bi človek zadovolel le z razkroj evanjem, z
analizo, pogrešamo dandanes. Ženska vedno pazi na to, da
ločene dele zopet združi in zedini. Pač je analiza neob-
hodno potrebna, da razderemo stare, napačne sinteze in hi-
poteze, ali prizadevati bi si morali na njeni podlagi ustvariti
višjo jednoto, ki bi bolj ugajala razumu in okusu. Moški
ne čuti toliko te potrebe v sebi, pač pa ženska, in dobro
bi bilo, ko bi se tej ženski lastnosti dal večji delokrog,
kajti to bi pri prikrojevanju ved za ženskega duha gotovo
le služilo k uresničenju jednotnosti.

Tudi čuvstvovanje je v ženski bolj razvito nego v moš-
kem. Seveda se ženska, ako je neizobražena, v svojih ču-
tilih da voditi večinoma le po slučajnih nagibih; s tem na-
pravlja vtis nerazumnosti in otročje nezmožnosti. Tudi to
se skuša uporabiti kot dokaz proti višjim ženskim zmožno-
stim, ali tudi tu napačno. Trdi se, da je ženska povsod
preveč subjektivna, da povsod vmešava svoja čuvstva. Ali to
ni nikakor dokaz, da ženska nima razuma, pač pa, da ima
še druge lastnosti, katere so, ako se ugodno razvijo, le hva-
levredne in delajo čast človeškemu rodu. Temu, ki se hoče
z vedami pečati, ni treba zamoriti vseh svojih čuvstev, pač

Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 201

pa jih naj ublaži s tem, da jim da razumno podlago, da ne
motijo drug-ih duševnih svojstev v njih razvitku. Ženski je
ravno radi tega treba višje izobrazbe, da si pridobi večjo
oblast čez svoje čuvstvovanje, da ne postane v vsakem tre-
notku njegova žrtva, ampak da je pri vsej nežnosti in ple-
menitosti svojega srca razumna in se ne pusti vsakemu in
vsemu zvoditi za nos, kar vpliva na njeno srce. Tam, kjer
ženska potrebuje večje opore, ne smemo ji te odrekati,
ampak moramo njeni šibkosti pomoči. Ženska tudi čuti to
šibkost svojega srca in zato se tudi veliko strastneje oklepa
starih opor, ona se veliko teže odpove svojim idealom,
njena trdovratnost se nam zdi v mnogih slučajih smešna,
ali pomisliti moramo, da stoji prvič ženska na nižji stopnji
omike in da tudi to, kar se ji ponuja novega, njenega srca
ne more zadovoljiti v jednaki meri. Ali o tem smo že govorili.

Pride pa tudi še druga, jako važna točka, katera po-
sebno priporoča višjo žensko izobrazbo, in to je ravno
vzgoja. Le pomislimo, da je občevanje otrok z materjo
veliko intimneje in ožje nego z očetom, kateri zastopa
bolj avtoriteto v družini. Naravno je torej, da na otroško
vzgojo vpliva največ ženska, v kolikem obsegu pa, to je
odvisno največ od stopnje njene naobraženosti. Spričo vseh
lastnosti, katere smo obravnali, more ženska svoje nauke
veliko trdneje vtisniti v otroškega duha in mnogo trajneje
nanj vplivati nego moški. Ker se pa na otroke s svojstvi,
katere ima ženska, s" čuvstvi, s čutom za lepoto in raz-
giednostjo dosti več vpliva, nego s strogostjo in s samim
razumom, s katerim jedinim more po navadi razpolagati
moški, priporočati se mora ženska izobrazba na vsak način,
zlasti ker je posebno vzgoja ženskega naraščaja čisto njej
prepuščena. Priporočati se pa mora tem bolj, da ženska v
družini ne izgubi vsega vpliva na vzgojo, da ji otroci ne
vzrastejo čez glavo, ako nekoliko odrastejo, in da s svojim
vplivom in svojimi ozkimi nazori celo ne ovira očetovega
vpliva. Nekatera svojstva more pač posebno ženska v otroku
vzbuditi, namreč plemenitost čuvstev, okus za lepoto in
nekak praktičen razum. Vse to bi mogla ženska izvesti
veliko koreniteje, ako bi jo pri tem vodili višji nazori, višja
načela. Tukaj uprav vidimo, kako veliko ulogo v kulturnem
razvoju človeštva ima ženska, ker ima ona na človeka naj
več vpliva ravno v teh letih, katera so odločilna za njegovo
poznejše življenje, in ker so lastnosti in zmožnosti, katere
more pred vsem ona vcepiti in razviti, za osebno srečo člo-
vekovo najvažnejše.

Ženski duh je kakor otročji obrnjen bolj na razu-lcdno
konkretnost, in ravno tu imata bistroumnost in iznajdljivost

202 Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

najprimernejše polje. Pri ženskah tudi ne nahajamo toliko
pedanterije, ker pri njih praktična smer mišljenja, njih
estetični okus in pravi čut nekako dela prehod in veže
teorijo s prakso, jih torej čuva pred jednakostranostjo. S
konkretnimi podatki, faktičnimi položaji umeje ženska naj-
bolje razpolagati, in to zlasti v družabnem življenju. In skoro
brezizjemno so se vse duhovite ženske odlikovale v tem
oziru. Znale so si pridobiti vpliva na družbo in državo, in
tu je bila njih bistroumnost v škodo ali pa na korist, ka-
kršni so bili smotri, kateri so jih vodili. Najbolj so se slavne
ženske torej po navadi odlikovale v politiki in uporabi
znanja za družabno življenje, torej v konkretnih položajih,
kjer je treba razpolagati z dejstvi in s pridobljenim mate-
rijalom. Vzgledov imamo v zgodovini dovolj (Semiramis,
Aspasija, Zenobija, Elizabeta angleška, Marija Terezija, Pom-
padur in dr.

Manj so se ženske odlikovale, kjer je treba prave pro-
duktivnosti, v vedi in umetnosti. Razen malih izjem (na pr.
Sappho, Sophie Germain) nahajamo med ženskim spolom
le srednje vrste talente. Ravno tu pridemo do nekakega
dozdevnega nasprotstva. Ženske, kakor smo pisali, imajo
posebno razvit čut za lepoto, ali zakaj med njimi ne naha-
jamo velikih umetnic, pesnic itd. To nasprotje se čisto lakko
reši. Pač imajo ženske v sebi zastopan j eden princip,
kateri je ob ustvarjanju umetniških in pesniških del mero-
dajen, ali za ustvarjenje velikih del treba je tudi velike
produktivnosti in duševne moči. In ravno te izredne du-
ševne moči v ženskah ne nahajamo, renske so v tem oziru
določene bolj za prejemanje in radi tega ostanejo tudi bliže
normalni stopnji, one se le normalno razvijo. Velik umetnik
pa mora združevati v sebi eminentno produktivnost (moško
svojstvo) in pa razum, čut za mero, harmonijo, lepoto (žensko
svojstvo). Umetnik, ženij je po tem takem popolnejši človek,
ker človečnost ni več tako diferencirana, kakor v navadnih
l^osameznikih, ampak sta oba principa v njem združena.
Zenij stoji tako rekoč bliže izvoru človeštva, on se pribli-
žuje onemu mističnemu idealu pri Platonu, od katerega se
je človeštvo oddalilo po ločenju v dva različna spola. Radi
tega so pa ženiji tudi nenormalni in tako redko sejani med
toliko milijoni skoz toliko stoletij.

Na jednem prejšnjih mest sem pisal, da si moški ženske
sami vzgajajo, da čim bolj izobraženo je moštvo, na tem
višji stopnji izobrazbe stoji tudi ženstvo. Ker smo že toliko
o Grkih govorili, očitalo bi se nam lahko, da se prejšnja
trditev ravno z visoko omiko Grkov ne ujema. Toda Grki
zavzemajo v svetovni zgodovini izjemno stališče. Bili so

Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 203

narod čisto drug-ačne narave, nego narodi starega in no-
vejšega veka. Grki so nam početniki v vedi in vzor v umet-
nosti, in posebno to zadnje je mogoče le radi tega, ker je
bil grški rod ne le v posameznikih, ampak v celoti umet-
niško navdahnjen in nadarjen. Združevali so torej v sebi
več ali manj oba principa, moški in ženski, kazali so v
svojem zunanjem in duševnem življenju svojstva, katera
dandanes običajno nahajamo le na ženskah. V Grkih je
lepota, telesna in duševna, na moškem veljala veliko več
nego dandanes, smatrala se je za bistveno, ne postransko.
Gimnaziji in javne igre, na pr. olimpijske, so specifično grške
naprave, in moramo jih razumeti le, ako razumemo grškega
duha. Tudi oseba je bila v Grkih, kakor že omenjeno,
glavni smoter. Istotako se Grki niso sramovali izražati čuv-
stva na način, ki se dandanašnji za moškega ne zdi do-
stojen. Mislimo le na Homerjeve junake, kateri se v svoji
boli bridko izjokajo in potožijo sočutni osebi (Ahil). Ker pa
so Grki imeli že mnogo teh lastnosti na sebi, radi katerih
moški posebno iščejo ženske družbe, naravno je torej, da
niso čutili toliko potrebe po omikani in izobraženi ženski
družbi, ampak da jim je bila ženska le roditelj ica otrok.
Zdanje moštvo pa ne sestoji več iz Grkov, navezano je že
bolj na ženstvo, in za zdanje moške veljajo zgoraj nave-
dene besede.

Splošno bi duševno življenje človeško na vse strani
pridobilo, ako bi se ženska izobrazba pospeševala in povz-
dignila. Le pomislimo na naše zdanje družabno življenje,
kako je. Moški in ženska v nekaterih družbah čestokrat
nimata drugih zvez nego spolske, okoli teh se suče vse go-
vorjenje, in vse medsebojno občevanje je le na to naper-
jeno. In kako trivijalno po navadi še vse to! Razumen in
misleč človek mora se samemu sebi smejati, ako si pred-
stavlja samega sebe v jednakem položaju, in kjer se pa-
metni smejajo, tam se gotovo le norci resno drže. Ko bi
bilo ženstvo bolj izobraženo, sramovalo bi se že samo te
nesrečne uloge in bi skušalo dati občevanju višji, lepši značaj.

Tudi bi na moštvo izobraženo ženstvo imelo več vpliva
nego neizobraženo. Da je ženstvo pokvarjeno, tega je kriva
le preobvlada razbrzdanega moškega mišljenja; materijali-
stično, naturalistično') svetovno naziranje bi se ne bilo iz
ženstva samega nikdar razvilo, človeška družba bi po ženski
krivdi ne bila prišla nikdar do matorijalistiškega razdruženja
in brezvladja; če se je tudi ženstvo prijelo materijalističnih
nazorov in postalo naturalistično, kriv je tega le pritisk

') Tu n i k a k o r nočem realizmu v slovstvu kaj očitati, ker
ga odobravam. Op.pis.

204 Ivan Bernik : Daševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje.

moških nazorov, vsled katerega se je tudi ženski duh napil
razdevajočega strupa. Treba je torej vpliva dobrodejnih
ženskih lastnosti na moštvo, a to je pa jedino mogoče, ako
ženska stoji z moškim na jednaki stopnji izobrazbe. Le
tako jo bo moški vpošteval, in le na ta način ji je mogoče
v večjem obsegu pridobiti vpliv na razvoj človeštva. Pri-
čakujemo pa lahko za trdno, da bi se na ta način svet
zopet postavil na idealnejšo stopnjo.

Prvi pogoj pa. da more moštvo razvoj ženstva objek-
tivno presojati, je pa, da se iznebi one živalske brutalnosti
in sebičnosti, katera čuva žensko le kot kako dragoceno
blago in skrbno gleda, da ne pride z zunanjim svetom v
dotiko. To brutalnost in sebičnost je pa seveda težko od-
praviti, dokler veže moškega in žensko med seboj samo
spolsko razmerje; tedaj je seveda moški vedno ljubosumen
in sebičen. Ko bi pa bile med njima še drugačne zveze,
duševne, bilo bi občevanje mnogo prostejše, in tudi ženske
bi izgubile precej one večinoma priučene lastnosti, katero
Nemci imenujejo »Zimperlichkeit«. Prišle bi nazadnje vendar
do spoznanja, da je ono ljubosumno postopanje moških
zanje nedostojno.

Mnogi nasprotniki ženske izobrazbe vstajajo tudi pod
krinko skrbljivosti za ženski spol. Nekateri pravijo, da je
ženska prešibka za napor, katerega zahtevajo višje študije,
drugi zopet menijo, da bi ravno »ženstvo« (AVeiblichkeit) pri
njih vsled tega trpelo. Prvi navajajo, da se ravno v letih, katera
bi bila odmerjena za študije, ženska najbolj razvija, da ima
tedaj s svojim spolskim razvitkom dovolj opraviti. Ali do
malega isto je pri moškem. Tudi za moškega bi bilo v teh
letih bolje in bi se telesno lažje razvil, ko bi mu ne bilo
treba posedati po šolskih sobah in doma pri knjigah. Pa
saj je pri ženskah isto. Tudi one morajo velik del svojega
časa presedeti pri duhomornem, navadno le mehaničnem
delu, ki duha in telo še bolj utrudi, nego duševni napor.
Ženska narava je le na videz šibka, sicer pa prenaša do-
stikrat še veliko večje težave nego moški. Le poglejmo
kmetiško ženstvo. Temu trdo telesno delo gotovo ne ško-
duje, tudi »ženstvo« (vsaj kmetiško) radi tega čisto nič ne
trpi. In zakaj bi žensko ravno pri duševnem delu ovirala
šibkost? Vsled večje izobrazbe bi tudi »ženstvo« gotovo
ne trpelo, a to smo že obravnavali dovolj in smo pokazali,
da bi se ravno »ženstvo« na ta način le popolnilo.

Razpravljali smo do zdaj vprašanja, katera se tičejo
samo duševnih zmožnosti in njih razvitka. Le -to smo si
stavili v nalogo, nikakor pa ne razpravljanja socijalnih

Ivan Bernik: Duševna izobrazba človeštva in žensko vprašanje. 205

razmer. Radi tega moramo tudi vsa taka vprašanja pustiti
drugim ali pa za drugikrat.

Za vzgled, kako se nasprotniki in poniževavci žen-
stva navadno zapletajo v protislovja, navedemo naj le Grke
sploh in pa Schopcnhauerja. Splošno mnenje in pa tudi filo-
zofija v Grkih je ženske popolnoma poniževala in njih sa-
mostojnost vedno tlačila. Znanstveno formulo za to splošno
mnenje postavil je Aristotel: ženska je snovni, moški je for-
malni princip, torej oni princip, kateri jedino deluje, odlo-
čuje, kateri jedino je razumen, dočim je materija nerazumna.
Mi smo to stališče precej zasuknili in sploh opustili ono
Aristotelovo delitev, kajti le v nasprotju z ono formulo se
da o ženskem vprašanju kaj pametnega ziniti.

In vendar so Grki vsako idealnejše dejstvovanje in
stremljenje, katero so poosebljevali, predstavljali v ženski
podobi. Muze, zastopnice ved in umetnosti, bile so ženske,
Atena, tako rekoč poosebljeni jasni, na vse strani odprti
razum, upodabljala se je kot ženska. Tu niso imeli v mislih
samo fizičnih ženskih lastnosti, vplivalo je drugo, nekako
instinktivno spoznanje o ženskih prednostih. Gotovo je vpli-
vala tudi estetična stran in praktična smer ženskega duha.
Toda v to se ne spuščamo dalje, da ne postanemo nejasni.

Nekaj podobnega nahajamo pri Schopenhauerju. Kako
mnenje o ženskah je imel Schopenhauer in katero mesto
bi jim po njegovem mnenju pristojalo, je gotovo vsem
znano. Isti Schopenhauer pa uči, da otrok prejme svoj in-
telekt od matere. Ko bi bilo ženstvo res na tako nizki
stopnji, kakor meni Schopenhauer, morale bi biti naše inte-
lektuelne zmožnosti v jako slabem stanju. Ravno intelekt
je oni faktor, kateri človeka povzdigne na višjo stopnjo; če
torej otrok od matere dobi intelekt, vendar mati ne more
biti brez vseh intelektuelnih sposobnosti. Kako pa se potem
vse to strinja s Schopenhauerjevimi nazori o ženstvu?! — -

Najboljša je povsod srednja pot, in najbolje je držat
se gesla: Vsakemu svoje. Seveda je ta v pravnem prin
cipu utemeljena razdelitev težavnejša nego kaka poljubna
ali če hočemo zadeti pravo, moramo se držati kakega pravca
Omenjenega pravca in gesla skušali smo se držati tudi mi
in menim, da ne brezuspešno.

Veliki šenklavški zvon v Ljubljani —
čigav je?

Spisal Ivan Vrhovec.

^^ig-av je, je li šenklavški ali šentpetrski? No, dan-
danes je to vprašanje že rešeno, pred 40 leti pa
še ni bilo. Z njim so si več ko pol stoletja belile
in ubijale glave posvetne in duhovske gosposke,
a niso mogle najti odgovora. Veliki zvon v ško-
fovski stolici v Ljubljani, kateri tehta 63 ali 64
starih centov,^) je menda najtežji zvon v škofiji;
za gotovo tega ne vem, pač pa vem, da nobeden kranjskih
zvonov nima tako zanimive zgodovine za seboj kakor ta.
Od leta 1706. pa do leta 1808. je prejemala šentpetrska
cerkev od stolne šenklavške dve tretjini funeralnih pri-
stojbin od dveh šenklavških zvonov, četrtega in petega,
največjega, to se pravi: od pogrebnega zvonjenja z vsemi
petimi zvonovi je stolna cerkev spravljala od treh zvonov
vso postavno določeno pristojbino, od največjih dveh, od
četrtega in petega, pa samo jedno tretjino, drugi dve tretjini
pa je prejemala šentpetrska cerkev. Pri sv. Petru so vedeli,
odkod je prihajalo to, ali vsaj pripovedovali so, da je tako.
Bogati baron Peter Anton Codelli, ki se je kot menjevavec
in trgovec z denarjem pridobil v Ljubljani veliko imetje,

O Številke v aktih niso točne, v nekaterih tehta zvon 63, v
drugih 64 centov. Tudi o manjšem teh zvonov, o četrtem, velja isto.
V aktih omahuje njegova teža od 30 centov 20 funtov do 37 centov.
Ker pa v naši razpravi teža zvonov ne odločuje prav nič, nam tudi
nič ni do nje. Zato se č. čitatelj ne izpodtikaj, da nam bodeta zvonova
toliko tehtala, kakor akti na dotičnih mestih to zatrjujejo.

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 207

je neki dal 1. 1706. uliti za šentpetrsko cerkev 63 ali 64
centov težek zvon. Ta pravljica je med šentpetrskimi farani
še zdaj v prav živem spominu.

Baron Codelli je bil nami'eč lastnik vsem Ljubljan-
čanom dobro znane grajščine Podturn pod Ljubljano na
poti od posilne delavnice v Stepanjo vas v šentpetrski fari.
Bil je torej njen faran.

A Bog si a'a vedi iz katerega vzroka je zvonar Gašper
Francho ulil tako velik zvon, da v šentpetrskem zvoniku,
kjer so viseli že trije zvonovi, ni bilo prostora zanj. Tudi
je bil zvonik — šentpetrska cerkev je imela takrat samo
jednega^) — že slab in jako star.

Zavoljo tega je šentpetrska cerkev svoj preveliki zvon
oddala stolni cerkvi, ki se je ravno takrat (med 1. 170L in
1706.) dozidala. Zapisanega sicer o tej reči niso imeli pri
sv. Petru nič, a ohranilo se je tako ustno poročilo, ki je
bilo tudi popolnoma verjetno, ker sicer skoraj ni bilo umeti,
kako bi bila šentpetrska cerkev prišla do takih dohodkov,
do dveh tretjin pogrebnih pristojbin od zvonjenja z dvema
največjima šenklavškima zvonovoma. Najbrž sta se 1. 1706.
župnika šenklavški in šentpetrski dogovorila tako, a ni-
česar zapisala. Uravnala sta stvar, kakor pravimo, »prav
po domače«.

Nov je bil takrat (1. 1706.) tudi manjši, četrti, 37 centov
težki šenklavški zvon. Prelili so ga bili ravno leto poprej.
Ubil se je bil namreč ob tridnevnem zvonjenju za umrlim
cesarjem Leopoldom I. dne 8. junija 1705. leta. Bil je že
zelo star, ravno 300 let, kajti ulit je bil 1. 1405. Ubil se je
bil prav o nepriličnem času, uprav ko je bila šenklavška
cerkev dozidana in je tičala še vsa v dolgeh. Ker v takih
razmerah cerkvena blagajnica nikakor ni zmogla stroškov
za prelivanje in obešanje zvonov, zastavil je tedanji kanonik
Andrej Klemenčič vse svoje sile ter večinoma osebno po-
biral milodare za novi zvon v Ljubljani in izven Ljubljane,
hiiel je pri tem toliko sreče, da so mogli novi, preliti zvon
dne Ž7. majnika obesiti v tako zvani mali, na glavnem
trgu stoječi zvonik.

Pet mesecev pozneje, dne 16. oktobra 1706. leta so
isto tako storili z novim, za šentpetrski zvonik prevelikim
Codellijevim zvonom. Obesili so ga v veliki, proti Ljub-
ljanici stoječi zvonik. Takim potom je dobila šenklavška
cerkev dva nova zvona.

A koliko je dala zanj?

') Dva zvonika je dol)ila šele tedaj, ko so 1. 172(5. starodavno,
1. 1385. zidano cerkev podrli ter do 1. 1731. sezidali novo, zdanjo.

208 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

Ker so se bile nje blag-ajnice za zgradbo nove cerkve
popolnoma izpraznile, ga šentpetrski cerkvi seveda nikakor
ni mogla odkupiti. Zavoljo tega so se najbrž tako dogovorili,
kakor se je že reklo, da bo šentpetrska cerkev dobivala
od pogrebnega zvonjenja po dve tretjini d )hodkov od dveh
šenklavških zvojiov, od četrtega, prelitega, in od petega,
Codellijevega. Četrti zvon sicer ni bil njen, ampak šen-
klavški. Toda pri sv. Petru so vpoštevali, da se bo z velikim
njih zvonom zvonilo primeroma le malokaterikrat, ker se
je svet že tako nerodno uravnal, da je več revežev ko bo-
gatašev, ki vrhu tega tudi še nerajši mrjo nego reveži.
Zvon bi bil prinašal z ozirom na njegovo vrednost le malo,
vedeli pak so, da se bo mnogo bolj obrabljal, ko če bi
visel v šentpetrskem zvoniku, zakaj Šenklavž je bila stolna,
škofijska cerkev, v kateri se je vršilo tekom leta mnogo
več cerkvenih slovesnosti nego v šentpetrski. Posebno
dostikrat so šenklavški zvonovi peli ob prilikah, ko so se
opravljale mrtvaške molitve za umrlimi členi cesarske ro-
dovine. Takih prilik pa je bilo takrat mnogo, mnogo več
ko dandanašnji.

Z ozirom na vse to si je šentpetrska cerkev izgovorila
tudi še dve tretjini od pogrebnega zvonjenja s četrtim
zvonom.

Tako so se bile razmere najbrž razvijale, toda, kakor
rečeno, zapisanega niso imeli o tem nič ne pri stolni cerkvi,
ne pri^ sv. Petru.

Četrti zvon je služil svojemu namenu skoraj sto let.
O božiču 1. 1799. pa je počil v drugič. Stroški za prelitje
so znašali 765 gld., katere je prevzela šentpetrska cerkev,
druge stroške, za prevažanje v zvonarno in nazaj, za obe-
šenje v zvonik itd., pa šenklavška. Okrašen je ta zvon s
podobo križanega Zveličarja in sv. Petra ter ima latinski
napis: „Delo Ivana Jakoba Samasse v Ljubljani 1. 1800."

Francoski prevrat pa dolgotrajne in drage vojske, v
katere so francoski prevratniki Avstrijo zapletli, so zadevale
kaj pak da tudi šenklavško cerkev ter močno škodile nje
finančnemu stanju, ki je bilo 1. 1798. že itak slabo. To. leto
se je namreč povečalo pokopališče pri sv. Krištofu, otvorjeno
dvajset let poprej, 1. 1779., o katerem takrat (1. 1779.) pač niso
mislili, da bo že v tako kratkem času postajalo premajhno.
A temu se ni čuditi, če pomislimo, kako majhno je bilo, in
da so na njem pokopavali ne samo v Ljubljani, ampak
tudi v bližnji nje okolici umrle ljudi. Za povečanje sv. Kri-
štofa — naj se mi z ozirom na kratkočo dovoli ta izraz —
vrhu tega pa tudi še za napravo mrtvaščnice potrebni
denar je posodila šenklavška cerkev. Vračanje je vlada

Iv. Vrhovec : Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je ? 209

uravnala tako, da je povikšala pristojbine za zvpnjenje ter
mestnim faram, šentpetrski, šentjakobski in frančiškanski,
ukazala, tretjino pristojbin za zvonjenje oddajati v Senklavž
toliko časa, da bo posojilo vrnjeno.

L. 1808. pa je dobil šentpetrski župnik Andrej Ahačič
od stolnega kapitlja šenklavškega poziv, ki ga ni malo
osupil. Kapitelj je namreč zahteval od njega, da župnik z
veljavnimi pismi dokazi, odkod da pristoji šentpetrski cerkvi
pravica do dveh tretjin pogrebnih pristojbin od zvonjenja
s četrtim in petim zvonom, torej z velikima dvema zvono-
voma šenklavškima. Ob enem pa se je obrnil kapitelj
tudi do svojega škofa ter ga s sledečo spomenico prosil,
naj ga podpira v tej stvari:

»Visoko prečastiti škof!
M i 1 o s 1 1 j i v i gospod o r d i n a r i j !

Skoraj da ob zdanjih razmerah veliki potroški pri
stolni cerkvi presegajo določene ji dohodke. Že zdaj se
skoraj več ne morejo pokrivati in zmagovati izdatki za
najnujnejše potrebščine, ki pa bodo v kratkem še večje,
kar se da že naprej preračuniti. Zato mora biti predstoj-
ništvu te cerkve mnogo do tega, da poskusi vse, kar
utegne zboljšati gmotno nje cerkveno stanje ter jo zavarovati
pred propastjo. Zavoljo tega nam je dolžnost poizvedeti,
kako se more šentpetrska cerkev lastiti 4. in 5. zvona in
odkod ji pristoji znani užitek od nju.

V kapiteljskih zapiskih se je našlo in je v njih popol-
noma jasno in brezdvomno izrečeno, da se je četrti, 33
centov težki zvon, ki je služil celih 800 let, od 1. 1405. do
1. 1705., dal preliti na račun šenklavške cerkve. —

Dognalo se je tudi, da je 1. 1706. gospod Peter Anton
Codelli podaril peti, 63 centov težki zvon neposredno šen-
klavški cerkvi. Do 1. 1800. je ni najti niti najmanjše sledi,
kako, od kdaj in čemu je šentpetrska cerkev lastnica tega
zvona. —

L. 1800. pa se prvikrat čita, da je stroške za prelitje
četrtega zvona, ki pa to pot ni vztrajal dalj ko 94 let, po-
ravnala šentpetrska cerkev. A tudi šenklavška je bila pri
tem prizadeta s 119 gld. 20 kr., katere je morala plačati,
ko je dala zvon vzeti iz stolpa ter ga obesila zopet nazaj.

Ker je stvar tako nejasna in negotova in ker prinašata
velika dva zvonova šenklavška precejšnje dohodke^ na leto,
kaže pač, da se naj stvari pride do dna.

Stare listine, katerim se verodostojnost nikakor ne
more odrekati, govore pač za stolno cerkev ter ji pripozna-
vajo lastnino obeh zvonov.«

14

210 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

— Ta trditev ni bila popolnoma resnična. Ako bi bili
kapiteljski gospodje v njih arhivu nahajajoče listine čitali z
večjo pozornostjo, uverili bi se bili, da so te listine >šcnt-
petrski cerkvi kar naravnost in izrecno pripoznale lastninsko
pravico celo do četrtega zvona. O tej stvari sta se v kapi-
teljskem arhivu nahajali dve beležki. Prva pod signaturo
Tom. 16. latus CCLXXXVII nro. 851. lit. K. ddo 1. januar. 1880
se je glasila: »Stolni prost opozarja referenta Gallenberga,
naj šentpetrskemu župniku pismeno javi, »da je četrti, k on-
dotni (to je šentpetrski) cerkvi spadajoči zvon počil in da
ga bo treba dati preliti«, »dass die vierte zur dortigen
Kirche gehorige Glocke.... umgegossen \verden miisse«.

Druga beležka Tom. 20. latus CCXXXVIII, nro. 960. lit. y,
actum capitulariter 14. januar. 1801. se je glasila: »Unter d.
3. Januar 1801. Z.^^ erinnert das Kreifiamt, dass, nach von
der Landesstelle erhaltenen Weisung die Auslagen fiir das
Abnehmen und Wiederaufhangen der umgegossenen 4ten
Glocke pr. 119 fl. 20 kr. aus der Domkirchenkasse bestritten
werden soUen, gleich\vie die Forderung des Glockengiefiers
pr. 765 fl. aus der vorhandenen Barsehaft und aus d en
Ausstanden des Pfarrgotteshauses in der Vorstadt St. Peter
zu tilgen kommt.« —

Kapitelj je končal svojo spomenico s prošnjo: »Dovo-
ljujemo si zavoljo tega čast. Vaši škofovski milosti to stvar
javiti in razložiti ter ta ne mali hasek stolne cerkve Vaši
pozornosti priporočati.«

Od C. k r. stolnega kapitlja v Ljubljani
dne 21. avgusta 1808.

Ivan Anton Ricci 1. r.

škof v Druziji, stolni prost.

Škofijski konzistorij je to od ordinarijata mu poslano
in predloženo prošnjo odklonil ter jo 12. septembra 1. 1808.
kapitlju vrnil z dostavkom, da v njej navedeni razlogi
pač niso taki, da bi se na njih podlagi mogla šentpetrski
cerkvi odrekati pravica do užitka četrtega in petega zvona
šenklavškega. To pravico uživa cerkev že dolgo vrsto let;
zavoljo tega ne more biti drugače, kakor da si. jo je pri-
dobila s kako pogodbo. Saj se skoraj ne more misliti, da
bi bili predstojniki stolne cerkve prepuščali šentpetrski
cerkvi užitek imenovanih dveh zvonov kar brez vsacega
vzroka in pogoja.

Zavoljo tega je konzistorij kapitlju naročil, da naj-
poprej doženi, kdaj in kako je šentpetrska cerkev zadobila

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 211

to pravico. To utegnejo pojasniti akti l<apiteljskeg'a arhiva.
Kar se pak tiče petega zvona, vedel bo pač baron Codelli
najbolje pojasniti, kako in kaj.

Konzistorij je k sklepu še omenil, da stolna cerkev
sicer ne bo Bog si ga vedi koliko na dobičku, če prav se
stvar razvozlja po njeni volji, kajti treba je pomisliti, da
ne bo več dolgo, ko se bosta morala zvonova dati preliti,
kar bo povzročilo pač velike stroške.

Kapitelj je vsled tega odloka preiskal vse na to stvar
nanašajoče se listine svojega arhiva, a ni našel druzega
kakor to, kar se je gori povedalo o četrtem zvonu, da je
namreč zvonil od 1. 1405. do 1705., da je to leto počil, da
so ga dali preliti ter ga L 1706. zopet obesili. O petem,
Codellijevem zvonu se je v kapiteljskem arhivu našla samo
jedna listina pa ta-le beležka:

»Dne 16. oktobra so 63 centov težki zvon, ki ga je
dal velikodušni in dobrotljivi gospod Peter Anton Codelli
uliti na svoje stroške, jeli vleči v zvonik proti vodi (se. Ljub-
ljanici), a ga niso mogli še ta dan obesiti, ker je priprav-
ljanje strojev in odrov in vrvi dajalo le preveč dela in so
tudi ljudje delali napotje, kajti privrelo je kar skoraj vse
mesto skupaj. Naslednji dan pa so z delom začeli že ob
sedmih zjutraj. Pri najlepšem vremenu so do osmih spra-
vili zvon skozi line. Med dvanajsto in peto uro so ga obe-
sili, ob šestih zvečer pa je prvikrat zapel. Za tako pobožno
in hvalevredno dejanje bodi Bog po priprošnji sv. Miklavža
dobrotljiv vračnik. Veličastni zvon pa se v proslavo dobrot-
nikovo po pravici imenuj Codellijev zvon, »Aes Codellianum«.

Kapitelj je navedel tudi še beležko slične vsebine iz
Thalbergove zgodovine šenklavške cerkve v poglavju XVII:
»Veliki 64 centov težki zvon je ulit 21. avgusta 1706. leta.
Posvečen je v čast Božje modrosti ter ima te-le napise:
Dominus Sapientia fundavit terram. Anno Domini MDCCVI
sedente-in Cathedra Petri Clemente XI. Regnante Josepho I.
Rom. Imp. Gubernante sanctam Eccam. Labac. Ferdinando
ex comit. a Kuenburg munifica manu Illustrissimi Domini
Petri Antonii Kodelli de Fahnenfeld . . . .fusa est haec Cam-
pana .... Casparus Franchi me fudit.« (»Modrost božja je
ustvarila svet. L. 1706., ko je sedel na Petrovem prestolu
Klement XI., ko je vladal rimski cesar Jožef I., ko je vodil
sveto cerkev ljubljansko Ferdinand grof Kuenburg, je bil
po radodarnosti prebhigorodnega gospoda Petra Antona
Kodelija pl. Fahnenfeld ulit ta-le zvon. . . . Ulil me je Gašper
Franchi.«)

»K cerkvi je 7. septembra zvon pripeljalo pet parov
volov in 30 delavcev. Tu je počival do 16. oktobra, dokler

14*

212 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

se je pripravilo in poskrbelo vse, kar je bilo za vzdigovanje
potrebno. A ker je bil ta dan prekratek, potegnili so g-a
šele naslednje jutro v zvonik ter ga srečno obesili ob
osmih zjutraj.«

Omenjena v kapiteljskem arhiva se nahajajoča listina
pa je bil reverz, obvezno pismo (v nemškem jeziku), ki se
je glasilo: »Mi Ferdinand, po božji milosti škof ljubljanski,
knez sv. rimskega cesarstva, grof pl. Khiienburg, kapitularni
korar visoke solnograjske nadškofije itd. itd. izjavljamo to-le:
Preblagorodni gospod Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld
je dal za tukajšnjo novo zgrajeno stolno cerkev v čast božjo
popolnoma iz svojega in iz najboljšega blaga uliti veliki
zvon in na svoje stroške obesiti v zvonik. V zvon sta razen
drugih napisov ulita tudi Codellijevo ime in Codellijev grb.
Ce pa bi se imenovani zvon prej ali slej na kakršenkoli
način poškodoval, kar pa Bog zabrani, ali bi se celo ubil
in bi ga bilo treba preliti, tedaj se zavežemo s tem pismom
zase in za vse naslednike v škofijstvu, da se v takem
slučaju, naj se prelije zvon na stroške kogarkoli, na preliti
zvon ulije Codellijevo ime in Codellijev grb, kakor tudi
vsi zdanji napisi. Pridržimo pa si pravico, da se bo smelo
v zvon uliti tudi ime tistega, ki bo prevzel stroške za
prelitje.

Dano v naši pfalci v Ljubljani dne 16. oktobra 1. 1706.

Ferdinand I. r.

.škof ljubljanski. <.

@

Dostavimo le še to malenkost, da so razen imena in
grba Codellijevega in napisov, ki jih navaja Thalnitscher,
vtisnili zvonu tudi še podobi sv. Petra in sv. Miklavža, po-
dobo Marijinega kronanja, sv. Janeza Krstnika, sv. Jožefa in
podobo vernih duš v vicah. Sv. Peter, sv. Miklavž, sv. Janez
Krstnik in Mati Božja so patroni štirih imenitnih ljubljanskih
cerkva, šentpetrske, šenklavške, trnovske (patron sv. Janez
Krstnik! in frančiškanske (Marijino oznanjenje), ki so dan-
danes farne cerkve. Sv. Jožef je bil patron o zadnjem po-
tresu (1. 1895.) porušene cerkve v civilni bolnici: le s podobo
vernih duš v vicah ne vem kaj početi. Njim ni bila posve-
čena nobena cerkev v Ljubljani, vrhu teo'a pa pogrešam
tudi še podobi patronov dveh imenitnih ljubljanskih cerkva,
nemške in šentjakobske. Morebiti bi se dalo domnevati, da

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 213

je baron Codelli, izbirajoč podobe za novi zvon, simbolično
hotel izraziti, da je zvon ulit in namenjen za školijsko
cerkev, kateri so podrejene vse pod ljubljansko škofijo spa-
dajoče cerkve, a je simbolično dal zvon okrasiti le s podo-
bami nekaterih patronov ljubljanskih cerkva, cerkva g-lavnega
mesta kot sedeža škofije. A ker ni takrat (1. 1808.) niti ka-
pitelj niti kdo drui^i iz teh podob izvajal kakih posledic,
zavoljo tega tudi jaz tega ne storim, ampak spričujem le,
da so se nahajale, oziroma da se nahajajo na zvonu še
zdaj — ■ kajti zvon ni bil še prelit — imenovane podobe.

To je bilo vse, kar je bilo možno najti o tem perečem
in važnem vprašanju, važnem ravno tako za šentpetrsko,
kakor za šenklavško cerkev.

Pač, našli so tudi še to majhno drobtinico, da je zvon
stal 5000 gld. Pobrali so jo v že omenjeni Thalnitscherjevi
zgodovini o gradbi šenklavške cerkve. V XX. poglavju te
knjige, v katerem se navajajo dobrotniki, ki so prispevali
k zgradbi stolne cerkve, nahaja se beležka: »Petrus Anto-
nius Codelli a Fahnenfeld pro campana majori 5000 flor.«

A za dokaz, kdo je pravi lastnik velikega šenklavškega
zvona, ni govorila niti jedna besedica najdenih virov. Stolni
kapitelj celo v obveznem pismu nahajajočih se besedi:
>).... Codelli pl. Fahnenfeld je dal za tukajšnjo novo zgra-
jeno stolno cerkev. . . . uliti veliki zvon« ni navajal kot
dokaz za svoje mnenje.

Zato se je stolni kapitelj po namigljaju škofijskega
konzistorija obrnil tudi še do tedanjega posestnika pod-
turnske grajščine, do barona Avguština Codellija, ter ga
poprosil, naj on stvar razreši. A tudi iz Codellijevega od-
govora ni prešinila niti najmanjša iskrica teme, s katero
je bilo ovito to vprašanje.

Baron je bil namreč odgovoril:

Prečastiti c. kr. stolni kapitelj ! »S cenj. odlokom
dne 22. tega meseca št. 1094. me je prečastiti stolni kapitelj
prosil, naj mu iz našega rodbinskega arhiva zberem in
pošljem podatke, ki bi utegnili pojasniti, kakim potem je
šentpetrska cerkev postala lastnica petega šenklavškega
zvona in kako si je pridobila pravico do užitka od njega.

Vsled tega si podpisani usojam čast, . da odgovorim:
Navzlic temu, da sem preiskal ves arhiv, vendar nisem bil
toliko srečen, da bi bil našel listino, s katero bi mogel
ustreči želji prečastitega stolnega kapitlja. Sicer pa tudi
pričakovati ni, da bi se bila taka listina sploh kdaj nahajala
v njem, zato ker predstojniki stolne cerkve, prepustivši
užitek od zvona šentpetrski cerkvi — če se je sicer to sploh
zgodilo — takrat brczdvomno niso nikomur iz Codellijeve

214 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

rodovine ničesar sporočili o lastninski pravici do zvona, ki
ga je moj stric Peter Anton Codelli pl. Fahnenfeld dal uliti
za imenovano stolno cerkev, kakor dokazuje to ordinarija-
tovemu odloku priloženi reverz.^)

Ljubljana dne 12. novembra 1808.

Avguštin baron pl. Codelli 1. r.

posestnik fidei-komisa Petra Antona pl. Codellija.«

Torej tudi od te strani nič pojasnila!

Tak uspeh so imela poizvedovanja stolnega kapitlja,
ki pa zavoljo tega nikakor ni še hotel kreniti s pota, na
katerega se je podal. Dne 6. decembra 1. 1808. je sporočil
škofu, kaj je bil izvedel, ter ga prosil, ker so razmere
take, naj šentpetrski cerkvi naroči, da ona dokazi, od kdaj
je omenjeni zvon njen, in kako si ga je pridobila.

Za četrti, leta 1800. preliti, poprej 37, potem pa samo
30 centov 20 funtov težki zvon se kapitelj ni maral dalje
pričkati. Sicer tudi glede na njega šentpetrski cerkvi ni
kar naravnost pripoznal imovinske pravice, vendar je vpo-
števal, da ga je L 1800. dala ona na svoje stroške preliti
ter potrošila v to svrho 765 gld. Stolna cerkev je prevzela
samo stroške za vožnjo, in obešanje zvona.

Glede na veliki zvon pa je stolni kapitelj škofa prosil:
»Ko bi šentpetrska cerkev ne mogla predložiti — in to je
pač najverjetnejše — pismene pogodbe, ki sta jo svoječasno
sklenili morebiti med seboj predstojništvi šenklavške in
šentpetrske cerkve, naj blagovoli škof delati na to, da ostane
šentpetrski cerkvi dozdanji užitek le tedaj, če deželni knez
potrdi to nje dozdevno staro pravico.«

Stolni kapitelj je bil uverjen, da se dela šenklavški
cerkvi krivica morebiti že sto let, a je naglašal, da se iz
tega nikakor ne sme izvajati, naj se ji dela še nadalje.

Škof je storil, česar ga je stolni kapitelj prosil, ter
šentpetrskega župnika Andreja Ahačiča potom konzistorija
pozval (dne 17. decembra 1. 1808.), da šentpetrska cerkev
dokazi svoje pravice ter predloži dotične pismene dokaze.

Šentpetrski župnik Ahačič je odgovoril resolutno (dne
1. marcija 1. 1809.), da se mu zdi čisto nepotrebno in odveč,

') Tako vsaj umem nekoliko nejasno stiliziran odgovor Codellijev :
„Es lasst sich auch das Dasein derlei TTrkunden im diefiseitigen Archiv
mit Grunde nicht vermuthen, weil die Vorsteher der Domkirche das
Eigenthum der Glocke, \velche laut des mit der mitgetheilten Ordina-
riatsbeilage anliegenden abschriftlichen Reverses der Uroheim Peter
Anton Codelli von Fahnenfeld fiir obberiihrte Domkiirche hat giessen
lassen voraussetzend, die allfallige Uberlassung der Nutzniefsung der-
selben an die Pfarrkirche St. Peter Jemanden aus der Familie des
Stifters zu eroffnen z\veifelsohne unterlassen haben."

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 215

stikati za takimi listinami. Sentpetrska cerkev ima Bog si
ga vedi koliko let že miren in doslej neoviran užitek od
četrtega in petega šenklavškega zvona, in to zadostuje.
Zavoljo tega nosi tudi vse stroške za poprave. Če bi se
zvon ubil, morala bi ga sentpetrska cerkev na svoje
stroške preliti. Ob tej priliki se je župnik, toda le nekako
mimogrede, doteknil tudi neke stvari, na katero je stolni
kapitelj v svojih prošnjah ali pozabil ali jo pa nalašč za-
molčal — ■ doteknil se je stvari, ki je po žiipnikovih mislih
že sama na sebi dovolj jasno dokazovala, da je sentpetrska
cerkev gotovo po vsej pravici prišla do omenjenega užitka.
Opomnil je, da je treba vselej, kadar se zvoni z velikim
zvonom, dveh mož ali cerkovnikov, da ga gonita. Ta dva
moža pa plačuje vse čase sem jedino le sentpetrska cerkev,
in sicer ne samo za pogrebno zvonjenje, ampak za zvo-
njenje sploh. Brez dvoma je to j eden tistih pogojev, o
katerih sta se 1. 1706. cerkveni predstojništvi dogovorili
med seboj.

Župnik Ahačič sicer ob tej priliki ni povedal, koliko
omenjena moža služita, a iz jednega poznejših računov
izvemo, da sta imela vsak po 24 gld. stalne letne plače,
vrhu tega pa sta dobivala še posebej vsak po 40 kr. (sta-
rega denarja), torej oba skupaj 1 gld. 20 kr. vselej, kadar
sta trikrat zvonila mrličem. Tudi za to ju je plačevala
sentpetrska cerkev.

Ce v kapiteljskem arhivu ni listin, s katerimi bi se
dala dokazati pravica šentpetrske cerkve, tedaj iz tega še
nikakor ne sledi, da cerkev nima te pravice. Ravno na-
robe! To dokazuje ravno, da se ji ta pravica ni nikoli
odrekala, sicer bi se v arhivu gotovo nahajale na take ugo-
vore nanašajoče se listine.

Škofijski ordinarijat je pritegnil šentpetrskemu župniku
brez zadržka in kar popolnoma ter rešil tudi v tem smislu
prošnjo stolnega kapitlja. Opozoril ga je celo na tisto obče
znano pravno vodilo, da naj tisti, ki zanikuje — dokaže!

Na koncu svojega odloka (z dne 2. marcija 1809) je
izjavil: če se kapitlju ta odlok ne vidi primeren, nastopi
naj pravno pot. Ordinarijat mu tega ne zabranj^je, pridružil
pa se mu v pravdi ne bo.

S tem je bila stvar za to pot obravnana. Stolni ka-
pitelj je najbrž uvidel, da mu pravda ne bo hasnila nič.
Zato je odjenjal. Tako vsaj se menda sme sklepati iz tega,
da je dne 22. marcija leta 1809. od konzistorija zahteval
vVvguština Codellija pismo pa prvo svojo prošnjo, ki jo je
dne 21. avgusta 1. 1808. poslal škofu.

216 Iv. Vrhovec : Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je ?

Nekaj mesecev pozneje so zasedli Francozi deželo.
S tem se je bila ta stvar za dalje časa odložila.

Odložila se je bila celo do leta 1845. To leto pa se je
začela obravnavati iz nova. Podrezalo jo je bilo c. kr. državno
knjigovodstvo za kranjsko deželo (k. k. Provinzial-Staats-
buchhaltun^) ter predstojnike stolne cerkve pozvalo, naj se
kar najhitreje odkupijo šentpetrski cerkvi nje stare pravice
do dveh zvonov šenklavških. To je neizogibno potrebno že
iz gospodarskega stališča stolne cerkve same, še bolj po-
trebno pa z ozirom na računovodstvo pri vladi, kateri so
cerkve polagale svoje vsakoletne račune.

Ta ukaz je bil tako odločen in v tako točnih besedah
izražen, da je bilo vsako nadaljnje cencanje in pomišlje-
vanje izključeno.

Povod temu ukazu je dala neka pritožba stolnega
župnika Karola Zorna in njegovih cerkvenih ključarjev
Gašperja Candutscha in Jožeta Aichholzerja. Leta 1798. za
povečano pokopališče pri sv. Krištofu in za napravo mrtvašč-
nice posojeni denar v znesku 4149 gld. 34 kr. so ljubljanske
fare vračale stolni cerkvi, kakor že vemo, na ta način, da
se je za tretjino povišala pristojbina za srednje zvonjenje,
to se pravi za zvonjenje z več ko dvema zvonovoma, in
za veliko zvonjenje, to se pravi za zvonjenje z vsemi zvo-
novi; to tretjino so imeli župniki oddajati blagajni stolne
cerkve. Samo trnovska cerkev je bila te tretjine oproščena,
in sicer iz prav samo po sebi umljivega vzroka, ker je
imela samo dva zvonova.

Na ta način se je od 1. 1798. pa do 1. 1804. vrnilo stolni
cerkvi 447 gld. 56^''^ kr. Pozneje se je zavoljo francoskih
homatij in zavoljo dragih vojsk, v katere so Francozi Av-
strijo zapletli, nadaljnje plačevanje povišane pristojbine
vedno bolj in bolj zavlačevalo. S prihodom Francozov pa
je prenehalo popolnoma. V denarnih stvareh se Francozi
nikakor niso nosili po kavalirsko. Kjer koli so čutili kaj
cvenka, vzeli so ga pod svoje »nadzorstvo«, to se pravi —
pograbili so ga.

Po njih odhodu je avstrijska vlada popolnoma uravnala
tudi cerkvene stvari zopet na prejšnji avstrijski podlagi ter
izdala 1. 1816. nov stolni red, ki se je dotikal tudi pogrebnih
pristojbin. Vračanje posojenega kapitala se je stolni cerkvi
pričelo iz nova. Najbrž pa ljubljanske fare v tem niso bile
posebno točne. Leta 1837. je bil stolni župnik primoran
kresijo prositi, naj ji vendar že naposled pripomore do to-
liko let zavlačevanega vračila.

V kresiji so prošnji ustregli ter izračunih, da pristoji
stolni cerkvi še 2146 gld. 44^/^ kr. Namesto zamudnega in

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 217

nikomur ne prijetneg"a dopošiljavanja tretjinske pristojbine
plačajo naj ljubljanske fare dotične deleže iz cerkvenih
i)lag-ajnic, če pa gotovina ne zadostuje, pa iz pritekajočih,
kurentnih dohodkov dotične fare. S tem se ustreže najbrž
na obe strani, stolni cerkvi, še bolj pa faram samim, ker
bodo odvezane s tem nadaljnjega plačevanja in bodo do
tedaj stolni cerkvi plačevano povišano tretjino od zvonjenja
porabljale lahko za svoje potrebe.

Kot merilo ali »ključ« za razdelitev one vsote (2146 gld.
44^/4 kr.) je krosija določila težo zvonov ter v tej meri
prisodila stolni cerkvi 896 gld. 44'^/4 kr., šentjakobski 250 gld.,
šentpetrski 400 gld., frančiškanski pa 600 gld., skupaj 2146 gld.
442/4 kr.

Pri sv. Petru in pri frančiškanih je bila cerkvena go-
tovina v blagajni premajhna, da bi cerkvi mogli plačati
prisojeni jima delež. Zato so cerkveni predstojniki, župnika
in cerkveni ključarji, dodali iz svojega, kar je manjkalo.

Stolni župnik je sprejel te svote ter bil zadovoljen.

Leta 1844. pa se je nenadoma spomnil, da je bila ta
razdelitev krivična, zakaj od zvonjenja z velikima zvono-
voma je spravljala šentpetrska cerkev dve tretjini, stolna
pa samo jed no, kar se 1. 1832. ni jemalo v poštev, ampak
se je stolni cerkvi odmeril tolik delež, jvakor bi bil užitek
od imenovanih dveh zvonov ves njen. Župnik Zorn je pre-
računil, da je stolna cerkev vsled tega prikrajšana za 432 gld.
15 kr. Ce bi bili v kresiji takrat (1. 1832.) stvar bolj teme-
ljito premislili, odmerili bi bili šentpetrski cerkvi 864 gld.
292/4 kr. vračila, stolni pa samo 432 gld. 14^^ kr., ne pa
896 gld. 442/4 kr. Zakaj pomisliti bi bili morali, da prihajajo
šentpetrski cerkvi dohodki od šestih zvonov, od velikih
dveh šenklavških in od štiriii domačih, v šentpetrskih
zvonikih visečih. Stolna cerkev pa je uživala vso pristojbino
samo od malih treh zvonov. Ta pa je bila v primeri z
»velikim zvonjenjem« mnogo manjša. Ko je vlada sestav-
ljala I. 1816. stolni red, je jemala v poštev, da bodi pristoj-
bina za uboge ljudi, za »malo zvonjenje« po možnosti
majhna, »veliko zvonjenje« pa je smatrala za nekako potrato
ali »luksus«, če se sme tako reči, ki si ga more privoščiti
samo bogati človek, zato pa bogataš tudi plačuj. A ravno
od »velikega zvonjenja« je prejemala šentpetrska cerkev
več, dve tretjini, stolna pa samo jedno.

V kresiji so bili zavoljo te afere že dalj časa prav
nejevoljni, posebno pa je v državnem knjigovodstvu delala
ta neprilika pri pregledovanju in odobravanju cerkvenih
računov leto za letom prav neprijetne in nepotrebne pre-
glavice. Vrhu tega pa tudi med cerkvenimi predstojništvi

218 Iv..'Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

ni bilo pričkcinju ne konca ne kraja, kar ^^otovo ni hasnilo
nju ug'ledu. Zato se je sklenilo, storiti tej stvari enkrat za
vselej konec. Iz te^a vzroka je poslalo državno knjigo-
vodstvo leta 1845. stolnemu župniku ob eniem z odobrenimi
računi za minulo leto tudi točni ukaz, da šentpetr.ski cerkvi
odkupi pravico do šenklavških zvonov.

Kako pa naj se to zgodi, o tem naj stavi stolni župnik
svoje predloge.

Ta je to tudi storil ter predlagal da se doženi, koliko
je prinašalo šentpetrski cerkvi zvonjenje v zadnjih desetih
letih. Iz tega se preračuni povprečni letni užitek ler izpre-
meni v kapital, izračunjena vsota pa se plačaj sv. Petru kot
odškodnina za njegove pravice.

V ta namen je predložil izkaz o pristojbinah za po-
grebno zvonjenje po obeh stolnih redih, po onem z dne
5. aprila 1816. leta in po onem z dne 7. decembra 1843. leta.
Oba sta jemala ozir na težo zvonov. Senklavški so tehtali:
najmanjši 735 funtov, drugi 1600, tretji 1900, četrti 3020,
največji pa 6400 funtov.

Izkaz

o pristojbinah za pogrebno zvonjenje v stolni cerkvi in o tem, koliko
je po stolnem redu prejemala stolna, koliko pa šentpetrska cerkev.

Za zvonjenje Pristojbina po Stolnem redu 1. 1S16. ,, Pristojbina po stolnem redu 1. 1843. '

i] r

,^ ^°^'- 1 koliko-'! .... delež stolne ' , f^^f , i ..... deiež stalne I , f^^f ,

|kozvo- j^^ 5 ,1 pristojbma i cerkve sentpetrske pristojbina cerkve šentpetrske

novi? 'j ! , cerkve ; i cerkve

1 Ikrat I—gld. 20 kr. , |— gld.20kr.
J ^ 1 2krat — » 40 » ^ vse nič — » 40 »
^''^""' ; 3krat 1 » - » !l 1 - - .

vse nič

Ikrat | — gld.oOkr. ,, — gld.50kr.

* . 1 2krat M 1 » 40 » v<_- nič ' 1 1 » 40 »

*""" ; 3krat j 2 » 30 =. | 2 » 30 »

vse : nič ;

s če- l'^'''*'

2gld.40kr.
1 5 » 20 »
' 8 » — .

1

lgld.20kr. ' Igld. 20 kr.
2 » 40 » 2 > 40 »
4 » _ , 4 , _ ,-

1 gld. 47 k-r.
3 » 34 .
5 » 20 »

Igld. 3kr. !— gld.44kr.

2 » 5 » 1 » 29 .

3 ^ 7 > 2 » 13 » 1

s
petimi

Ikrat' 7gld. — kr. . 2gld.30kr.: 4gld.30kr.!i 4gld.40kr.
2krat Il4=> — » 5,_,;9,_,|9,_,
3krat • 21 » — ., 7 » 30 » | 13 » 30 » |l4 » — »

i ' '

Igld. 27 kr.
2 » 54 »
4 » 21 ,

3 gld. 13 kr.
6 » 26 »
9 » 39 »

Stolna župnija v Šenlvlav;>iji.

Ljubljana dne 29. septembra 1845.

Gašper Candutsch,

ključar.

Karol Zorn,

stolni župi.i

Jože AichhoUer,

ključar.

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani —čigav je? 219

Iz tega izkaza se vidi, da so leta 1843. pristojbino za
»veliko zvonjenje« izdatno ponižali.

Stolni župnik je sestavil tudi izkaz o vsakoletnih do-
hodkih šentpetrske cerkve od zvonjenja s četrtim in petim
zvonom šenklavškim, a sestavil ga je tudi šentpetrski župnik.
Da se nju računi ne ujemajo, se ne bomo čudili, ker je
vsak izmed nju najbolj gleda! na korist svoje cerkve ter
sta pri računanju navzlic stolnemu redu stala vsak na
svojem stališču. Zanimivejši utegne biti izkaz z druge strani,
kolikrat v letu se je v Senklavžu zvonilo s štirimi, kolikrat
pa z vsemi zvonovi in po kolikrat za vsakega mrliča.

Zvonilo se je tekom vsega

Vesletni deleži") šentpetrske

pokrivala šent-

petrska cer-
kev po računu
župnika šent-
petrskega.

cerkve po računu
župnika

s petimi zvonovi

s štirimi zvonovi

Ikrat I 2krat

Škrat

Ikrat

2krat

3krat

šenklavškega

šentpetrskega

1834

13

1

S

10

9

8

163gld.52kr.

1835

9

—

10

5

3

8

151 » 18 y>

157 gld. 4kr.

63 gld. ekr.

1836

12

6

13

1

11

131 » 54 »

177 » 16 »

91 » 24 »

1837

4

1

4

9

2

12

94 » 4 »

87 » 25 »

62 » 53 »

1838

11

2

7

7

7

10

153 » 29 »

181 » 42 »

61 » 48 »

1839

13

—

8

9

6

9

154 y> 28 »

185 » 27 »

68 » 53 »

1840

9

4

20

7

2

13

286 » 4 »

309 » 57 »

101 » 23 »

1841

2

1

9

8

3

12

136 » 38 »

137 » 36 »

70 » 14 »

1842

4

S

4

4

14

129 » 58 »

112 » 48 »

85 » 12 »

1843

10

10

5

4

7

153 » 27 »

170 y> 54 »

67 » 56 »

1844

—

—

—

—

—

—

— 1 150 » 42 »

SO » 44 »

Skups

ij 87 1 9

90 i

79

41

104

1555gld.32kr. : 1670gld. 51 kr. i 753gld.35kr.

I

*ovpreč

ni čisti

letni C

ohodel,

78 » 22 »

167 » 5 » a)

Poprečni čisti dohodek letnih 78 gld. 22 kr je po ra-
čunu stolnega župnika predstavljal 5 odstotne obresti od
1567 gld. 42 kr. kapitala, ki se šentpetrski cerkvi izplačaj
kot odškodnina za dozdevne nje pravice do šenklavških
zvonov.

Stolni župnik je naglašal, da je ta račun z ozirom na
tedanjo kakovost četrtega in petega zvona za šentpetrsko
cerkev jako ugoden. Z velikim, takozvanim Codelli-jevim
zvonom se zvoni že 139. leto, z manjšim pa 45. leto. Veliki
zvon so morali že jed enkrat zasukati, ker je bil že preveč
obrabljen, še jedenkrat zasukati ga pa več ne bo mogoče.
Ko se pokaže ta potreba, moral se bo preliti, kar se utegne
zgoditi prav v najbližjem času. Seveda bodo v takem slu-
čaju vsi stroški zadeli jedino le stolno cerkev, zakaj šent-

*) Od teh deležev pa so odšteti še vsakoletni stroški, katere so
šentpetrski cerkvi pt)Uzročale vrvi, poprave zvonovega stola, raztrgano
jermenje in ona dva moža, ki sta gonila veliki zvon. Stolni župnik je
zračunil, da ostane šentpetrski cerkvi po odbitih teh stroških 78 gld.
22 kr. čistih letnih dohodkov.

-') Stroškov šentpetrski župnik pri tem številu ni še odbil.

220 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

petrska cerkev bo od tistega dne, ko sprejme odškodnino,
odvezana od vseh dolžnosti, ki jih ima zdaj kot souživate-
Ijica šenklavških dveh zvonov.

Da se pa lažje in hitreje nabere za odškodnino potrebni
denar, ponudil je stolni župnik 500 g-ld. iz svojeg'a žepa.
Ker pa je iskreno želel, da se dovedi stvar prej ko prej do
konca, izjavil je, da veljaj ta njegova ponudba le do noveo^a
leta 1847. leta. Ako se dolgotrajna stvar do tega dne ne
razreši, preklical bo ponudbo. Za ponujenih 500 gld. si je
izgovoril za večne čase, ali pa vsaj za toliko časa, dokler
bodo gmotne razmere stolne cerkve dovoljevale izpolnjevanje
njegove želje, da naj čita stolni kaplan pri altarju sv. Dismaza
po pet sv. maš na leto za njegovo dušo.

Priporočal je k sklepu tudi še ustanovljenje zaklada,
čigar dohodki se bodo uporabljali za poprave odkupljenih
zvonov. Ta zaklad bo prispeval tudi k stroškom za prelitje
zvonov. V ta namen se izloči in naloži tekom dveh let,
leta 1847. in 1848., iz pogrebnih dohodkov stolne cerkve
petsto^ goldinarjev.

Sentpetrski župnik pa je izračunil mnogo višjo odškod-
nino ter zahteval 3341 gld. 40 kr. Ta velika razlika je pri-
hajala od tod, da je stolni župnik Karol Zorn računil pri-
stojbine na podlagi izdatno znižanega stolnega reda iz
leta 1843., računil jih je za dobo^ od leta 1834. do 1843. po
redu, ki ga takrat še bilo ni. Sentpetrski župnik Matevž
Svetličič pa je za dobo od leta 1835. do 1843. računil po
stolnem redu iz leta 1816., ki je bil do leta 1843. res v ve-
ljavi, in samo za leto 1844. po novem znižanem in šele
jedno leto veljavnem stolnem redu.

Vsak nepristranski človek mora priznati, da je njegov
račun popolnoma utemeljen.

Sicer pa s tem merilom ali »ključem« Svetličič nikakor
ni bil zadovoljen, ampak se je skliceval na kresijski odlok
z dne 6. majnika 1844. leta št. 846, ki je težo zvonov določil
za »ključ« pri odmerjenju odškodnine. Zvonova sta tehtala
v okroglem številu 94 centov ter bila vredna 5640 gld.,
ako se računi cent po 60 gld.; toliko so plačevali namreč
zvonarji takrat za ubiti bron. A toliko Svetličič ni zahteval,
ampak je od te vsote odbil stroške za poprave pri zvoneh
in za ona dva moža pri velikem zvonu. Skolijskemu ordi-
narijatu pa je javil, da cerkveno predstojništvo šentpetrsko
tudi želi končne rešitve tako dolgotrajnih obravnav, zato
hoče zadovoleti s 3000 gld. odškodnine ali pa temu kapitalu
primernimi, dobro zagotovljenimi letnimi obrestmi 150 gld.

Župnik Svetličič je bil uverjen — kar je bila tudi
istina — da se je stolni cerkvi, ako ponudbo sprejme, obe-

Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je? 221

tala večja korist nego sv. Petru. Tolik, namreč 150 g'ld.,
je bil čisti dohodek že prvo leto po znižanem stolnem redu,
pričakovati pa je bilo, da bode vsako leto večji, ker se je
število prebivavcev v Ljubljani vedno bolj množilo in ker
je izkušnja že tekom jednega leta učila, da se je zavoljo
znižanih pristojbin povzdignilo število pogrebov, pri katerih
se je zvonilo z vsemi zvonovi. O naloženih 3000 gld. pa ni
bilo misliti, da se bodo kdaj povekšali, k večjemu se utegne
obrestovanje od 5 "/o znižati na 4^2 ali celo 4 "/o, o čemer
so ljudje takrat po malem tudi že res govorili.

Z ozirom na to je župnik Svetličič ordinarijatu zatrdil,
da cerkveno predstojništvo šentpetrsko ne more odjenjati
od 3000 gid. niti krajcarja. Ce se stolnemu župništvu ne
zdi umestno, ponudbo sprejeti, tedaj naj se počaka do
konca leta 1853., da se izračuni povprečni desetletni čisti
dohodek po novem stolnem redu iz leta 1843.

Tako se je tudi res zgodilo. Stvar se je zavlekla iz
nova, in sicer celo do leta 1860. Rešila pa se najbrž še
tudi takrat ne bi bila, ko bi se ne bil zavzel zanjo veliki
mecenat kranjski, nepozabni ljubljanski škof Anton Alojzij
AVolf, ki zasluži, da se v več ko jed nem oziru zove Hren it.

V svoji oporoki, spisani dne 17. avgusta 1858. leta, je
plemeniti mož v § 6. določil to-le: „Dvomljivo je sicer zelo
zel6, da sta v zvonikih stolne cerkve viseča največja dva zvonova
ladnina šentpetrske cerkve. Toda ravno tako gotovo pa je tudi, da
uživa predmestna farna cerkev sv. Petra od teh dveh zvonov že
dolgo vrsto let pogrebno pristojbino, zato pa vzdržuje tudi dva cer-
kovnika za zronje)/je z največjim zvonom ter iz svojega plačuje po-
prave in kar je sicer stroškov pri zvoneh ; celo preliti jn mora dati,
če je to treba., na svoje stroške. Moja želja je, da se to neprilično
razmerje med stolno cerkvijo in sv. Petrom odpravi in se šetitpetrska
cerkev šenklavški na dobro odpove vsem pravicam do teh zvonov
in do vseh dozdajtjih dohodkov., ki jih je imela od nju — seveda
proti primerni odškodnini, katera se ji izplačaj iz moje zapuščine.

Zavoljo tega velim in ukažem, da gospodje izvrševatelji moje
oporoke, sporazumevši se s stolnim kapitljem in obojnimi cerkvenimi
predstojniki, določijo primerno odškodnino, da bo za obe strani prav.
Tako določena vsota se proti postavno kolekovani pobotnici izroči
potem Šentpetrskemu cerkvenemu oskrbništvu."

V ta namen se je v pisarni finančne prokuraturo v
Ljubljani sešla 1. svečana 1860. leta odlična in jaUo mnogo-
številna gospoda. Zastopani so bili stolni kapitelj, obe cerkvi,
stolna in šentpetrska, umrli škof Anton Alojzij Wolf in
Alojzijevišče kot dedič \\'olfov.

222 Iv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani — čigav je?

1.) Stolni kapitelj so zastopali:

Anton Kos, generalni vikar in stolni prost, vitez
Franc Jožefovega reda.

Karol Zorn, bivši stolni župnik, tedaj pa stolni
dekan, vitez Franc Jožefovega reda.

Vitez pl. Štefan Grisoni, člen reda sv. Joahima in
stolni korar.

Janez Novak, stolni korar.

Jože Poklukar, stolni korar.

Dr. Janez Zlatoust Pogač ar, stolni korar.

Jože Pauschler, stolni korar.

Jurij Zavašnik, stolni korar.

Jurij Vole, stolni korar.

2.) Umrlega knezoškofa Antona Alojzija Woll"a za-
stopnik je bil Friderik Kaltenegger vitez pl. Ried-
horst, C. kr. finančni svetnik in predstojnik finančne pro-
kurature.

3.) Zastopnika Alojzijevišča kot dediča Wolfovega sta
bila Janez Perko, c. kr. sodski svetovavec in

dr. Julij Wurzbach pl. Tannenberg, dvorni in
sodski advokat.

4.) Wolfove oporoke izvrševatelj je bil Anton Tavčar,
knezoškofijski dvorni kaplan.

5.) Stolno cerkev so zastopali:

Jože Zupan, stolni korar in mestni župnik.

Karol H r a d e c k y in

Jože Aichholzer, cerkvena ključarja.

6.) Sentpetrsko cerkev so pa zastopali:

Lukež Zierer, župnik, i)

Silvester Ho man in

Martin Wernig, cerkvena ključarja.

Zastopniki stolne cerkve so izjavili, da šentpetrski
cerkvi ne pripoznajo imovinskih pravic do zvonov, kakor
tudi ne pravic do pogrebnih pristojbin od teh dveh zvonov,
potrdijo pa, kakor je potrdil tudi rajnik oporečnik (testator),
knezoškol" Wolf, da šentpetrska cerkev ni imela samo
užitka od zvonov, ampak nosila tudi bremena, ki so bila
združena s tem užitkom.

O Lukež Zierer — ljudstvo ga je klicalo za „Cerarja" — je bil
Svetličičev naslednik. Svetličič, ki se je za vsako še tako malenkostno,
a šentpetrski fari koristno ali pa častno stvar zastavil z vso svojo
občudovanja vredno gorečnostjo, ni pri sv. Petru dočakal konca te
pravde. Odšel je 24. oktobra 1855. 1. v Novo mesto za kanonika, kjer je
umrl 13. oktobra 1866. leta. Za svojega univerzalnega dediča je napravil
sentpetrsko faro. Svetličičevo ime je pri Šentpetrčanih še dandanes v
prav živem spominu.

Tv. Vrhovec: Veliki šenklavški zvon v Ljubljani - čigav je? 223

§ 3. „Da pa se to vsekako neprilično razmerje za vselej od-
jiravi, zedinijo se oskrbniki cerkvene imovine obeh fard, ustrezajoč
r tem smislu izrecni želji nepozabner/a, za Kranjsko deželo in
Ijuhljausko škofijo velezaslužnega višjega pastirja, in oskrbništvo stolne
cerkve sprejme s knezevsko dobrotljivostjo ponujeno odkupnino z iskreno
zahvalo."

§ 4. „Da se dožene visokost te odkupnine, pregledali so se
računi od 1. januarija 1849. do zadnjega decembra 1858. 1. Pri
tem se je pokctzcdo, da je stolna cerkev od zvonov, o katerih je go-
vorjenje, v imenovanem desetletju, od 1849. do 1858. leta, prejela
in Šentpetrski cerkvi izplačala 2493 gld. 30 kr. Temu nasproti pni
je imela šentpetiska cerkev s plačo dveh cerkovnikov in za poprave
v tej dobi 836 gld. 51 kr. jMroškov. Če se od zneska 2493 gld.
30 kr odbijejo stroški 836 gld. 51 kr., pokaže se v desetih letih
čistega dobička 1656 gld.., za jedno leto povprek torej 165 gld.
39^1^^ kr. ali v okroglem številu 165 gld. konvec. velj., to je 173 gld.
25 kr. avstr. velj. Ta letni dohodek predstavlja po 5 o/^ kctpital
3465 gld., vsoto, katera se zdi obema strankama primerna."^)

S tem je bila dolg'otrajna pravda končana. Stolna
cerkev je izplačala dogovorjeno odškodnino ter je od 1. fe-
bruarija 1. 1860. prava lastnica vseh petih v nje zvonikih
visečih zvonov.

O Zapisnik o tej obravnavi se nahaja v aktih Wolfove zapuščine
pri finančni prokuraturi v Ljubljani. Vse druge listine pa hrani deloma
v originalih, deloma v prepisih arhiv šentpetrske cerkve.

/Ijfi-jf.^.^-^-^-^

7--T--^-7>--T--T--?--T-'\

Biblijografija slovenska.

Slovensko knjištvo od 1. januvarja do 31. decembra 1. 1897.
Sestavil R. Perušek.

V nastopnem knjigopisu so zabeležene vse količkaj važne knjige in
brošurice, o katerih sem mogel zvedeti, da so prišle na svitlo. Sprejeti
so pa tudi tiskopisi brez stalne književne vrednosti, ako sem mogel
njih naslove zvedeti; vendar zapisnik teh tiskopisov ni povsem popoln.
Oni tiskopisi, katerim nisem mogel zvedeti natančnega naslova, so v
oklepajih. Končno so sprejeti tudi nekateri starejši, doslej še nezabe-
leženi tiskopisi. Pri sestavljanju so mi prijazno pomagali posebno go-
spodje: dr. Fran Simonič, c. kr. kustos dunajske vseučiliške knjiž-
nice, Gustaf Novak, c kr. gimn. profesor v Gorici in Janko Košan,
C. kr. gimn. profesor v Mariboru, potem gg. profesorji dr. J. Sket v
Celovcu, Anton Kosi v Celju, M. Cilenšek v Ptuju. g. c. kr. amma-
nuensis dr. Ahn v Gradcu ter g. Gašpar Križnik v Motniku. Vsem
izrekam na tem mestu svojo zahvalnost. Jednako zahvaljam gospode
imetnike in predstojnike onih tiskarnic in knjižarnic, ki so mi z večo
ali manjšo postrežljivostjo sestavili več ali manj natančen spisek tisko-
pisov tiskanih ali založenih v njih zavodih. Končno se hvaležno spo-
minjam tudi nekaterih gospodov, ki so mi drage volje postregli z
uradnim materijalom različnih šol in uradov.

L Časopisi.

Amerikanski Slovenec. To\ver ^Jinn. Letnik VI. 1897. Urednik
in založnik V. Rev. Jos. J. Buh. Tower Minn. Folio.
(Izhaja vsak petek.)

Angeljček. Otrokom prijatelj, učitelj in voditelj. Uredil in
izdal Anton Kržič. V. tečaj. V Ljubljani. Tiskala Kato-
liška tiskarna 1897. 8». (Priloga »Vrtcu«. — ■ 12 številk
na leto.)

R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 225

Brivec. (Šaljiv list s podobami.) Brije trikrat na mesec. V
Trstu. Leto II. 1896. Leto III. 1897. Lastnik in izdajatelj
Miloš Kamuščič, urednik: Ivan Dolenc (Fran Polic).
Trst -4". (Brivec je pričel izhajati 10. vinotoka 1896.
Glej let. Slov. Mat", za leto 1892.)

Cerkveni glasbenik. Org"an Cecilijinega društva v Ljubljani.
Izhaja po enkrat na mesec. 1897. Letnik XX. Odgovorni
urednik lista Janez Gnjezda. Odgovorni urednik
glasbene priloge Anton Foerster. Zalaga Cecilijino
društvo. Tiska ^R. Milic. Lex. 8«.

Cvetje z vertov sv. Frančiška. Časopis za verno ljudstvo, zlasti
za ude tretjega reda sv. Frančiška. Šestnajsti tečaj.
Vredil in izdal P. Stanislav Škrabec, mašnik reda
manjših bratov sv. Frančiška na Kostanjevici. V Gorici,
1897 — 98. 8". 384 str. Hilarijanska tiskarna. Izhaja v ne-
določenih obrokih. 12 zvezkov. (Na platnicah nadaljuje
o. St. Skrabec razpravo: »Nekoliko slovenske slovnice
za poskušnjo«.)

Delavec. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrtnij-
skih delavcev. Izhaja trikrat v mesecu. 1897. V. loto.
Lastnik lista je strokovno društvo prometnih služab-
nikov. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Zavertnik.
Tiskarna L. Bergmann & Comp. na Dunaji (do 25. šte-
vilke, potem:) Lastnika Bartl in Mihevc. Izdajatelj in
odgovorni urednik Josip Zavertnik. Tiskarna To-
masich, Trst. Via Sta. Caterina. Časa Duma. (od 26. šte-
vilke naprej). Folio.

Deželni zakonik in ukazni list za Vojvodino Štajersko. V Gradcu,
leto 1897. Tiska Leykam v Gradcu. (Izhaja v nedolo-
čenih obrokih. Slov. in nemški). 4".

Deželni zakonik za Vojvodino Kranjsko. XXXVII. tečaj. Leto 1897.
Tiskala Klein & Comp. v Ljubljani, vel. 4». (Slov. in
nemški). 88 str.

Dolenjske novice. Izhajajo 1. in 15. vsacega meseca. V Novem
mestu. XIV. letnik. 1897. Novomesto. Odgovorni urednik,
izdajatelj, založnik in tiskar J. Krajec.

Domači 'prijatelj. Zabavno-poučna priloga »Miru«. Leto 1. \
Celovcu. 1897. Lastnik in izdajatelj Gregor K i n s p i e 1 e r ,
župnik, v Podkloštru. Odgovorni urednik J. Te r še I i č.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. (Priloga izhaja
10. in 30, dan v mesecu.)

15

226 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. Viribus
unilis. Uredil Frančišek P. Lampe, doktor bogoslovja
in inodroslovja, profesor boQ:oslovja. X. letnik. V Ljub-
ljani. Založilo uredništvo. Tiskala Katoliška tiskarna v
Ljubljani. 1897. vel. 8". (Izhaja po dvakrat na mesec.)

Domoljub. Slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Izhaja
zvečer vsak prvi in tretji četrtek meseca. V Ljubljani.
1897. Letnik X. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odgovorni
urednik Andrej Kalan. Tiska Katoliška tiskarna, v. 4o.

Domovina. V Celji. 1897. \TI. Izhaja vsaki petek v tednu.
Izdajatelj in urednik Dragotin Hribar. Tiskal Dragotin
Hribar v Celji. Folio.

Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
XLVI. tečaj. Leto 1897. Založnik c. kr. dvorna in državna
tiskarnica na Dunaju. Izhaja v nedoločenih obrokih. 4".

Duhovni Pastir. S sodelovanjem več duhovnov, ureduje Alojzij
Stroj. XIV. letnik. V Ljubljani. 1897. Založba »Kato-
liške Bukvarne«. Tisk Katoliške tiskarne, vel. 8". (12
zvezkov.)

Edinost. Glasilo političnega društva »Edinost« za Primorsko.
Izhaja po trikrat na teden v šestih izdanjih. Tečaj XXII.
V Trstu. 1897. Lastnik: konsorcij lista »Edinost«. Izda-
jatelj in odgovorni urednik: Fran God ni k. Tiskarna
Dolenc v Trstu. Folio.

Gasilec. Bogu na čast, bližnjemu na pomoč. V Ljubljani.
1897. Izdaja odbor deželne zaveze kranjskih gasilnih
društev. Založil odbor zaveze kranjskih gasilnih društev.
Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani (nemško in
slov.). List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem
času (4 — 6krat na leto).

Glas Naroda. List slovenskih delavcev v x\meriki. New-York.
Leto VI. 1897. Izdajatelj in urednik Fr. Sakser. Izhaja
vsako sredo. Folio.

Glasnik. V Ljubljani. 1897. Letnik III. Izhaja 10., 20. in za-
dnjega dne vsakega meseca. Izdajatelj in odgovorni
urednik Ivan Jakopič. Tiska Katoliška tiskarna. 4«.

Gospodarski glasnik za Štajersko. Glasilo za kmetijstvo in de-
želno kulturo. Izdaje c. kr. kmetijska družba Štajerska.
Nemški ureduje generalni tajnik ces. svetovalec Friderik
Muller. Na slovensko prelaga nad učitelj Jožef Me-

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 227

šiček v Sevnici. Založila staj. kmetijska družba. Tiska
Leykam v Gradcu. B". Izhaja vsakih štirinajst dnij. 1897.

Gospodarski list. Glasilo c. kr. kmetijskega društva v Gorici.
Ureduje Ernest K lav ž ar. Izhaja vsaki mesec enkrat
na celi poli. V Gorici. 1897. Leto XVI. 8" Zal. c. kr. kme-
tijsko društvo. Tiskal Giov. PaternoUi. (Priloga »Soči«.)

Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Urejuje An t. K ob 1 ar.
Letnik VIL V Ljubljani. 1897. Izdaje in zalaga »Mu-
zejsko društvo za Kranjsko«. Natisnil A. Klein & Comp.
(G sešitkov na leto.)

Katoliški obzornik. Izdaje »Leonova družba«. Urejuje dr. Aleš
Ušeničnik Leto I. V Ljubljani. 1897. Tiska Katoliška
tiskarna, vel. 8°. Izhaja štirikrat na leto.

Kmetovalec. Ilustrovan gospodarski list. Uradno glasilo c. kr.
kmetijske družbe Vojvodine Kranjske. Urejuje Gustav
Pire, družbeni tajnik. V Ljubljani. 1897. L^o XIV. 4".

Krščanski detoljuh. List za krščansko izgojo in rešitev mla-
dine. Izhaja, štirikrat na leto. Ureduje Anton Kržič.
Ljubljana. 1897. Tisk Katoliške tiskarne. Založba »kat.
društva detoljubov«. Letnik IX. S prilogo: »Kako Ti je
ime?«

Ljubljanski škofijski list. — Laibaclier Diocesanblatt. 1897. Izdaja-
telj in odgovorni urednik Martin Pogačar. Tiskala
Katoliška tiskarna. 4°.

Ljubljanski Zvon. Leposloven in znanstven list. Uredil Viktor
P,ežek. X\TI. leto. 1897. V Ljubljani. Tisk Narodne
tiskarne, v. 8". (Izhaja vsak mesec po jedenkrat.) Izda-
jatelj in odgovorni urednik Valentin Kopitar. Lastnina
in tisk Narodne tiskarne v Ljubljani.

Mir. Izhaja 10., 20. in 30. dan vsakega meseca. V Celovcu.
1897. Leto XVI. Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler,
župnik v Podkloštru. Odgovorni urednik Ivan Teršelič.
Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu. Folio. (S pri-
logo »Slov. prijatelj«.)

Novice gospodarske, obrtniške in narodne. Izhajajo vsak petek.
V Ljubljani. 1897. Tečaj LV. Odgovorni urednik Avgust
Pucihar. Tisk in založba: J. Plasnikovi nasledniki. 4".

Planinski Vestnil-. Glasilo »Slovenskeu^a di-uštva«. V Ljubljani.
Leto III. 1897. Oduovorni urednik Josip llauptmann.

15"=

228 R Perušek: Biblij ografij a slovenska.

Izdaja in zalaga »Slovensko planinsko društvo«. Tiska

A. Klein & Comp. v Ljubljani. 8». (Izhaja vsak mesec
po jedenkrat.)

Popotnik. Glasilo zaveze slov. učiteljskih društev. (Izhaja 10.
in 25. dne vsakega meseca.) Izdajatelj in urednik M. J.
Nerat, nadučitelj. V Mariboru. 1897. Tečaj XVHI.
Lastnik in založnik »Zaveza«. Tisk Tiskarne sv. Cirila
v Mariboru, v. 8".

Primorec. Izhaja vsak drugi torek. Tečaj V. 1897. V Gorici.
Izdajatelj in odgovorni urednik Drag Strucelj (pozneje
Vinko Levičnik in Fran Strel). Tiska in zalaga »Go-
riška tiskarna« A. Gabršček (odgovoren Josip Krmpotic).
Folio.

Primorski list. Poučljiv list za slovensko ljudstvo na Pri-
morskem. Letnik V. Izhaja vsaki 1., 10. in 20. dan v
mesecu. Odgovorni urednik in izdajatelj J. Maruš ič.
Tiska Ililarijanska tiskarna. V Gorici. 1897. Folio.

Rodoljub. Glasilo »Slovenskega društva« v Ljubljani. Izhaja
1. in 3. soboto vsakega meseca. V Ljubljani. 1897. VH.
leto. Odgovorni urednik dr. Ivan Tavčar. Lastnina in
tisek Narodne tiskarne v Ljubljani. 4«.

Slovanska knjižnica. Urejuje in izdaja A. Gabršček. V Gorici.
Tisk. in zal. Go)'iška Tiskarna A. Gabršček. 1897. (Izhaja
po enkrat na mesec.)

Slovanski svet. Letnik X. 1897. Na Dunaju. Izdajatelj, lastnik
in odgovorni urednik Fran I^odgornik. »Slovanski svet«
izhaja 5., 15. in 25. dan vsakega meseca. Tisk tiskarne
J. N. Vernaj.

Slovenec. Političen list za slovenski narod. Izhaja vsak dan
izvzemši nedelje in praznike. V Ljubljani. 1897. Letnik
XXV. Izdajatelj dr. Ivan Janežič. Odgovorni urednik
Ivan llakovec. Tisk Katoliške tiskarne v Ljubljani. Fol.

Slovenka. Glasilo slovenskega ženstva. Letnik I. V Trstu.
1897. Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godnik.
Lastnik: Konsorcij lista »Edinost«. Tiskarna Dolenc v
Trstu. Izhaja kakor priloga »P]dinosti« vsako drugo
soboto. 40.

Slovenski gospodar. List ljudstvu v poduk in zabavo. (Izhaja
vsak četrtek). V Mariboru. 1897. Tečaj XXXI. Izdajatelj
in založnik Katol. tisk. društvo. Odgovorni urednik

B. Ferk. Tisk tiskarne sv. Cirila, v. 4».

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 229

Slovenski Usf. Neodvisno krščansko-socijalno g'lasilo. Letnik II.
V Ljubljani. 1897. Urednik Svitoslav 15 res k v, ar. Izda-
jatelj konsorcij slovenskega lista. Tisek J. Blasnikovih
naslednikov v Ljubljani. (Slovenski list je izhajal od
7. julija naprej po dvakrat na teden.) vel. Folio.

Slovenski Narod. Izhaja vsak dan zvečer izimši nedelje in
praznike. Ljubljana XXX. leto. 1897. Izdajatelj in od-
govorni urednik Josip Nolli. Lastnina in tisk Narodne
tiskarne. Folio.

Slovenski Pravnik. Izdaja društvo »Pravnik« v Ljubljani. Od-
govorni urednik dr. Makso Pire. XIII. leto. 1897. V
Ljubljani. Natisnila Narodna tiskarna. 8». (Izhaja 15. dne
vsacega meseca.)

Soča. Izhaja vsak petek opoldne. Tečaj XXVII. V Gorici.
1897. Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Strucelj
(pozneje Vinko Levičnik in Fran Strel). Odgovoren
J. Krmpotic. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna«
A. Gabršček. Folio.

Svoboda. Glasilo slovenskih prometnih služabnikov in obrt-
nijskih delavcev. Izhaja jedenkrat v mesecu. 1897.
II. leto. Lastnik lista je strokovno društvo prometnih
služabnikov Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Za-
ve rt ni k. Tiskarna L. Bergmann & Comp. na Dunaji
(do 8. številke, potem:) Trst. 1897. II. leto. Lastnika
Bartl in Mihevc. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip
Zavertnik. Tiskarna Tomasich. Trst. Via St. Caterina.
Časa Duma. Folio (od 9. številke naprej).

Svobodni glasovi. Poučno zabaven list za slovensko ljudstvo.
Lastnik, izdajatelj in urednik Rok Drofenik. Tisk Na-
rodne tiskarne v Ljubljani. V Celji. 1897. Leto I. v. 8«.
(Svobodni glasovi so izhajali po jedenkrat na mesec
začenši od 1. septembra 1897. 1.)

Učiteljski Tovariš. Glasilo »Slovenskega učiteljskega društva
v Ljubljani. XXXVII. leto. 1897. Odgovorni urednik
Jakob Dimnik. V Ljubljani. Natisnila R. Miličeva ti-
skarna. (Izdavatelj in lastnik : Slovensko učiteljsko
društvo v Ljubljani L

Uradni list c. kr. celjskega okrajnega glavarstva. Uradni list iz-
haja vsako soboto. 1897. Izdaja c. kr. celjsko okrajno
glavarstvo. Tiskala društvena tiskarna »Celeja« v Celju,
Rotovške ulice št. 5., pozneje tisk tiskarne sv. Cirila v
Mariboru. 40. (Amtsblatt der k. k. iJezirkshauptmannschaft
Cilli etc.)

230 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Uradni list r. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah. Uradni list iz-
haja v početku 1. in 15. vsakega meseca. 1897. Izdaja
C. kr. okrajno glavarstvo v Brežicah. Tisk tiskarne sv. Ci-
rila v Mariboru. 4«. (Slov. in nemško. — 10 štev.)

Venec cerkvenih bratovščin. Izhaja dne 24. vsakeo'a meseca.
Vrejuje dr. Frančišek Ušeničnik. Leto I. V Ljubljani.
1897. Izdaje »Katoliška Bukvama«. Tiska Katoliška
tiskarna«, vel. 8'>.

Vrtec. Časopis s podobami za slovensko mladino. Uredil in
izdal Anton Kržič. XXVII. tečaj. 1897. V Ljubljani. Na-
tisnila Katoliška tiskarna, vel. 8°. (12 številk na leto.)

Zakonik in iikaznik za avstrijsko-ilirsko Frimorje. Tečaj 1897. V
Trstu. Tiskarnica avstrijskega Lloyda. 4". (Izhaja v ne-
določenih obrokih.)

Zgodnja Danica. Katolišk cerkven list. Izhaja vsak petek.
Tečaj L. V Ljubljani. 1897. Odgovoren urednik Andrej
Kalan, Franc Birk in zopet Andrej Kalan. Tiskarji
in založniki: Jožef Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 4".

Zgodovinski zbornik. Priloga ljubljanskemu škofijskemu listu.
Izhaja v nedoločenih obrokih. X. leto. Ljubljana 1898.
Izdajatelj in odgovorni urednik Martin Pogač ar. Tiska
Katoliška tiskarna v Ljubljani. 4^. (št. 38 — -41.)

Zora. Glasilo slovenskega katoliškega dijaštva. Ureduje Anton
Vadnal. Na Dunaju. III. leto. 1897. Tiskarna oo. Mehi-
taristov. (Zora izhaja koncem vsakega meseca izvzemši
dva meseca počitnic.) Odgovorni urednik Frančišek
J a n k o v i č.

Slovenski pisane sestavke prinašajo tudi nekateri hrvaški
strokovni časopisi: „IIrvatska misao^, „Nova nada^, „Ci-
klista'^, „Ste7tograf^ itd.

IL Zborniki.

Ant. Knezova knjižnica. Zbirka zabavnih in poučnih spisov.
Izdaja »Slovenska Matica«. IV. zvezek. V Ljubljani.
Tisk Narodne tiskarne. 1897. 8«. 191 str.

Vsebina: I. Moja hoja na Triglav. Spomini Nejaza Nem ci-
grena. II. Fr. L. L,: Prenos Kopitarjevih smrtnih ostankov v
Ljubljano.

Dejanje svetega Detinstva. V poduk malim in odraščenim.
XVII. zvezek. V Ljubljani. 1897. Samozaložba. Natisnila
Katoliška tiskarna. 16". 78 str.

R. Perušek: Biblijogratija slovenska. 231

Izvestja muzejskega dmŠtvu za Kranjsko, ((ilej T.)

Letopis Slovenske Matice za leto 1897. Uredil Anton 15 a rti.
Založila in izdala »Slovenska Matica«. V Ljubljani Na-
tisnila Narodna tiskarna. 1895. 8". 338 str.

Vsebina: Dr. Franc Kos. Črtice o naši domovini pred
prihodom Slovencev. — Ivan Steklasa: Ivan Vajkard Turjaški.
Dr. Janko P a j k : O jedru tragedije in drame sploh — I. V r h o v e c :
Francoska ljudska šola na Kranjskem. — Dr. Matija Murko:
Jan Kolar. — R. Perušek: Slovenska biblijografija. — E. Lah:
Letopis „SIovenske Matice \

Naš Dom. Zbirka povesti, pesmi in narodnega blaga, zani-
mivosti itd. II. zvezek. »Zadnji grof Celjski« in »Iskalci
biserov na otoku Sv. Duha.« Povest. Ruski spisal Emilij
^I uš i k, preložil Krutogorski. V Celju. 1897. Uredil, izdal
in založil Dragotin Hribar. 120 str. m. 8".

Pomladni Glasi., posvečeni slovenski mladini. S štirimi sli-
kami. Uredil in založil Evgen Lampe. 7. zvezek. V
Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna, m. 8'^ 144 str.

Povesti slovenskemu ljudstvu v poduk in zabavo. Zbral in uredil
Andrej Kalan, urednik »Domoljubu«. V Ljubljani. 1896.
Založilo »Tiskovno društvo«. Tisk Katoliške tiskarne.
Dobiva se v »Katoliški Bukvami«. XI. zvezek. (1898).
80. 192 str.

Salonska knjižnica. Izdaja in ureja Andrej Gabršček. (Glej
XVII.)

Slovanska kjijižnica. Urejuje in izdaja Andrej Gabršček
Snopič 57 — 69. m. 8". V Gorici. Tiska in zalaga »Go-
riška tiskarna« A. Gabršček. 1897. (Glej I. in XVI.)

Slovenske Vecernice. 50. zvezek.

Vsebina: J. Mil o vršni k. Boj za pravico (glej XIX. in XVI)

Slovenska zemlja. Opis slovenskih pokrajin v prirodoznanskem,
statističnem, kulturnem in zgodovinskem obziru. II. del.
Trst in Istra. Ljubljana. 1897. Izdala »Slovenska Ma-
tica«. Natisnila J. Blasnikova tiskarna. (Glej XXI. Samo-
svoje mesto Trst in mejna grolija Istra.)

Zabavna knjižnica. Založila in na svetlo dala »Slovenska zla-
tica«. X. zvezek. Trojka. V Ljubljani. 1897. Tiskala
Blasnikova tiskarna. (Glej X\T. Trojka.)

Zabavna knjižnica za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton
Kosi, učitelj v Središči. VI. zvezek. V Ljubljani. 1897.
Samozaložba. Natisnila Katoliška tiskarna, m. 8«. 47 str.

232 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska.

III. Bogoslovna dela.

Novi testament gospoda'^inzvelicarja našega Jezum Kristusa. Pole^'
grškega izvirnika. Na Dunaji. 1882. Založila Britanska
in inozemska svetopisemska družba, m. 8". 410 str.

Psalmi Davidovi. Na Dunaji. 1882. Založila Britanska in ino-
zemska svetopisemska družba, m. 8". 112 str.

Kristusovo življenje in smrt. Spisal dr. Štefan K o cj a n č i č.
I. del. 3. snopič. (Nov natisek.) Izdala družba sv. Mohorja
v Celovcu. Tiskala tiskarna družbe sv. Mohorja. 4''. 10 pol.

Svete zgodbe za male otroke. V Ljubljani. 1897. Založilo »Kato-
li.ško društvo detoljubov«. Tisek Katoliške tiskarne v
Ljubljani, m. IG«. 25. — 70. str.

Zgodbe svetega pisma. Slovencem priredil in razložil dr. Fran-
čišek Lampe. 4. snopič, (str. 353 — 480). Izdala in zalo-
žila družba sv. Mohorja v Celovcu. V Celovcu. 1897.
Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 4".

Življenje svetnikov. Spisala dr. J. Rogač in M. Torkar.
5. snopič in 7. snopič. (Nov natisek.) Izdala družba
sv. Mohorja v Cehjvcu. Tiskala tiskarna družbe sv. Mo-
horja, v. 8°. [vsak zvezek po 15 pol.]

Nauk o svetem Detinstvu. Na svetlo dalo vodstvo sv. Detinstva
za slovenske pokrajine. V Ljubljani. Založilo vodsU^o.
Natisnila Katoliška tiskarna. 1897. 12o. 31 str.

Pravoverni Katoličan. Preložil Anton Chraska. V Ljubljani.
Samozaložba. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Bamberg. 1897.
16«. 24 str.

Bratovščina sv. Uršule in njenih tovariŠic za srečno zadnjo uro ter
za medsebojno krščansko podučevanje in bratovsko spominjanje
k lepemu življenju. Podučna in molitvena knjižica bratom
in sestram te družbe in slehernemu v poduk in spod-
budo. Z dovoljenjem Sedmi pomno-
ženi natis. Maribor. 1897. Založila bratovščina. Tisek
tiskarne sv. Cirila, m. IG''. 212 str.

Bratovščina za vedno čeŠčenje presvetega ReŠnjega Telesa in za opravo
uboznih cerkva. Kanon. ustanovljena v cerkvi čč. g^. Uršulink
v Ljubljani. — - Tiskala Katoliška tiskarna v Ljubljani.
16". 32 str. (Založila bratovščina.)

Posvečenje tretjega reda bozjem,ii srcu Jezusovemu

V Celovcu. 1897. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja.
8«. 1/2 pole.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 233

Vodilo svetovnega tretjega reda sv. Frančiška. Ljubljana. 1896.
Natisnili J. Blasnikovi nasledniki. 16". 22 str.

Druga sveta sinoda ali cerkveno zborovanje lavantinske škofije v
cerkvi sveteg-a Alojzija v Mariboru od dno 28. septembra
do 2. oktobra 1896. Maribor. 1897. Založilo »Katol. tisk.
društvo«. (Sestavil dr. Ivan Mlakar.) Tisek tiskarne
sv. Cirila, m. 8». 22 str.

Kak6 ti je ime ? ali Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v
nebesih. Za mladino. II. Sveti Jožef. V Ljubljani. 1897.
Založilo »Katoliško društvo detoljubov,a Tisk Katoliške
tiskarne. 16«. 49.— 108. str.

Kak6 ti je ime ? ali Vzorno življenje naših svetih priprošnjikov v
tiebesih. Za mladino. III. Sv. Frančišek Asiški. Sestavil V. C.
V Ljubljani. 1897. Založilo »Katoliško društvo deto-
Ijubov«. Tiskala Katoliška tiskarna. 16'^. 1. — 48 str.

Meditationes iti €xercitiis synodalibus (v slov. jeziku) 8". 44 str.
(v »Additamentum« h knjigi »Gesta et statuta synodi dioe-
cesanae ([uam anno Domini 1896 constituit et celebravit
Michael Napotnik, Princeps. Episcopus Lavantinus etc.
Marburg. 1897. Sumptibus Pr. Ep. Ordinariatus Lavan-
tini«. Typis typog'raphiae s. Cyrilli. str. 407 — 450.)

Premišljevanje o življenju našega Gospoda Jezusa Kristusa za vse
dneve celega leta. Spisal o. Brunon Vercruysse, du-
hovnik D. J. Po trinajsti francoski izdaji preložili lavan-
tinski bogoslovci. II. zvezek. Od dne 1. malega srpana
do dne 31. grudna. V Mariboru. 1897. Tisek in zaloga
tiskarne sv.Cirila. 12». 561 + XIV. str.

Srce clovečje hiša božja, ali pa delavnica satana. Raztolmačeno v
10 podobah. V Gradcu. 1897. 8». 56 stranij. (Založil Th. Keil.)

Sveta birma. Pouk in priprava za ta sveti zakrament. (Za
šolo in dom.) Sestavil Jernej Voh, župnik. Maribor. 1897.
Tiskala in založila tiskarna sv. ('irila v Mariboru. 16".
50 str.

Sest govorov sv. Alojziju v čast, mladini in vzgojiteljem v prid.
Govoril J. N. Renier pri sv. Jakobu v Ljubljani. 1897.
Dobiček je namenjen za nove zvonove cerkve sv. Ja-
koba. Založilo cerkveno ; predstojništvo. Tiskala Katol.
tiskarna. 16". 48 str.

Nagovor fknezošJcofa dr. Mihaela Napotnika) o priliki otvoritve
misijonske hiše in slovesne predstave častitih očetov
in bratov misijonarjev sv. \'^incencija Pavijana v cerkvi
sv. Jožefa v Studencih poleg Maribora dne 12. sept. 1897.

2M R. Perušek: Biblijografija slovenska.

m. 8". 10 str. (Eroffnung- der neuen Missionsanstalt
Jesus-Maria-Josef in Brunndorf bei Marburg- am 12. Sep-
tember 1897. Von einem Festtheilnehmer. Marburg-. 1897.
Im Verlage des Berichterstatters. St. Cyrillus-BQch-
druckerei."Str. 31—40.)

Pastirski list. Alojzij po božji in apostolskeg"a sedeža milosti
knez-nadškof Goriški častiti duhovščini in vernikom
svoje nadškolije pozdrav in blagoslov! V Gorici dne
14. februvarja 1897. Izdala in natisnila Hilarijanska tisk.
v Gorici. 40. 6 str.

[Pastirski list škofa Andreja Marije v Trstu. Založilo škofijstvo.
Tiskala tiskarna Dolenc. 4". 4 str.)

Pastirski list postni in postna postava za 1. 1S97. Mihael po božji
milosti in božjem vsmiljenju knezoškof lavantinski ,
častiti duhovščini in vsem ljubim vernikom svoje ško-
lije pozdrav, blagoslov in vse dobro od Bog-a Očeta in
Boga Sina v edinosti sv. Duha! Maribor, dne 16. svečana
1897. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 4o. 8 str.

Pastirski list. Nadskofje in škofje avstrijski. (15. januvarja 1897.)
Natisnila Katoliška tiskarna. 4».

Pastirski list vseh avstrijskih škofov j^ovodom bližnjih volitev za
državni zbor. Nadskofje in škofje avstrijski vernikom
svojih škofij mir milost in blagoslov od Gospoda na-
šeg-a Jezusa Kristusa. Maribor dne 30. prosinca 1897.
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 4". 8 str.

Skupno pastirsko pismo avstrijskih nadškofov in Škofov ob priliki
biserne maŠe sv. očeta Leona XILL Natisnila Katoliška
tiskarna. 4«.

Pastirski list avstrijskih nadškofov in Škofov. 4". '/2 pole.

Isto o priliki državn. volitev 4». 1. pola. Isto 4". 1 pola.
Isto postni. 4". 1 pola. (Tiskala tiskarna družbe sv.
Mohorja v Celovcu. Založil knezoškofijski urad.)

Katoliški molitvenik za bolnike v desetih jezikih za vporabo
dušnim pastirjem zlasti v bolnišnicah, kakor tudi vsem
prijateljem bolnikov in bolnikom samim. Spisal Adalbert
An deri, duhovnik pri župni cerkvi sv. Jožefa v Leo-
poldovem mestu na Dunaji. Deveti ali slovenski del.
Preložen v slovenščino po nemškem izvirniku, ki je
potrjen od visokočastitega dunajskega knezo-nadško-
iijstva. Na Dunaji. Založil Adalbert Anderl. Wien, II.
Taborstrasse Nr. 19. 1897. 8». 40 strani. Tiskal Karol
Fromme. c. kr. dvorna tiskarna na Dunaji.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 235

Kljiic nebeških vrat. Jutranje, večerne in masne molitve z več
drug-imi navadnimi molitvami in pobožnimi opravili.

Spisal J. R Desetega natisa. V Ljubljani. 1897.

Založil Matija Gerber, bukvovez. Tiskarna R. Miličeva,
Ljubljana. 24». 427 str.

Naša ljuba Gospa vedne pomoči. Prevod iz nemškega. V Ljub-
ljani. 1897. Založila »farna cerkev Tržiška«. Tiskala
Katoliška tiskarna. 12». 204 str.

Rajski cvet. Nabral iz spisov škofijstveno dovoljenih P. Hri-
sog-on M. O. S. F. Ljubljana. 1897. Založil in prodaja
Janez Giontini, knjigotržec. C. kr. dvorna tiskarna
J. Feichtingerjevi dediči v Lincu. 12". 820 str.

Reši dušo. Spomin na sv. misijon. Sestavil in založil Franc
Rihar, župnik v Mekinjah pri Kamniku. V Celovcu.
1897. Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.
16". 24 str.

Srce v Jezusu. (Molitvenik, izdal »Amerikanski Slovenec«.
(Tow. Minne.)

Spomin slovesnega kronanja žalostne Matere božje na 20. septembra
1896. katera se časti v slavnej stolni cerkvi sv. Justa
M. v Trstu. Poslovenil G. Janez Slavec, župnik. Cisti
dohodek v korist bratovščine žalostne Matere božje

Založil Alojzij Stolfa. Tiskarna Tomasich v Trstu.

1896. 8». 53 str. (Z 12 podobami.)

Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krščansko
ljudstvo. Nemški spisal dr. Jožef \Valter, prost v
Innichenu. Izdala in založila družba sv. Mohorja v Ce-
lovcu. 1897. 12». 316 str. Tiskala tiskarna družbe sv. Mo-
horja v Celovcu.

Tolažba katoliškega kristjana. Spisal P. Hrisogon Majar. (Založil
Maderv Pliberku. Natisnil Blankc v Ptuju) 16°. 20 pol.

Večna molitev pred Jezusom v Zakramentu ljubezni. Po tretjem
natisu nemške knjige P. J. Walterja O. S. B. priredili za

slovensko ljudstvo ljubljanski bogoslovci V

Ljubljani. 1895. Založil J. Flis. Tisek Katoliške tiskarne.
12». 624 str.

(Knjižica za ustanovo družbe svete Obitelji. Založilo školijstvo v
Trstu. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 1897. 16"'. 30 str.)

Večna bratovščina za srečno smrt. V Selnici nad Mariborom.
Zaloga bratovščine. Tisek tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
(1897.) m. 8«. 4 str.

236 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Cerkveni listi: Cerkveni glasbenik, Cvetje z vrtov sv. Fran-
čiška, Duhovni pastir. Katoliški obzornik, Ljubljanski
škofijski list, Zgodnja Danica, Venec cerkvenih bra-
tovščin.

Šolske knjige. (Glej Vil. b.)

IV. Dela spadajoča v krog državnega in pravnega
znanstva, politike in narodnega gospodarstva.

Civilno-pravdni red. Zakon z dne 1. avgusta 1895. št. 113.
Prestavo na slovenski jezik priredil dr. L. Filipič. V
Celju. 1897. 8». [XII] + XXVIII. + 311 str. (Tiskal Drag.
Hribar v Celju.)

Sodni pravilnik. Zakon od 1. avgusta 1. 1895. št. 111. drž. zak.
Uvodni zakon od 1. avgusta 1. 1895. št. 110. drž. zak.
Prestavo na slovenski jezik priredil dr. Ludovik Filipič,
odvetnik v Celji. Založil in natisnil Drag. Hribar v Celji.
m. 8". 83 str.

Cerkvene pristojbine (štolnina) za Štajersko, Koroško in Kranjsko.
Spisal Rok Drofenik. Založil in prodaja R. Drofenik
v Celji. 1897. Natisnila Narodna tiskarna v Ljubljani.
80. 16 str.

Boj za slovenske ljudske šole v Trstu. Utok Josipa Vodopivec

Sestavil in predložil dne 7. avgusta 1894.

visocemu c. kr. ministerstvu za bogočastje in uk poobla-
ščenec prosilcev dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu.
V Trstu. 1894 Založil dr. Gustav Gregorin. Ti-
skala tiskarna Dolenc. IG". 32 str.

Primorski odnošaji v poslanski zbornici na Dunajit. Po brzopisnih
zapisnikih. V Gorici. Tiskala, izdala in založila »Goriška
tiskarna« A. Gabršček. 1897. Lex 8°. 61 str. (Priloga
»Edinosti«.)

Luč. Slovenskemu ljudstvu v prosveto. Založil Ivan Schanzer
v Celju. Tiskala društvena tiskarna »Celeja« v Celju.
4". 6 str.

Nova Luč. Slovenskemu ljudstvu v prosveto. Izdal in založil
Ivan Schanzer v Celju. Natisnila društvena tiskarna
»Celeja« v Celju. 4». 4 str. Po konfiskaciji drugi natisi

Socijalni demokratje, novi „kmečki prijatelji". Kmečko vprašanje
zlasti z ozirom na knjižico »Slovenskim kmetom v
poduk in prevdarek«. Drugi natis. Maribor. 1897. Tisk
in zaloga tiskarne sv. Cirila v Mariboru. 12°. 36 str.

R. Perusek: Biblijografija slovenska. 237

Deželni odbor jjorocd deželnemu zboru poknežene grolovine Go-
riške in Gradiške o svojem delovanji od 1. januarja do
konca decembra 1897. V Gorici. 1897. Nat. Seitz. Zal.
deželni odbor.

Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani od 28. decembra

1896. do dne 6. marca 1897. 38. zvezek. Založil deželni
odbor kranjski. Tisek Miličev. 4". XXXVILI + XXXVIII.
431 + 530 + 299 str.

Ustave Zjedinjenih držav. (Natisnil in založil »Amerikanski
Slovenec«. To\v. Minn.)

Velecenjeni volilci mesta Idrije. V Ljubljani. Samozaložba. Tisk
Narodne tiskarne v Ljubljani, m. 8". IG str. (Volilni
oklic Niirodne stranke.)

Velecenjeni volilci mest Loka in Kranj (itd.)

Politični listi: Amerikanski Slovenec, Delavec, Dolenjske no,
vice, Domoljub, Domovina, Edinost, Glas Naroda, Glasnik-
Mir, Novice, Primorec, Primorski list. Rodoljub, Slo-
vanski svet, Slovenec, Slovenski gospodar, Slovenski
list. Slovenski narod, Soča, Svoboda.

Fravoslovni list: Slovenski pravnik.

Zakonarski listi: Deželni zakonik in ukazni list za Vojvodino
štajersko ; Deželni zakonik za Vojvodino kranjsko ;
Državni zakonik; Uradni list celjskega glavarstva;
Uradni list c. kr. okrajnega glavarstva v Brežicah; Za-
konik in ukaznik za avstr.-ilirsko Primorje.

V. Zdravoslovna dela.

Kratko navodilo mrtvooglednikom, da ložje spoznavajo in 'pravilno
zapisujejo smrtne vzroke. Založil dr. Jul. Kotzmuth, c. kr.
okr. zdravnik. Tiskal H. Seber v Postojini. v. 8". 4 str.

Kako se je ogibati tiesreč provzrodenih z elektriko in kako je 'poma-
gati v takšnih nesrečah. (Po nemškem izvirniku.)

Na Dunaju. V cesarski kraljevi zalogi šolskih knjig.

1897. 8«. 14 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V.

Kutschera Adolf, vitez pl. Aichbergen. Navod k dosinfekciji o
praksi na deželi, (sic!) (nemški in slov.). V Ljubnem.
Tiskal L. Nilssler. 1897. 8». 17 str.

Službeni predpisi za babice. Izdalo c. kr. ministerstvo za no-
tranje stvari z ukazom z dne 10. septembra 1897. 1.

238 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

(drž. zak. št. 21G). Na Dunaju. Natisnila in založila c. kr.
dvorna in državna tiskarnica. 1897. S". 55 str.

Zbirka domačih zdravil, kakor jih rabi slovenski narod. 8 poljudnim
opisom človeškeg-a telesa. Tretji pomnoženi natis. \'
Celji. 1897. Zbral, tiskal in založil Dragotin Hribar v
Celji. 8". 110 + II. str.

VI. Modroslovna dela.

Cvetje s polja modr oslovskega. Kratek sestav o-lavnih modro-
slovskih naukov. Spisal dr. Frančišek Lampo. V Ljub-
ljani. Tiskala Katoliška tiskarna. 1897. 12". 265 str.

VIL Vzgojeslovna dela.

rt) Teoretsko-vzgojeslovne knjige.

Anleitimg zum Gebrauche des Ersten detdschen Ubungsbuches fiir
slovenische allgemeine Volksschulen (Prva nemška va-

dnica za slovenske občne ljudske šole.) ^\'ien.

Im kaiserlich-konig-lichen Schulbucherverlag-e. 1897.
Druck von Kari Gorischek in Wien. v. 8". 275 str.

Narodna šola družbe sv. Cirila in ^letoda v St. Uupertu i)ri
VelikoA^cu. Pomnoženi ponatis iz »Mira«. Izdalo in za-
ložilo uredništvo »Mira«. Cena 10 kr. V Celovcu. 189G.
Natisnila tiskarna družbe sv. Mohorja. 12". 64 str.

Razdelitev učne tvarine iz realij slovenskih in idrakvističnih šol za
šolski okraj Kočevje. Sprejeta v okrajni učiteljski konfe-
renci v Ribnici dne 30. junija 1897 1. in potrjena od
visokega c. kr. deželnega šolskega sveta z odlokom od
23. oktobra 1897 št. 3065. ^ Založil c. kr. okrajni šolski
svet v Kočevji. Tiskal R. Seber v Postojni. 8". 11 str.

Učni načrt za j^oiik v spisji na ljudskih šolah logaškega okraja.^

izdelala okrajna učiteljska konferencija 1. 1897

Izdal in založil c. kr. okr. šolski svet v Logatci 1. 1897.
pod št. 1095. Tiskal R. Šeber. Postojna. 8'. 8 str.

Ženska ročna dela' za pouk na ženskih učiteljiščih. Sestavila Pavla
pl. Renzenberg, c. kr. učiteljica na Ijublj. učiteljišču.
I. del. Kvačkanje. V Ljubljani. Natisnila in založila
Ig. pl. Kleinmayr in Ped. Bamberg. 1897. 8". 99 str.

h) šolski učbeniki.

Mali katekizem ali krščanski nauk. (Izvirnik potrdili vsi avstrijski

škofje, zbrani na Dunaju dne 9. aprila 1849.)

\' Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna.

Založilo knezoškoiijstvo ljubljansko, m. S''. 68 str.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 239

Srednji katekizem ali krščanski nauk

V Ljubljani. 1897. Tiskala Katoliška tiskarna. Založilo
knezoškolijstvo ljubljansko, m. 8°. 192 str.

Veliki katekizem ali krščanski nauk

V Ljubljani. 1897. (1896). Tiskala Katoliška tiskarna.
Založilo knezoškolijstvo ljubljansko, m. 8*^. 224 str.

Zcjodovina razodetja božjega v novi zavezi za nižje razrede sred-
njih šol priredil Andrej K ari in, katehet na c. kr. nižji
gimnaziji v Ljubljani

V Ljubljani. Natisnila in založila Ig. pl. Kleinmayr
& Fed. Lamberg. 1897. 8». 133 str.

Prva nemška vadnica za slovenske občne ljudske šole. Spisala
H. Schreiner, ravnatelj in dr. J. Bizjak, profesor

na C. kr. učiteljišču" v Mariboru Na Dunaju. V

cesarsko kraljevi založbi šolskih knjig. 1897. 8". 148 str.
(Erstes deutsches Ubungsbuch tur slovenische allge-
meine Volksschulen. Verfasst von H. Schreiner,
Director und Dr. J. B e z j a k, Prolessor an der k. k. Lehrer-

bildungsanstalt in Marburg Wien. Im kaiserlich-

koniglichen Schulbucherverlag. 1897. Druck von Kari
Gorischek. Wien V.)

Slovensko-nemški abecednik za občne ljudske Šole. Slovenisch-
deutsche Fibel fiir allgemeine Volksschulen von Kari
P r e s c h e r n. Wien. Im k. k. Schulbucherverlage. 1897.
8». 156 str.

Začetnica za slovenske ljudske šole. Sestavila Janez Koprivnik
in (irabrijel ^lajccn. Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih
knjig. 1897. S'*. 96 str. Natisnil K. Gorišek na Dunaju.

Druga nemška slovnica za obče ljudske šole. (Tiskana brez pre-
mene kakor leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šol-
skih knjig. 1897. S«. 256 str. Natisnil K. Gorišek na
Dunaju. \.

Navod k naučenju italijanskega jezika za slovenske ljudske šole.
Spisal Anton \'' a 1 e n t i č. . . . Preuledano in jiopravljeno
izdanje. I. del. Na Dunaju. \' c. kr. zalogi šolskih knjig.
1897.' 8». 6 pol. (Natisnil Kari ( Jorišek^ na Dunaju. 'V.)
II. del. 14^'. pol.

Deutsches Leseburh /iir die 1. und 2. Classe slovenisch-idraqnistischer
Mittelschulen imd venvandter Leiiranstalfen. Tlerausueiiebeii
von Anton Stritof. \Vien. Im kaiserlich-koniulichen
Schuibiicherverlage. 1897. 8». 282 str.

240 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Drugo berilo in slovnica za obče ljudske Šole. Sestavila M. J o s i n
in E. Gangl, učitelja v Ljubljani. V Ljubljani. Tiskala
in založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg. 1897.
8«. 22-4 str.

Tretje berilo za obče ljudske šole. (Tiskano brez premene kakor
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
1897. 8^ 247 str. Na Dunaju. Natisnil Kari Gorišek na
Dunaju.

Četrto berilo za obče ljudske in nadaljevalne šole. (S podobo na-
šega svetlega cesarja). Sestavil Peter Končnik. Pre-
gledana izdaja Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih

knjig. 1897. 303 str. Natisnil K. Gorišek na Dunaju. V.

Slovenska čitanka za Nemce na srednjih šolah in učiteljiščih.
S slovensko-nemškim slovarjem. Nadaljevanje početnice
»Slovenisches Elementarbuch« spisal Josip Lendovšek.
Sestavil Josip Lendovšek. Po rokopisni ostalini pisate-
ljevi uredil, popolnil in izdal Anton Stritof. . . Na Du-
naju. V C. kr. založbi šolskih knjig. 1897. Natisnil Kari
Gorišek na Dunaju. V. 8". 167 str.

Slovenisches Lesebuch fiir Deutsche an Mittelschulen und Lehrer-
bildungsanstalten. Hiezu ein slovenisch-deutsches \Vorter-
buch. Fortsetzung des Werkes »Slovenisches Elemen-
tarbuch« von Josef Lendovšek. Zusammengestellt
von Josef Lendovšek. Nach dem handschriftlichen Nach-
lasse des Josef Lendovšek, redigiert, erganzt und heraus-
gegeben von Anton Stritof. Im k. k. Schulbiicher-
verlage. 1897. Druck von Kari Gorischek. Wien. V.

Deutsch-slovenisches Wdrterbiichlein zum Gebrauche beim Unter-
richte in den iceiblichen Handarbeiten an Volksschulen mit
slovenischer Unterrichtssprache. Verfasst von H. Schreiner
Dr. J. B e z j a k. Marburg. 1897. Im Selbstverlage. Druck
der St. Cyrillus-Buchdruckerei in Marburg. m. 8°. 32 str.

Slovensko-nemŠki slovar k Lendovšek-Stritofovi slovenski čitanki
za Nemce. Sestavil Josip Lendovšek. Po rokopisni
ostalini pisateljevi uredil, popolnil in izdal Anton
Stritof. . . . Na Dunaju. V c. kr. založbi šolskih knjig.
1897 . Natisnil Karol Gorišek na Dunaju, v. 8". 162 str.
— Slovenisch-deutsches Worterbuch zum slovenischen
Lesebuche fiir Deutsche von Lendovšek-Stritof. Nach dem
handschriftlichen Nachlasse des Josef Lendovšek,
redigiert, ergiintzt und herausgegeben von Anton
Stritof. Wien. Im kaiserlich-koniglichen Schulbiicher-
verlage. 1897. Druck von Kari Gorischek. AVien. V.

R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 241

Stenski zemljevid Palestifie. Za pouk v zg-odbah sv. pisma sta-
rega in noveo:a zakona. Za porabo v slovenskih šolah
priredil prof. "Fr. Orožen. Merilo 1:200.000. Založil
Ed. Holzel na Dunaju. 1897.

Zemljepis za meščanske šole. Spisal Fr. Orožen, profesor na
C. kr. učiteljišči v Ljubljani. Prva stopnja. Drug-i nespre-
menjeni natisk prve izdaje V Ljubljani.

1897. Tiskal in založil Rudolf Milic. 8». 68 str.

Zemljepis za prvi gimnazijski razred. Sestavil Ivan Vrhovec,
C. kr. profesor. Ljubljana. 1897. Založili in tiskali
Blasnikovi nasledniki. 80. 72 str.

Zemljepis za spodnje in srednje razrede avstrijskih srednjih šol.
Spisal Simon Rut ar, c. kr. gimnazijski profesor. Drugi

tečaj: Opis zemelj V Ljubljani. Natisnila in založila

Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 1896. 8". 167 str.

Zgodovina srednjega veka. Po Fr. Majerjevi knjigi za nižje raz-
rede srednjih šol priredil Anton Kaspret, c. kr. pro-
fesor prve državne gimnazije v Gradcu. Natisnila in
založila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg;. V Ljubljani.
1897. 8». 96 str.

Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Prva stopnja.
Spisal dr. Fr. vitez Močnik. (Tiskana brez premene kakor
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
1897. Š^. 88 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V.

Računica za obče ljudske šole. Izdaja v treh delih. Druga stopnja.
Spisal dr. Fr. vitez Močnik. (Tiskana brez premene kakor
leta 1896.) Na Dunaju. V c. kr. zalogi šolskih knjig.
1897. 8». 97 str. Natisnil Kari Gorišek na Dunaju. V.

Slavček. Zbirka šolskih pesmi. Uglasbil Anton Nedved,
C. kr. učitelj godbe. Prva stopnja Tretji natis

V Ljubljani. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 12o. 36 str.

(Stenske table. Sestavila Zumer in Razinger.) Založila
Ig. pl. Kleinmajr & Fed. Bamberg v Ljubljani. Folio.
25 tab. (1896).

c) Knjige za mladino.

Cvetke zelene in zvenele za mlade in stare. Nabral 11. Maj ar.

V Ljubljani. 1897. Založil in prodaja Anton Turk, knji-
govez, m. 8°. 72 str. (Tiskala Katoliška tiskarna v
Ljubljani.)

16

242 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Pripovedke za mladino. 1. zvezek. Spisal Fr. Hubad. Tretji
natis. V Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini. 1897.
Natisnil V. Blanke v Ptuji. m. S«. 72 str.

Pripovedke za mladino. II. zvezek. Spisal Fr. Hubad. Drugi
natis. V Ljubljani. Založil in prodaja J. Giontini. 1897.
Natisnil V. Blanke v Ptuji. m. 8». 91 str.

Sto narodnih legend. Slovenski mladini in preprostemu ljudstvu
v poduk in zabavo nabral in priredil Anton Kosi.
V Ljubljani. 1897. Izdal in založil J. Giontini. Tiskar-
nica R. Miličeva v Ljubljani, m. 8". 234 str'.

Pedagogijski listi: Angeljček, Dejanje sv. detinstva, Krščanski
detoljub, Popotnik, Učiteljski tovariš. Vrtec.

Pedagogijski zborniki: Pomladni glasi. Zabavna knjižnica za
mladino.

Vin. Jezikoslovna dela in spisi iz književne
zgodovine.

Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. Drugi zvezek. (Dalje in
konec.) Spisal profesor dr. Karol Glaser. Katoliška
tiskarna. Ljubljana. (1897.) 8». str. 177—338.

Naši knjižni grehi. Spisal M. M. Hostnik, profesor v Rusiji.
Ponatis iz »Slovanskega sveta«. Dunaj. Tiskarna Ivana
N. Vernav. 1896. 16». 32 str.

iV. Odlomek latinsko-slovenskega slovarja (na pokaz). Se-
stavil Fran Wiesthaler. (V Izvestju c. kr. državne
nižje gimnazije v Ljubljani.)

Bočni rusko-slovenski slovar. 378 str. Kratka slovnica ruskega jezika.
85 str. Sestavil M. M. Hostnik. V Gorici. 1897. 8». Na-
tisnola »Goriška tiskarna« A. Gabršček.

Letopis Matice slovenske.

Šolski učbeniki.

IX. Zgodovinski spisi, življenjepisi, spominske knjige.

Božja pot Matere Božje na Blejskem jezeru. II. pomnoženi na-
tisek. V Ljubljani. 1896. Založil Anton Turk, knjigovez.
Katoliška tiskarna v Ljubljani, m. 8". 20 str.

O stoletnici Vodnikovih „Lublanskih Nov iz" . Spisal in izdal v prid
družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Ivan Vrh ovni k.
Ponatisnjeno iz »Slovenskega Lista«. V Ljubljani. 1897.
Založil izdajatelj, m. 8«. 87 str.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 243

Spomenica kranjske gimnazije vzidana pod sklepni kamen no-
vega g-imnazjjskega poslopja dne 18. septembra 1. 1897.
Sestavil A. Štritof. Ponatis iz »Slovenskega Lista«.
Tisk J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8o. 11 str.

Sjjominski listki iz avstrijske zgodovine. Sestavil Bori si a v. V
Ljubljani. 1897. Založil J. Giontini. Tiskal R. Milic v
Ljubljani, m. 8". 98 str.

Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica. Spisal Jožef
L avti ž ar, duhovnik Ljubljanske škofije. V Ljubljani.
1897. Založil pisatelj. Tiskala R. Miličeva tiskarna.
8". 146 str.

Izvestja muzejskega društva. (II.)
Letopis Matice slovenske. (II.)
Zgodovinski zbornik. (I.)

Šolski učbeniki. (VIL)

Sestavki v različnih časopisih in knjigah.

X. Starinarska dela.

XI. Zemljepisna, potopisna in narodopisna dela.

Bolgarija in Srbija. Opisal Anton Bezenšek, profesor na
državni višji gimnaziji v Plovdivu, častnik akademije
francoske itd. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v
Celovcu. 1897. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v
Celovcu. 8». 237 str.

Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra. Prirodoznanski, sta-
tistični, kulturni in zgodovinski spis (12 podob in 1 načrt).
Spisal S. Rutar, c. kr. gimnazijski profesor. (II. snopič).
Ljubljana. 1897. Izdala »Matica Slovenska«. Natisnila
.1. Blasnikova tiskarna. 8». 129.— 280. + V str.

Časopis: Planinski vestnik.

Izvestja muzejskega društva. (I.)

Šolski učbeniki. (VII.)

Sr stavk i v različnih časopisih in knjigah.

IG*

244 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

XII. Matematska in zvezdoslovna dela.

Šolski učbeniki.

XIII. Prirodopisna in prirodoslovna dela.

Matica slovenska.^ Elektrika., nje proizvajanje in uporaba.
Spisal Ivan Subic, c. kr. ravnatelj. Izdala in založila
»Matica Slovenska«. V Ljubljani. 1897. Natisnil Dragotin
Hribar v Celju. Lex. 8». LXIV. + 96 str.

Izvestja muzejskega društva.

Sestavki v različnih časopisih in knjigah.

XIV. Dela spadajoča v krog trgovine, obrta,
rudarstva, stavbarstva.

Zapisnik o redni seji trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko
v Ljubljani. 8''. (v različnem obsegu večkrat na leto).

VIL Letopis Zveze slovenskih posojilnic. 1896. Na svetlo dala
Zveza slovenskih posojilnic v Celji. Celje. 1897. Izdalo
in založilo načelstvo Zveze slovenskih posojilnic. Tiskal
Dragotin Hribar v Celji. 4o. 83 str.

Letni računi slovenskih posojilnic. Spisal J. Lapajne. 12o. 16 str.
S prilogo: Izvestje centralne posojilnice slovenske leta 1898.
Samozaložba. Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani.

XV. Dela, katerim je predmet ratarstvo, živinarstvo,
sadjarstvo, domače gospodinjstvo.

Naše vinogradništvo. Spisal Frančišek Gombač, deželni po-
tovalni učitelj za vinstvo. Druga pomnožena izdaja
knjižice »Najcenejša in najhitrejša obnovitev opustošenih
vinogradov. V berilo je vtisnjenih 49 slik. Dodatek.
Avstrijsko zakonodajstvo v trtnoušnih zadevah. Sestavil
dr. Gustav Marchet, r. j. profesor na c. kr. visoki šoli za
kmetijstvo na Dunaju. V Ljubljani. 1897. Tisk J. Blas-
nikovih naslednikov v Ljubljani. Založil deželni odbor
Kranjski. 8». 144 str.

Navodilo o pokončavanji Škodljivih mrčesov. V Ljubljani. 1890.
Na poli. (Tisek ?)

Peronospora ali strupena rosa ter način, kako se tej bolezni
obraniti. Govoril dne 27. maja 1897 na podučnem shodu
središkega bralnega društva »Edinost« Anton Kosi,

R. Perašek: Biblijografija slovenska. 245

učitelj in posestnik v Središči. Maribor. 1897. Založilo
bralno društvo »Edinost«. Natisnila tiskarna sv. Cirila
v Mariboru. (Ponatis iz »Slov. Gospodarja«. 12o. 24 str.

Poljedelstvo. Slovenskinn g'ospodarjem v poduk. Spisal Viljem
R oh rman, strokovni učitelj na deželni kmetijski šoli
na Grmu. Izdala in založila Družba sv. Mohorja v Ce-
lovcu. L del. Splošno poljedelstvo. V Celovcu. 1897.
Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja. 8<*. 144 str.

Slovenska kuharica ali navod okusno kuhati navadna in ime-
nitna jedila.^ Spisala in na svetlo dala Magdalena
Pleiweis. Četrti pomnoženi natis. V Ljubljani. 1897.
Založila Kat. tiskarna. 8". 398 str.

Gospodarski listi: Gospodarski glasnik za Štajersko, Gospo-
darski list, Kmetovalec in različni drugi časopisi, ki se
bavijo poleg drugih predmetov tudi z gospodarstvom.

XVI. Vojaške knjige, vežbeniki in pravilniki za
požarnike, telovadce itd.

Časopis: Gasilec.

XVII. Leposlovne knjige, estetične razprave.

Ernani. (Lirična drama v štirih dejanjih, spisal J. M. Piave,
preložil A. Funtek, uglasbil G. Verdi.) Samozaložba.
Tisek Narodne tiskarne v Ljubljani, m. 8". 16 str.

„Glasbena Matica" v LJubljani. (Besedilo vsporeda prvega
rednega koncerta dne 7. januarija 1897. 4 str.) Narodna
tiskarna. Isto za drugi redni koncert 8. marcija 1897.
3 str.

„ Glasbena Matica" v Ljubljani. Franz Schubert. Simfonija št. 7.
C-dur. Wolfgang Amadeus Mozart. Requiem. Recjuiema
besede. Založila »Glasbena Matica« v Ljubljani. Tisek
R. Miličeve tiskarne. S^. 16 str. (Vspored koncerta dne
12. aprila 1897. 1.)

Ilešič Fran. Dramatika in slovensko slovstvo. (Jahresbericht
des k. k. Staatsobergymnasiums zu Laibach. 1897, v. 8^
str. 3.— 14. — )

Ivanu Navratilu za sedemdeseti god. J. S. (Josip Stritar.) (Listič
s pesmico v treh kiticah in podpisom.) Na Dunaju dne
4. sušca 1. 1895. 8».

Iz luči in teme. Zložil ,E.„Gangl. Tiskal in založil Rudolf
Milic. (V Ljubljani). 8». 102 sLr.

246 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska.

Krištof Kolumh ali odkritje Amerike. Zgodovinski roman. »Spisal
E. Sreknik. (Z ruskeg-a poslovenil J. M.) V Ljubljani.
1897. Tiskali in založili J. Blasnikovi nasledniki. S«.
281 str.

Marijine pesmi. Nabral Valentin Stolcer, učitelj v Razboru

pri Slovenjgradcu Ljubljana. Založil Val.

Stolcer. Tisk J. Blasnika naslednikov. 1897. m. 8". 39 str.

Ljuba Babic (Gjalski). Marica. Povest. Prevel Vinko Vinič.
(Slovanska knjižnica. Snopič 62 — ^63. V Gorici. 1897.
m. 8". 139 str. Tiska in zalaga »Goriška tiskarna«
A. Gabršček.)

Moja hoja na Triglav. Spomini Nejaza Nemcigrena. (Glej II.
Ant. Knezova knjižnica.)

O te ženske! Novele in črtice. Spisal Fran G o ve k ar. (Sa-
lonska knjižnica. I. V Gorici. 1897. m. 8». 291 str. Tisk.
in zal. Goriška tiskarna A. Gabršček.)

Poezije. Zložil Zamejski. (Slovanska knjižnica. Snopič
60—61. V Gorici. 1897. m. 8«, 128 str. tiska in zalaga
Goriška tiskarna A. Gabršček.)

Povesti. Spisal dr. Ivan Tavčar. II. zvezek. V Ljubljani.
Založil pisatelj. Tiskala Ig. pl Kleinmajr & Fed. Bamberg.
1897. m. 80. 310 str.

Povesti s iMovanja. Spisala Ana Rehakova. Z dovoljenjem pi-
sateljice poslovenila A. D er m 6 ta in J. Kunšič.

Korotanske povesti. Spisala Gabrijela Preissova. Z dovoljenjem
pisateljice poslovenil A. Dermota. (Slovanska knjižnica.
Snopič 57—58—59. V Gorici. 1897. m. 8». 238 str. Tiska
in zalaga Goriška tiskarna A. Gabršček.

Punčika. Mestni obraz. Poljski: Stanislav Grudziiiski. Poslo-
venil S. P — ov. (Slovanska knjižnica Snopič 64. V Go-
rici. 1897. m. 8". 84 str. Tiska in zalaga Goriška tiskarna
A. Gabršček.)

Salonska knjižnica. Izdaja in ureja Andrej Gabršček. I. knjiga.
V Gorici, m. 8°. 1897. Tiskala in založila Goriška tiskarna
A. Gabršček.

Slovenske narodne pesmi. Uredil dr. K. Str ek e Ij. III. snopič.
(Pola 25 b — 37.1 Izdala in založila Slovenska Matica. V
Ljubljani. 1897. Natisnila tiskarnica R. Milica, v. S".
sfr. 393—592.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 247

/ usode. Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (S sliko.) (Slo-
vanska knjižnica. Snopič 65. do 68. V Gorici. 1897.
m. 8^ 343 str. Tiskala in založila Goriška tiskarna
A. Gabršček.)

Trinko Ivan. K poroki Musoni- Velišič. K poroki prof.
dr. Franceta Musonija z blagorodno gospodično Emilijo
Velišič-evo. Prijatelju. Udine. Tipografia del patronato.
1897. m. 80. 7 str.

Trojka. Povest. Spisal dr. F. D. V Ljubljani. 1897. Založila
Slovenska Matica. Tiskala Blasnikova tiskarna 8". 238 str.
(Glej II.)

Zgodovina slovenskega slovstva. III. del. Drugi zvezek. (Dalje in
konec.) Spisal profesor dr. Karol G laser. (Izdala in
založila Slovenska Matica. V Ljubljani. 1897.) Katoliška
tiskarna. Ljubljana, v. 8». 177.— 338. str. (Glej VIII.)

Leposlovni listi: Domači prijatelj, Dom in svet, Ljubljanski
Zvon, Slovenka, Svobodni glasovi.

Leposlovni zborniki: Salonska knjižnica, A. Knezova knjiž-
nica. Slovanska knjižnica.

Knjige za mladino.

Knjige za ljudstvo.

Koledarji.

Različne knjige in časopisi prinašajo poleg drugih tvarin
tudi leposlovne sestavke.

XVIII. Umetniška dela (Glasbena, slikarska dela).

Glasbena Matica. 1872. — 1897. Zbori za štiri moške glasove.
Uredil Josip Cerin, koncertni vodja. Izdala in založila
»Glasbena Matica« v Ljubljani. 1897. Tiskali J. Eberl &C.
na Dunaj i. 8«. 241 str.

Gloria in exelsis Deo. Trije božični napevi za samospev, mešan
zbor in spremljavo orgelj ter offertorij za sveti Dan,
praznik sv. Štefana, Novo leto in za, sv. tri Kralje za
mešan zbor zložil Ign. Hladnik. Op. 29. V Ljubljani.
Založil skladatelj. Tisek J. Blasnikovih naslednikov. 4".

Napevi za »Marijine pesmi«. Nabral Valentin Stolcer, učitelj

v Razboru pri Slovcnjgradcu Ljubljana. 1897.

Založil Valentin Stolcer. Natisnili J. Blasnikovi nasled-
niki, dolg. 8«. 28 str.

248 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Naša pesem. Po besedah Engelberta Gangla ug-lasbil P. An-
g-elik Hribar. Založil in izdal odbor zaveze gasilnih
društev kranjskih. Ljubljana. 1897. Tiskarna R. Mili-
čeva. 8".

Poduk v igraiiju na citrah. Sestavil Fr. Sal. Koželjski. 3. zvezek.
Založil L. Schwentner, knjigarna v Brežicah ob vSavi.

13 božičnih pesem za meŠan zbor. Uglasbil Ivan Zupan, orga-

nist in orgljar v Kamnigorici. Založil skladatelj

Natisnila tiskarna R. Miliceva v Ljubljani. 1897. Lex 8».
16 str.

Glasbeni Ust: Cerkveni glasbenik,

Slavcek (Glej VIL b.)

Pole s podobami zti šolo in dom. Založila družba za pomno-
ževalno umetnost na Dunaju. Komisijska zaloga: c. kr.
zaloga šolskih knjig na Dunaju. [1897.] fol. Naslov, kazalo
in 25 številk (listov) podob.

Novak Fran. Srednje in končne okrajšave v slovenskem debahiem
pismu. 8". 30 str. (v Jahresbericht des k. k. Staatsober-
gymnasiums in Krainburg. Nat. Ig. pl. Kleinmayr & Fed.
Bamberg v Ljubljani.)

XIX. Knjige za prosti narod, spisi prigodniki,
knjige različne vsebine.

Boj za pravico. Povest. Spisal Fr. J. M ilo vršnik. Izdala in
založila Družba sv. Mohorja v Celovcu. Slovenskih Ve-
černic 50. zvezek. 1897. Natisnila tiskarna Družbe
sv. Mohorja v Celovcu. 8*>. 192 str.

Močni baron Ravbar. Povest iz slovenske zgodovine. Sestavil

D V Ljubljani. Založil in prodaja Janez Giontini.

1897. Natisnil W. Blanke v Ptuji. (Pridejan je spis):
Spomenik hvaležnosti. Povest iz socijalnega življenja.
Spisal Anton Sušnik. m. 8". 57 str.

Najdenček ali pravični se tudi živine usmili. Prevedeno iz
nemščine. V Ljubljani. 1897. Založnik in prodajalec
Janez Giontini. Tiskarna R. Miliceva. m. 8«. 92 str.

Nemški Pavliha v slovenski obleki. Knjižica polna smešnih
povestij za kratek čas. Prevod iz nemščine. V Ljubljani.
1897. Založil in prodaja J. Giontini, bukvar. m. 8", 88 str.
Tiskal Drag. Hribar v Celji,

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 249

Sicara. Na svitlo dal M. Ivanetič. Vse pravice pridržane.
Založil pisatelj. Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
1897. 8«. 15 str.

Vojska na Turškem od leta 1875. do konca leta 1878. Začetek
ustaje v Hercegovini, vojska Srbov, Crnog-orcev in Rusov
s Turčijo, zasedba Bosne in Hercegovine po slavni
avstrijski armadi. Za priprosto ljudstvo spisal Jakob
Alešovec. Drugi natis. V Ljubljani. 1897. Založil Janez
Giontini. Tiskal Drag. Hribar v Celji. m. 8» 142 str.

Sestavki v različnih časopisih in knjigah.

XX. Letna poročila, računski sklepi, pravila društev,
imeniki, koledarji itd.

Izvestje C kr. državne nižje gimnazije v Ljubljani o šolskem
letu 1896/97. Na svetlo dal c. kr. ravnatelj Fran Wies-
thaler. Vsebina: 1.) N. Odlomek latinsko-slovenskega
slovarja na pokaz. Sestavil Fr. Wiesthaler. 2.) Šolska
poročila. Sestavil ravnatelj. V Ljubljani. 1897. Založila
c. kr. državna nižja gimnazija. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr
& Fed. Bamberg. v. 8". 63 str.

XV. und XVI. Jahresbericht der Knabenbiirgerschule mit
land\virtschaftlicher Richtung in Gurkfeld. 1895/96
und 1896; 97... XV. in XV L Idno poročilo deske meščanske
šole s kmetijskim značajem v Krškem 1895106., 1896 j 97.
Založilo ravnateljstvo. Tiskal Dragotin Hribar v Celji.
8^. 34 str. Vsebina: Iz mestnega arhiva (Krško pred
sto leti. Spisal Ivan Lapajne.) Opis črtežev iz F. Na-
pravnikove geometrije za meščanske šole. III. del.
str. 71 in 72. J. B.

Letno izvestje c. kr. obrtnih strokovnih šol (strokovna šola za
obdelovanje lesa z javno risarsko šolo in strokovna
šola za umetno vezenje in čipkarstvo) v Ljubljani o
šolskem letu 1896/97. Na svetlo dal c. kr. direktor
Ivan Subic. V Ljubljani. 1897. Založil c. kr. obrtni
zavod. Natisnila Ig. pl. Kleinmayr in Fed. Bamberg.
v. 8". 20 str.

Letno poročilo Franc-Jožefove ljudske šole v Crnomlji., štiri razred-
nice z dekliško paralelko 1896/97. Izdalo šolsko vodi-
teljstvo. Založil krajni šolski svet v Crnomlji. Tiskal
J. Krajec v Novem mestu. 8». 14 str.

250 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

[Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole v Komnu za šolsko leto
1896i97. V Trstu. Založil c. kr. okrajni šolski svet v
Sežani. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 8". 20 str.)

Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranji. Izdalo
šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1896/97. Založil
slavni krajni šolski svet v Kranji. Tiskal R. Milic v
Ljubljani, v. 8". 11 str.

Letno poročilo štirirazredne deŠke ljudske šole in obrtne nadaljevalne
Šole v Kranji. Izdalo šolsko vodstvo koncem šolskega
leta 1896,97. Založil krajni šolski svet v Kranji. Tiskarna
R. Miličeva v Ljubljani, v. 8". 13 str.

Letno poročilo I. mestne petrazredne deške ljudske šole in obrtne
nadaljevalne šole v Ljubljani. Izdalo šolsko vodstvo na
konci šolskega leta 1896/97. Založila I. mestna petraz-
redna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R. Miličeve
tiskarne, v. 8^. 28 str.

Letno poročilo II. mestne petrazredne deŠke ljudske šole, obrtne pri-
pravljalnice in šolske delarne v Ljubljani. Izdalo šolsko
vodstvo na konci šolskega leta 1896/97. Založila II. mestna
petrazredna deška ljudska šola v Ljubljani. Tisek R.
Miličeve tiskarne, v. 8". 24 str.

Letno poročilo mestne osemrazredne dekliške ljudske šole v Ljubljani.
Izdalo šolsko vodstvo na konci šolskega leta 1896/97.
Založila mestna osemrazredna dekliška ljudska šola v
Ljubljani. Tiskarna R. Miličeva v Ljubljani, v. 8". 20 str.
(Vsebina: Vpliv prostoročnega risanja na dekliško vzgojo.
Agneza Zupanova.)

Letno poročilo UršuUnskih dekliških šol v Ljubljani. Izdalo šolsko
ravnateljstvo na koncu šolskega leta 1896/97. Založile
Uršulinske dekliške šole. Tiskarna R. Miličeva. Ljub-
ljana, v. 8''. 40 str. (Jahresbericht der Ursulinen-Madchen-
Šchulen in Laibach. Veroffentlicht am Schlusse des
Schuljahres 1896 97. Verlag der Ursulinen-Madchen-
Schulen.

Letfio poročilo štirirazredne ljudske in obrtne nadaljevalne šole v
Metliki. Izdalo šolsko voditeljstvo na koncu šolskega
leta 1896/97. Založil krajni šolski svet v Metliki. Tiskal
J. Krajec v Novem mestu. 8°. 20 str.

Letno poročilo čoeterorazredne deške ljudske šole v Novem mestu
(Rudolfsvvert). 1896/97. Založil krajni šolski svet. Tiskal
J. Krajec (v Novem mestu). 8<*. 14 str.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 251

Letno poročilo trirazredne deJdiške šole v Novem mestu, (lludolfs-
wert.) 1896/97. Založil krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec
(v Novem mestu). S''. 10 str.

Letno poročilo petrazredne ljudske in obrtno-nadaljevalne šole v
Postojini za šolsko leto 1896/97. Izdalo šolsko vodstvo.
Vsebina: 1.) Jan Stan. Hofstetter. 2.) Šolska poročila.
3.) Šolska mladina po napredku. Založil krajni šolski
svet v Postojini. Tiskal R. Seber v Postojni, v. S^. 20 str.

{Šolsko poročilo Štirirazredne ljudske šole v Sežani za šolsko leto
1896/97. V Trstu. Založil c. kr. okrajni šolski svet v Se-
žani. Tiskala tiskarna Dolenc v Trstu. S". 20 str.)

Let7io poročilo petrazredne deške ljudske in obrtno-nadaljevalne šole
v Skofjiloki. Izdalo šolsko vodstvo koncem leta 1896/97.
Založil krajni šolski svet v Skofjiloki. Tisek R. Miličeve
tiskarne. 8». 12 str.

Letno poročilo trirazredne ljudske šole v Toplicah. Izdalo šolsko

voditeljstvo ob koncu šolskega leta 1896/97. Založil

krajni šolski svet. Tiskal J. Krajec v Novem mestu.
8". 8 str.

Letno poročilo o zasebnih Šolskih zavodih s pravico javnosti družbe
sv. Cirila in Metoda v Trstu za šolsko leto 1896/97. Zalo-
žila družba sv. Cirila in Metoda. V Trstu. Tiskarna
Dolenc. 1897. 8". 12 str.

Letno poročilo ljudske in obrtne nadaljevalne šole v Tržiču. 1896;'97.
Jahresbericht der Volksschule und der mit derselben
in Verbindung- stehenden g'ewerblichen Fortbildungs-
schule in Neumarktl. Buchdruckerei R. Millitz. Laibach.
v. S°. 24 str. (večinoma nemško).

Letno poročilo telovadnega društva „Sokol" v Ljubljani za dru-
štveno dobo od 1. januvarja do 31. decembra 1896. 1.
V Ljubljani. Založilo telovadno društvo »Sokol«. Tisek
Narodne tiskarne. 1897. v. 8o. 23 str.

Letno poročilo Narodne čitalnice v Novem mestu za leto 1896.
Založila Narodna čitalnica. Tiskal J. Krajec. S**. 12 str.

Letno poročilo mestne godbe ob koncu 1. 1896. Založila mestna
godba (v Novem mestu). Tiskal J. Krajec. 8". 12 str.

Deveto letno poročilo Podpornega društva za slovenske visoko-
šolce na Dunaju, ustanovljenega 1. 1888. o vladarski
štiridesetletnici Njegovega Veličanstva cesarja Pran-

252 R. Perušek: Biblij ografij a slovenska.

čiška Jožefa I. Na Dunaju. 1897. Izdalo in založilo
društvo. Tiskala tiskarnica c. kr. dvornih gledališč, od-
govoren A. Rimrich. 12". 24 str.

Poročilo o delovanji gospinsJce podporne družbe rudečega križa za
Goriško in Gradiško za XVIII. družbeno leto. 1896. V
Gorici. 1897. Založila družba. Tisk. Seitz. 8«. 16 str.

Poročilo deželnega pomočnega društva Rudečega kriza za Kranjsko
o njegovem delovanji leta 1896. (Natisnila Klein & Comp.)
8°. 6 str.

Poročilo odbora „DijaŠke kuhinje v Kranji"' za šolsko leto 1896/97.
J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana, v. 8°. 5 str.

Petletno poročilo okrajne bolnisne blagajne v Novem mestu za leta
1891. — 1895. Založila okrajna bolnišna blagajna. Tiskal
J. Krajec. 1897. 4". 42 str.

Letno poročilo bolnišnice usmiljenih bratov v Kandiji ob sklepu
leta 1896. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem
mestu. 4". 4 str.

Peto letno poročilo bolnišnice usmiljenih bratov v Gradcu ob koncu
leta 1896. Založila bolnišnica. Tiskal J. Krajec v Novem
mestu. 4°. 4 str.

22. Poročilo Vincencijeve družbe za Kranjsko za leto 1897. Zalo-
žila Vincencijeva družba. 8°. 12 str. Natisnila Katoliška
tiskarna.

8. Poročilo Vincencijeve družbe v Tržiču, Založila družba. Na-
tisnila Katoliška tiskarna. 8°. 4 str.

Triindvajseto poročilo in račun družbe duhovnikov Lavantinske ško-
fije za 1. 1896. Založba družbe. Tisk tiskarne sv. Cirila
v Mariboru. 1897. 8°. 4 str.

Petnajsto letno poročilo družbe vednega češčenja presvetega Rešnjega
telesa in v podporo ubožnih cerkev lavantinske škofije
za leto 1896. Maribor. 1897. 8«. 4 str. (Tiskala tiskarna
sv. Cirila v Mariboru.)

UpravniŠko poročilo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe kranjske
občnemu zboru za leto 1896. Ljubljana. 1897. Založba
c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. — Tisk
J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani. 8". 18 str.

Letno poročilo Marijine bratovščine v Ljubljani za leto 1896. Za-
ložilo društvo. Natisnila Klein & Comp. 8". 16 str. 1897.

R. Perušek: Biblij ografij a slovenska. 253

Letni račun Arimatejskega društva v Barkovljah. V Trstu. 1897.
Založilo Arimatejsko društvo. — Tiskala Tiskarna
Dolenc. 4».)

[Letni račun društva Jožef- Ar imatej v Lonjeru. ... V Trstu. 1897.
Založilo društvo Jožef-Arimatej. Tiskala tiskarna Dolenc.
4». 4 str.)

[Letni račun društva Nikodeni v Opčini. V Trstu. 1897. Založilo
društvo Nikodem. Tiskala tiskarna Dolenc. 4°.)

[Letni račun pogrebnega društva v Bojanu. Založilo društvo. Ti-
skala tiskarna Dolenc. 4<*.)

[Letni račun tržaškega pod])ornega in bralnega društva. V Trstu.
1897. Založilo tržaško podporno in bralno društvo.
Tiskala tiskarna Dolenc. 4". 8 str.)

[Letni račun delalskega podpornega društva v Trstu. V Trstu. 1897.
Založilo delalsko podporno društvo. Tiskala tiskarna
Dolenc. S«. 20 str.)

Računski sklep okrajne bolniške blagajnice v Kamniku za 1. 1896.
Va pole. 8». (Tisk?) Isto za leto 1897.

Drugo poročilo in računski sklep za upravno dobo od dne 1. ja-
nuarja do dne 31. decembra 1896 okrajne hranilnice in
posojilnice v Idriji., reg'istrovane zadruge z neomejeno
zavezo. Založila okrajna hranilnica in posojilnica v Idriji.
Natisnil R. Šeber v Postojni. 4^. 21 str.

[Letni račun gospodarskega društva na Frdeniči. V Trstu. 1897.
Založilo gospodarsko društvo. Tiskala tiskarna Dolenc
v Trstu. 40. 4 str.)

[Letni račun obrtnijskega društva v Barkovljah. V Trstu. 1897.
Založilo obrtnijsko društvo. Tiskala tiskarna Dolenc. 4''.)

[Letni račun svetoivanskega konsumnega društva. V Trstu. 1897.
Založilo konsumno društvo v S. Ivanu. Tiskala tiskarna
Dolenc. 4^ — )

[Letni račun hranilnice in posojilnice v Kopru. V Trstu. 1897.
Založila hranilnica. Tiskala tiskarna Dolenc. 8". 4 str.)

[Letni račun tržaške hranilnice iti posojilnice. V Trstu. 1897. Za-
ložila hranilnica in posojilnica v Trstu. Tiskala tiskarna
Dolenc. 4". 12 str.)

Posojilnica v Gornji Radgoni., rcgistrovana zadruga z neome-
jeno zavezo. Računski sklep za peto upravno leto 1896.

254 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Dragotin Hribar v Celji. -i". 4 str. [1897.] (Tudi v prej-
šnjih letih so izšli jednaki računski sklepi.)

Posojilnica na Vranskem^ registrovana zadruga z neomejeno
zavezo. Poročilo in računski sklep za leto 1892. Dru-
štvena tiskarna D. Hribar v Celji. 4". 4 str.

Prometni račun in računski sklep občinske hlagajnice mesta Ljub-
ljanskega in onih zakladov, s kterimi upravlja mestna
blagajnica za leto 1896, Gebarung's-Ausweis und Rech-
nune^sabschluss der Laibacher stadtischen Communal-
Casse und der in der Verwaltung derselben stehenden
Fonde fur d as Jahr 1896. 99 str. vel. 4o.

Računski sklep za tretje upravno leto 1896. Posojilnica za II.
Bistriški okraj, registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Trnovem. R. Seber. Postojna. 8''. 4 str.

Računski sklep za drugo upravno leto 1896. Posojilnica in hra-
nilnica v Črnem vrhu nad Idrijo, registrovana zadruga z
neomejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8°. 4 str.

Računski sklep posojilnice v Crnomlji za upravno leto 1896 Za-
ložila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu.
d>\ 4 str.

Računski sklep posojilnice v St. Jerneju. 1896. Založila posojilnica.
Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8°. 4 str.

Poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1896. Okrajna
posojilnica v Litiji, registrovana zadruga z neomejenim
poroštvom. R. Seber, Postojna. 4**. 4 str.

Računski sklep in poročilo Posojilnice v Logatci, registrovane za-
druge z omejenim poroštvom (ustanovljene 22. julija
1888) za deveto upravno leto 1896. Založila Posojilnica
v Logatci. Tiskal R. Seber v Postojni. 4". 9 str.

Računski zaključek za prvo upravno leto 1896. Posojilnica za
Loški potok, Drago in Travo, registrovana zadruga z ne-
omejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8°. 4 str.

Računski sklep posojilnice v Metliki, registrovane zadruge z ne-
omejeno zavezo za upravno leto 1896. Založila posojil-
nica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. 8^ 4 str.

Računski sklep posojilnice v Mokronogu za upravno leto 1896.
Založila posojilnica. Tiskal J. Krajec v Novem mestu.
80. 4 str.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 255

Računski sklep in poročilo Notranjske posojilnice v Postojni^ vknji-
žene zadruge z omejenim poroštvom za štirinajsto
upravno leto 1896. R. Seber. Postojna. 4°. 4 str.

Poročilo in računski sklep Posojilnice v Ribnici^ registrovane za-
druge z omejenim poroštvom za deseto upravno^ leto
1896. Založila »Posojilnica v Ptibnici«. Tiskal R. Seber
v Postojni. 4°. 10 str.

Računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica in hra-
nilnica v Rovtaii pri Logatcu^ registrovana zadruga z ne-
omejeno zavezo. R. Seber. Postojna. 8". 4 str.

Poročilo in računski sklep za tretje upravno leto 1896. Posojil-
nica na Slapu pri Vipavi, registrovana zadruga z neome-
jeno zavezo. R. Seber. Postojna. 4". 3 str.

Poročilo in računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica
v Trebnjem^ registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
R. Seber. Postojna. 4°. 3 str.

Računski sklep (Poročilo in računski sklep) y,Kmetske posojilnice
na Vrhniki'\ registrovane zadruge z omejenim poroštvom
za petnajsto upravno leto 1896. Založila »Kmetska po-
sojilnica« na Vrhniki. Tiskal R. Seber v Postojni. 4°.
9 str.

Poročilo in računski sklep za drugo upravno leto 1896. Poso-
jilnica v Zagorji ob ^Savi^ registrovana zadruga z neome-
jeno zavezo. R. Seber. Postojna. 4*^. 3 str.

Poročilo in računski sklep za prvo upravno leto 1896. Posojilnica
v Zatičim., registrovana zadruga z neomejenim poroštvom.
R. Seber. Postojna. 8". 3 str.

Računski zaključek mestRe hranilnice ljubljanske za sedmo
upravno dobo od dne 1. januarija do dne 31. decembra
1896. leta. V Ljubljani. Založila mestna hranilnica ljub-
ljanska. Natisnil A. Klein cK: Comp. v. 4". 27 str.

Računski zaključek mestne hranilnice v Kranji za IV. upravno
dobo. Založila mestna hranilnica v Kranji. Natisnila
Narodna tiskarna v Ljubljani. 4". 1897.

(Isto za mestno hranilnico v Kamniku in v Radovljici.)

Računski zaključek mestne hranilnice v Novem mestu za III.
upravno dobo od dne 1. jan. do 31. dec. 1896. V Novem
mestu Založila hranilnica. Tiskal J. Krajec. 1897. 4°. 8 str.

256 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Conto consuntivo del Monte di pieta ed unitavi cassa di
risparmio di fondazione conte Thurn in Gorizia per
r anno 1896. — Sklep računa zastavljalnice in z njo združene
hranilnice^ ustanovljene po grofu Thurnu v Gorici za
leto 1896. Gorizia. Tipografia Ilariana editrice. 1897. 4**.

Inventar o imovini mestnega zaklada koncem leta 1896. Inventar
des Gemeindefonds-Vermogens mit Ende 1896. 4". 55 str.

Proračun mestnega zaklada za leto 1898. V Ljubljani. Založil
mestni magistrat. Natisnil A. Klein & Comp. 1897.
vel. 40. 21 str.

[Pravila društva ^^Arimatej'^ v Proseku. V Trstu. 1897. Založilo
društvo »Arimatej«. Tiskala tiskarna Dolenc. 16".)

Pravila društva za zgradbo zavetišča in vzgoje volišča v Ljubljani
pod pokroviteljstvom Nj. ces. in kralj, visokosti presvitlega
gospoda nadvojvode Fran Ferdinand d' Este. 1893. na
poli. (Tisk?)

[Pravila konsumnega društva v Sv. Ivanu. V Trstu. 1897. Založilo
društvo. Tiskala tiskarna Dolenc. 16°.)

[Spremenjena pravila pomorskega konsumnega društva v Puli. Na-
tisnila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani.

1897.) 40.

Pravila delavskega konsumnega društva rudarske družbe v Zagorju.
Samozaložba zadruge. Tiskala Ig. pl. Kleinrnayr & Fed.
Bamberg v Ljubljani, m. 8". 8 str.

Pravila gospodarske zveze. Kleinmayr & Bamberg. Ljubljana.
3388—97. m. 80. 11 str.

Pravila gospodarskega društva na Frdeniči. V Trstu. 1897. Zalo-
žilo gospodarsko društvo na Frdeniči. Tiskala tiskarna
Dolenc v Trstu. 16". 8 str.

Pravila političnega in gospodarskega društva za Notranjsko. Tiskal
Šeber v Postojni. Založil odbor. 1897. 8". 8 str.

Pravila c. kr. kmetijske družbe za Kranjsko. Tretji natis. V Ljub-
ljani. 1893. 8". 16 str. (Natisnili J. Blasnikovi nasledniki.)

Pravila in vozni red kluba dolenjskih biciklistov. Novomesto. 1897.
Založil klub dolenjskih biciklistov. Tiskal J. Krajec v
Novem mestu. Povprečni 12«. 48 str.

Pravila ljubljanskega uradniškega društva (slov. in nemški).
9 + 11 str. m. 8". J. Blasnikovi nasledniki. Ljubljana.

R- Perušek: Biblij ografij a slovenska. 257

(Pravila dekliškega podpornega društva v Trstu. V Trstu. 1897.
Založilo delalsko podporno društvo. Tiskala tiskarna
Dolenc. 16". 20 str.)

Pravila podpornega društva za slov. visohošolce v Gradcu. Tiskal
Drag-otin Hribar v Celju. m. 8". 7 str.

[Pravilnik društcene blagajne za bolestne [za različne fabrike].
Natisnila Ig-, pl. Kleinmayr & Fed. Hamberg v Ljubljani.)

Okrajna bolniška blagajnica v Ajdovščini v pokneženi g-rofiji

goriški in gradiški. Izkaznica štev 1897. Tiskal

R. Seber v Postojni. (Ustanovilo za okrajno bolniško
blagajnico v Ajdovščini.) 8". 24 str.

[Pravila čitalnice v Skednju. V Trstu. 1897. Založila čitalnica
v Skednju. Natisnila tiskarna Dolenc v Trstu. 16°. 8 str.

Pravila pevskega društva ,^Glas* v Sodražici. Tiskal R. Seber v
Postojni. 8". 4 str.

Družbena knjižica (pravila) katoliškega delai^skega društva v Trbovljah.
Založilo Katoliško delavsko društvo v Trbovljah. Ti-
skarna sv. Cirila v Mariboru (1897). 16^ 12 str.

Pravila prostovoljnega gasilnega društva. Kleinmayr & Bamberg-.
Ljubljana. 3542—97. Fol. 4- str.

Pravila telovadnega društva „Sokol'^ v Idriji. R. Seber. Postojna.
8«. 4 str.

Pravila brivske zadruge v Ljubljani. (Natisnila Narodna tiskarna.)

Pravila razsodiŠkega odbora zadruge v J. Blasnikovi

nasledniki. Ljubljana. 12^*. 14 str.

Pravila zadruge čevljarskih mojstrov v sodnem okraju Tržiškem.
1897. Založila čevljarska zadruga v Tržiču. Natisnili
J. Blasnikovi nasledniki v Ljubljani. 12". 20 str.

Pravila mlekarske zadruge v Trnovem., registrovane zadruge z
neomejenim poroštvom. R. Seber. Postojna. 8°. 18 str.

Pravila mlekarske zadruge v Košanski župniji., registrovane za-
druge z neomejenim poroštvom. R. Seber. Postojna.
8«. 18 str.

Zadružna pravila (Mlekarne in sirarne v Postojni). R. Seber,
Postojna. 80. 18 str.

Pravila mestne hranilnice ljubljanske. Izvrševalnc določbe k pra-
vilom mestne hranilnice ljubljanske. (Tiskal Klein Ot ("omp.)
v Ljubljani. 1897. 8°. 15 -f 9 str.

17

258 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Pravila okrajne posojihiice v Krškem^ registro^vane zadruge z

neomejeno zavezo Tiskal R. Šeber v Postojni.

(1897.) m. 8«. 15 str.

Pravila, za hramlnico in posojilnico v Gornjem Tuhinji^ registro-
vana zadruga z neomejeno zavezo. 1897. Katoliška
tiskarna v Ljubljani. 8". 10 str.

Pravila za ljudsko posojilnico, registrovano zadrugo z neome-
jeno zavezo. V Ljubljani. Samozaložba ljudske posojil-
nice. Tiskala Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Ljubljana,
m. 8^ 12 str. ^

Disciplinarni red za c. kr. državne gimnazije na Kranjskem.
(Potrjen z razpisom visokega c. kr. naučnega minister-
stva z dne 16. julija 1887. št. 11400). V Ljubljani. Na-
tisnila Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 8". 12 str.

Poslovnik pevskima zboroma Glasbene Matice. Samozaložba.
Tisk Narodne tiskarne. 8°. 7 str. (1897.)

Uredba za učiteljsko osobje Glasbene Matice. Samozaložba.
Tisk Narodne tiskarne v Ljubljani. (1896.)

Službeno navodilo za mestno policijsko stražo ljubljansko. Se-
stavil Fran Podgoršek, mestni policijski komisar.
Fol. (24 polovičnih stranij.)

Navodilo cestarjem. (Izdal in založil okrajni odbor ormoški.
Tiskala tiskarna sv. Cirila v Mariboru. 1897.) m. 16".
8 str.

Prevozniški red^ to je red, s katerim se uravnava obrt pre-
voznikom ljudi v deželnem stolnem mestu ljubljanskem.
V Ljubljani. Samozaložba mestnega magistrata. Natisnil
A. Klein & Comp. 8". (16 str. slov. in 16 str. nemških.)

Zglaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljano. Založil
mestni magistrat Ljubljanski. Natisnil A. Klein & Comp.
1897. 8°. (5 str. slov. in 5 str. nemški.)

Predpis za tobačne trafikante. Ljubljana. 1897. Tiskarna Ig.
pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. 8". 26 str. (n. in si.)

Določila o pravicah in dolžnostih uradnega osobja pri mestni hra-
nilnici ljubljanski. Pokojninski pravilnik za uradno osobje
mestne hranilnice ljubljanske. (Tiskal Klein & Comp. v
Ljubljani. (1897.) 8". 30 str.

R. Perušek: Biblijografija slovenska. 259

Občinska uprava deželnega stolnega mesta Ljubljane leta 1897.
V Ljubljani. Založnik mestni magistrat. Natisnil A.
Klein & Com)). 16". 84 str.

Volilski imenik za dopolnilne volitve občinskega sveta dežel-
nega stolnega mesta Ljubljane leta 1897. (Natisnil
A. Klein & Comp. v Ljubljani. Fol.) 17 str.

llnstrovani narodni koledar. Uredil in izdal Dragotin Hribar.
Leto X. 1898. V Celju. 8».

Vsebina zabavnega dela (95—142): Slavlje ob otvoritvi
,.Naroclnega doma" v Celji. Luka Jeran. Dr. Fran vitez Miklosicb.
Simon Robič. Janko Krsnik, spisal Fr. Vidic. Ljubljanski knezoškof
Tomaž Hren na Spodnještajerskem, spisal P. pl. Radics. Rast,
moč in razpad otmanske države, zgodovinski pregled, H. Majar.
Važni dogodki v letu 1897.

Koledar Amerikanskega Slovenca leta 1898. Tower. Minn. Na-
tisnil Amerikanski Slovenec. 8". 110 str.

Obseg: K novemu letu. Štetje časa Rudar. Prvi

razred. Pravljica o šepavem oslu. Dvojna vrsta Ijudij. Stenska ura.

Koledar Družbe sv. Mohorja za navadno leto 1898 Na

svetlo dala in založila »Družba sv. Mohorja« v Celovcu.
Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, v. 4".
128-1-80 str.

Koledar katol. tiskovnega društva v Ljubljani za leto 1898.
Namenjen zlasti slovenski duhovščini. Deseti letnik.
Izdalo in založilo katol. tiskovno društvo v Ljubljani.
Natisnila Katoliška tiskarna. 12°. 148 str.

Popotnikov koledar za slovenske učitelje. 1897. s popolnim
imenikom šolskih oblastnij, učiteljišč, ljudskih šol in
učiteljskega osobja po Južno c^tirskem, Kranjskem, Pri-
morskem in slovenskem delu Koroškega po stanju v
začetku šolskega leta 1896.— 1897. LX. leto. Sestavil
Mihael J. Nerat, nadučitelj in vrednik Popotnikov v
Mariboru. V Gorici. Tiskala in založila Goriška tiskarna
A. Gabrščok. 1896. 12". XV. -f- 213 str.

Slovensko-amerikanski koledar za leto 1897. Izdala tiskarna Glas
Naroda. 109. Gren\vich-Street Ne\v-York. 8". 104 str.

Slovensko-amerikanski koledar za leto 1898. Izdalo in založilo
uredništvo »Glas Naroda«. Četrti letnik. Ne\v-York.
Tiskala tiskarna Glas Naroda. 109. Grcen\vich-Stroot.

[Pratika Amerikanskega Slovenca za 1. 1898. l'o\v. Minn.)

17*

260 R. Perušek: Biblijografija slovenska.

Mala pratika za navadno leto 1898. ki ima 365 dni. Na svetlo
dala C. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in za-
ložili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice
prihranjene. 24°.

Velika pratika za navadno leto 1898. ki ima 365 dni. Na svetlo
dala C. kr. kmet. družba. V Ljubljani. Natisnili in zalo-
žili J. Blasnikovi nasledniki. Vse tiskovne pravice
prihranjene. 24". 57 str.

Slovenska Pratika za navadno leto 1897. ki ima 365 dni. V
Ljubljani. Tiskarna Ig. pl. Kleinmayr & Fedor Bamberg
v Ljubljani. 24". 89 str.

Različni stenski koledarji.

Repertorij o obdobnih vlogah, katere ima županstvo predla-
gati C. kr. okrajnemu glavarstvu. (Stenska tabla.) 1897.
Založil in tiskal J. Krajec. Novomesto.

Bočni katalog (zapisnik) z imenikom ljudskih šol in učitelj-
skega ORobja na Kranjskem. Začetkom šolskega leta
1897,98. Tiskal in založil R. Seber, tiskar v Postojni.
IV. letnik, m. 8».

Ročni kažipot po Goriškem^ Trstu in Istri za 1898. Uredil Josip
Krmpotič. IV. letnik. V Gorici. 1897. Tiskala in zalo-
žila Goriška tiskarna A. Gabršček. m. 8"^.

Tarifa za užitnino od vina, vinskega in sadnega mošta in od
mesa ter 4% deželno doklado za Vojvodino Kranjsko.
Založilo nadzorništvo sam. dež. naklade v Ljubljani.
Tiskal R. Šeber v Postojni, m. 8». 19 str.

Vzpored I. narodne dirke^ katero priredi klub slovenskih bici-
klistov »Ljubljana« ob desetletnici svojega obstoja in
slavnostni otvoritvi novega dirkališča v nedeljo dne
3. oktobra 1897. Natisnila A. Klein & Comp. v Ljubljani.
80. 20 str.

Jesen in zima. 1897198. III. letnik. Gričar & Mejač. Trgovina
s konfekcijami za gospode in dame. Ljubljana. Prešer-
nove ulice št. 9. 4". 40 str.

/"^ -^ -^ -T- -T*- "T" -T-

Letopis „Slov^^ske Matice''.

(Sestavil E. Lah.)

Poročilo o delovanju „Slovenske Matice"

v dobi od 1. grudna 1897 do 30. listopada 1898.

113. odbopova seja, v sredo dne 19. prosinca 1898. 1.

Navzočni: Gg.Fr. Leveč (predsednik); dr. H. Dolenec, P. Grasselli, A. Kohlar,
A. Kržič, dr. J. Lesar, M. Pletersnik, dr. L. Požar, dr. J. Stare, I. Sumile,
I. Šiibic, A. Tavčar, L Vavru, Fr. IViesthaler, V. Zupančič in dr. J. Zupanec (od-
horniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 17.

Predsednik prog'lasi sklepčnost, pozdravi navzočne, otvori
sejo in da besedo zapisnikarju.

Zapisnika o 111. redni in o 112. izredni odborovi seji,
overovljena po i^redsednikii ter po odbornikih dr. Požarju in
Sušnikti., se odobrita brez ugovora. Na ogled sta zapisnika o
sejah gospodarskega odseka z dne 19. vel. srpana in 6. grudna
in pa zapisnik o seji književnega odseka z dne 17. prosinca.
Overovateljema današnjemu zapisniku imenuje predsednik
odbornika ravnatelja Subica in nadzornika Zupančiča.

Dne 4. malega srpana lani je odkrilo »Slovensko uči-
teljsko društvo« v Podbrezju na Gorenjskem pokojnemu
Andreju Praprotniku na rojstni hiši, dne 8. kimovca pokojnemu
Ivanu Tomšiču na njegovem rojstnem domu na Vinici spo-
minsko ploščo. Obeh slavnosti se je udeležila tudi zlatica;
pri prvi sta jo zastopala odbornik Zumer in tajnik, pri drugi

262 Letopis „SIovenske Matice".

clruštvenik Gangl. — Dne 28. malega srpana je umrl v
Ljubljani notar Janko Kersnik^ Matičin odbornik, ustanovnik
in poverjenik. Matica je izrazila njegovi vdovi pismeno so-
žaljenje, položila na krsto venec s trakovi in bila pri po-
grebu na Brdu zastopana po predsedniku in odborniku
Senekoviču. Njegove čestilce na Dunaju, praznujoče dne
6. grudna Kersnikov večer, je pa brzojavno pozdravila. —
Starosti odborovemu, odborniku dr. Jerneju Zupancu, je po-
vodom odlikovanja z naslovom cesarskega svetnika čestitala
pismeno. — Po istej poti se je spomnila ^Glasbene Mdtice^^
katera je dne 8. grudna praznovala 251etnico svojega ob-
stanka s slavnostno sejo v »Glasbenem« in s slavnostnim
koncertom v »Narodnem domu«, vabeča tudi svoje odbor-
nike k slavnostni seji. — Predsednik se zahvali odbornikom
Grasselliju, Koblarju, dr. Požarju in Rutarju, ki so kot člani
ožjega odseka veliko pripomogli, da se je Kopitarjeva slav-
nost dne 12. vinotoka v Ljubljani tako častno praznovala
in tako dostojno izvršila; končno zahvali vse one, ki so k
temu sploh kaj pripomogli.

Na znanje se vzame, da je sprejela Matica knjižno
zvezo s poljskim društvom „Toivarzystwo ludoznaivcze"' v Levovu.

Matica je izgubila v zadnji dobi več ustanovnikov in
poverjenikov; umrli so župniki Drčar, dr. Lipold, Oblak in
Pogačnik, dekan Stariha, kanonik Hofstefter in zasebnik Na-
vratil. (V znak sožaljenja se odborniki dvignejo s svojih
sedežev.)

Sklene se, da se Matica, ki je povabljena na prazno-
vanje tisočletnice Pavla Diakona v Starem mestu na Furlan-
skem meseca kimovca 1899. L, te slavnosti, ako bode možno,
primerno udeleži.

Po kratkem razgovoru se reši več gospodarskih vprašanj,
ki se tičejo hišnih in tiskarskih zadev.

Odobre se nagrade pisateljem, korektorjem in urednikom
društvenih knjig za 1. 1897. nei/premenjene, kakor jih je
nasvetoval književni odsek.

Za 1897. leto je izdala Matica za društvenike po sedem
knjig v obsegu 91 pol, in sicer: 1.) Letopis za 1. 1897.; uredil
prof. A. Bartel, tiskala »Narodna tiskarna« v 3000 iztisih;
2.) dr. K. Glase/-. Zgodovina slovenskega slovstva ITI. del,
drugi zvezek, tiskala »Katoliška tiskarna« v 3200 iztisih;
3.) dr. K. StrekeJj: Slovenske ntlrodne pesmi III. snopič. Tiskala
Miličeva tiskarna v 3200 iztisih; 4.) .S". Butar: Trst in Istra.
II. del. Tiskala Blaznikova tiskarna v 3000 iztisih; 5.) /. Subic:
Elektrika. I. del. Tiskala Hribarjeva tiskarna v Celju v 3100 iz-
tisih; 6.) Zabavne knjižnice X. zvezek: Trojka. Povest, Spisal

Letopis „Slovenske Matice". 263

dr. Fr. D. Tiskala Blaznikova tiskarna v 3000 iztisih. 7.)
Anton Knezove knjižnice IV. zvezek. Uredil predsednik.
Tiskala »Narodna tiskarna« v 3200 iztisih.

Ker se je za ^Stenski zemljevid slovenskih pokrajin'^ ogla-
silo doslej še le 1442 naročnikov, torej še ne prav polovica
za izdavanje in zalaganje potrebnega števila, je poziv po-
noviti in zaostale poverjenike opomniti. Tudi se je obrniti
na deželni zbor s prošnjo za prispevek k pokritju troškov.

Na znanje se vzame, da dr. Kosovo ^Vz^ojeslovje". dru-
štvena založna knjiga, ni dobilo aprpbacije za šole, baje
ker sloni na Herbartovi pedagogiki. Čudno je, da se Lind-
nerjeva knjiga, po kateri je dr. Kosovo: Vzgojeslovje poslo-
venjeno, sme še nadalje rabiti kot učna knjiga, nje slovenski
prevod pa ne, in da se temu očitajo Lindnerjeve napake.
Sklene se to knjigo vsako leto podarjati interesovanim
krogom kot učno pomagalo.

Društvo je prejelo jako veliko prošenj od zavodov,
društev in posameznikov za podaritev založnih knjig, ka-
terim se je redno ustrezalo. Matica je prejela za te poda-
ritve ustne in pismene zahvale.

Veliko se je izpremenilo med pooerjeniŠtvom. Nove po-
verjenike so dobile Brežice, Draga, Loški potok, Šmarije
pri Jelšah, Jesenice, Medvode, Metlika, Postojina, Brdo in
Borovnica; spojili sta se zopet poverjeništvi Kotlje in Pli-
berk v jedno; novo poverjeništvo se snuje za Rakek z
Uncem.

Društvu je pristopilo od zadnje redne seje 245 društ-
venikov; za leto 1897. jih je plačalo 2525, za 1896. pa 2461.
Kot marljivi poverjeniki so se odlikovali posebno gg.:
Andoljšek v Dragi, Eller na Zilji pri Beljaku, Jarc v Bra-
slovčah, Kalan v Krškem, Lapanja v Kobaridu, Schwentner
v Brežicah, Markošek v Mariboru, Gomilšek v Jarenini,
Abram v Gorici, Slovenija na Dunaju, dr. Glaser v Trstu,
i. dr. s tem, da so Matici pridobili več novih udov.

Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 241 knjig, zvezkov
in časopisov; največ ruskih, čeških in slovenskih; petina
podarjenih, štiri petine zamenjane.

Voli se pododsek treh odbornikov (gg. Koblar, dr. Požar
in Subic) z nalogo, da razmišljava in poda odboru nasvete
o tem, kaj bi bilo storiti z vedno močneje narastajočo dru-
štveno knjižnico.

Ko se odbor za to odloči, da bodi občni zbor takoj
po Veliki noči, zaključi predsednik, ker se nihče več ne
oglasi za besedo, sejo.

264 Letopis „Slovenske Matice".

114. odbopova seja, v ponedeljek dne 4. aprila 1898. 1.

Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predsednik); A. Bartel, F. Grasselli, Fr. Huhad,
dr. I. Janežič, A. Kohlar, dr. Fr. Lampe, dr. J. Lesar, M. Pleteršnik,dr. L. Požar,
A. Senekopič, dr. J. Stare^ L Siibic, A. Tarčar, dr. I. Tavčar, I. Vavrti, I. Vilhar,
Fr. IViesthaler in V. Zupančič [odborniki) ; E. Lah {zapisnikar). Skupaj 20.

Zapisnik o 113. odborovi seji, lii sta ga pregledala in
potrdila odbornika ravnatelj Šubic in nadzornik V. Zupančič.,
se odobri brez ugovora. Overovateljema današnjemu zapis-
niku se imenujeta odbornika dr. L Janežič in M. Pletersnik.
Na ogled so zapisniki o sejah knjižničnega odseka z dne
17. februvarija, gospodarskega odseka z dne 24. marca in
književnega odseka z dne 1. aprila t. 1.

Na povabilo društva »Pravnik« se izvolijo predsednik
Leveč in pa odbornika dr. Požar in Suhic v odsek, ki sestavi
v družbi s tremi pravniki in tremi duhovniki spomenico o
ustanovitvi vseučilišča v Ljubljani.

»Matica« je pozdravila dne 17. februvarija t. 1. „Slovenijo'*
na Dunaju ob praznovanju večje veselice, čestitala odbor-
niku, ustanovniku in poverjeniku L. Svetcu ob njegovi srebrni
poroki; nadučitelju in poverjeniku A. Novaku v Idriji ob nje-
govi 251etnici, odkar je ondi učitelj; jugoslovanskemu me-
cenu dr. J. J. Strossniajerju ob njegovi GOletnici mašništva in
sklenila čestitati odličnemu pisatelju in sotrudniku dr. Janezu
Mencingerju v Krškem ob njegovi GOletnici.

Deželnemu zboru, kateri je »Slovenski Matici« v po-
kritje troškov za »Stenski zemljevid« naklonil podporo
500 gld., se izreče pismena zahvala in se sklene naprositi
tudi mestno občino ljubljansko, da bi k tem troškom pri-
spevala s primerno svoto.

Srbskemu poslanstvu na Dunaju, dvornemu svetniku
dr. Jagiču in svetniku dr. J. Zupancu se izreko na krasnih
knjižnih darilih pismene zahvale.

Podpredsedniku P. Grasselliju se izreče zahvala za njegov
govor o odobrovanju slovenskih učnih knjig.

Poročilo gospodarskega odseka o računih za 1. 1897.,
odobrenih po presojevavcih, se vzame na znanje. Zajed no
ž njimi se sklene končno urediti več gospodarskih vprašanj,
tako da ne bo trpelo društvo škode.

Odobri se poročilo književnega odseka o letošnjih društ-
venih knjigah, njih številu, obliki, vsebini in obsegu. Obsegale
bodo krog 80 pol, tiskale se bodo v 3200 iztisih; po vsebini
bodo štiri znanstveno-poučne, dve pa leposlovni; po veli-
kosti bodo imele prve štiri obliko Letopisa, zadnji dve pa
obliko »Zabavne knjižnice«.

Sklene se, da se je pri izdavanju zabavnih knjig po-
sebno ozirati na priljubljene starejše slovenske pripovednike

Letopis »Slovenske Matice". 265

in pesnike (Kersnik, Ogrinec, Mencinger, Cegnar, Svetličič,
Žakelj) in dado se predsedniku v tem oziru potrebna po-
oblastila.

Soglasno se sklene, da je ob Prešernovi stoletnici
1. 1900. izdati ^Prešernovo spomenico''^ ki bi obsegala pesnikov
životopis, opis njegove dobe, listine, tolmač njegovih pesmi,
itd. ter popolnjevala izdajo njegovih poezij, ki jo pripravlja
Bamberg.

Raznim rokopisom se določijo presojevavci.

Po nasvetu knjižničinega odseka se sklene občnemu
zboru predlagati, naj stopi Matica radi odstopa svoje knjiž-
nice v dogovor z deželnim odborom.

Sklene se sodelovati pri hrvatskem foUdoristskem „Zbor-
nikii'^ in v ta namen naprositi strokovnjaka, da objavi v
Letopisu navodilo.

Nova poverjeništva so se osnovala za Unec-Rakek, Gorje,
Šmarije na Goriškem in Skedenj; nove poverjenike sta do-
bila Rojan in Sežana.

Podarilo se je v zadnjem času veliko knjig in je Ma-
tica prejela za darila več zahval. Jeli so se oglašati za
starejše knjige tudi po znižanih cenah.

Za društvene knjige se kaže od leta do leta večje
zanimanje v časopisju. Matičine knjige se pohvalno in v
obširnih ocenah imenujejo ne le v domačih časopisih, ampak
tudi v vnanjih, celo v inozemskih.

zlatica se naprošena udeleži s svojimi prirodoznanskimi
knjigami letošnje jubilejske razstave dunajske.

Poročilo o »Stenskem zemljevidu« se vzame na znanje.

Od zadnje seje je pridobila Matica 68 novih vdoo:
2 ustanovnika in 66 letnikov. Za letos jih je dozdaj plačalo
528, za lani 2603.

Knjižnici je prirastlo od zadnje seje 179 knjig, zvezkov
in časopisov; večinoma po zamenji, nekoliko tudi podarjenih;
največ čeških, ruskih in slovenskih.

Končno se sklene, da bo letos občni zbor v sredo dne
27. aprila ob šestih zvečer v »Narodnem domu«.

XXXIII. redni občni zbor, v sredo dne 27. aprila 1898. leta.

Navzočnih 45 društvenikov pod predsedstvom prof.
Fr. Levca, ki pozdravi zbornike tako-le:

»Vsem gospodom društvenikom, ki so prišli na občni
zbor ter s tem pokazali svoje zanimanje za naše društvo,
izrekam presrčno zahvalo.

O društvenem delovanju, častita gospoda. Vam bode
obširneje poročal tajnik; društveni računi pa so razgrnjeni

266 Letopis „Slovenske Matice".

na vpogled in vrhu tega jih ima vsak tukaj navzočni dru-
štvenik tiskane v rokah.

Jaz le toliko na kratko omenim, da Matica glede šte-
vila društvenikov, kakor glede števila knjig in njih notranje
cene očitno napreduje. Letošnje knjige društvenikom v obče
ugajajo in javna kritika jih je tudi pohvalila. To je od-
boru znamenje, da je na pravem potu in da mu kaže tudi
v prihodnje nadaljevati svoje dozdanje delovanje. Izkušnja
je potrdila, kako prav je storil odbor, da se ni vdal siren-
skim glasovom, ki so zadnja leta svetovali, da Matica opusti
vse znatistveno delovanje ter goji edino leposlovje. Sprožilo se je
namreč prevažno vprašanje o ustanovitvi slovenskega vseuči-
lišča v Ljubljani. Kakšni bi stali pred svetom, Uo bi se na
eni strani protivili vsakemu znanstvenemu delovanju, na
drugi strani pa zahtevali, naj nam učna uprava da vseuči-
lišče ? Zatorej mislim, da čaka Matico v prihodnjih letih važna
naloga, da s korenitimi znanstimiimi spisi dokaze., da so tudi
Slovenci zmožni delovati na znanstvenem polju, — da so vredni za-
htevanega vseučilišča. Poleg »Leonove družbe«, poleg »Prav-
nika« in »Muzejskega društva« morajo naši učenjaki imeti
na razpolaganje tudi »Slovensko Matico«, da v njenih knjigah
priobčujejo dobre spise zlasti knjizno-zgodovinske in jezikoslovne
vsebine, ker ostale znanstvene stroke imajo v glasilih zgoraj
imenovanih društev svoje zavetišče. Ker pa Matica poleg
tega ne bo smela prezirati leposlovja, poiskati ji bode drugih
gmotnih virov in pomočkov za svoje publikacije. Obrniti se
bode na učno upravo, da tudi ona podpre Matico z izdatnim
prispevkom, kakor ga daje ne samo češki in poljski akade-
miji, ampak tudi maloruskemu knjižnemu društvu »Sev-
čenko« v Levovu.

Potem bi bilo Matici možno izdati vsako leto najmanj
po sedmero knjig, izmed katerih bi bile štiri znanstvene, tri
pa leposlovne vsebine.

Končno izvršujem prijetno nalogo, da se presrčno za-
hvaljujem vsem, ki so preteklo leto podpirali predsedstvo
in društveni odbor v njiju poslovanju. Iskreno zahvalo iz-
rekam vsem poverjenikom, ki so nam pridobili novih udov
ter pospeševali društveno dolovanje. Iskreno pa se zahva-
ljujem tudi vsem delavnim odbornikom in pregledovavcem
rokopisov za njih obilni trud.«

Potem da predsednik besedo tajniku, kateri prečita
svoje poročilo, ki slove tako-le:

»Slavni zbor, Doba, katero imamo ravnokar za sabo, je
sicer ena krajših, ni pa med neplodovitimi. Izmed društve-
nikov se je pojavila želja, naj se občni zbor ne skicuje še

Letopis „Slo venske Matice". 267

le junija in n(3 na zgodnjo popoldansko uro. Odbor je tej
želji ustreg-el in sklical zborovanje za danes ob šestih.

Lanski — to je 32. občni zbor — (vršil se je dne
28. junija ob polpetih popoldne v mestni dvorani) odboru
razen ene ni prinesel nobene izpremembe. Namesto pokoj-
nega Navratila je bil v odbor na novo voljen dr. M. Murko.,
ki si je za Matico že kot neodbornik pridobil veliko zaslug,
bodisi kot pisatelj in sotrudnik, bodis'i kot vpliven društvenik.

V društvenem upravništvu je ostalo v preteklem letu vse
pri starem: isti predsednik, ista podpredsednika, isti blagajnik,
ista ključarja, isti udje 2:ospodarskega in književnega odseka.

Odbor je imel 4 seje: 3 redne in 1 izredno; redne dne
30. junija lani, 19. januarija in 4. aprila letos; izredno dne
1. oktobra lani.

Književni odsek se je zbral v sejo dvakrat, namreč
17. jan. in 1. aprila t. 1.; gospodarski trikrat, to je: 19. avgusta,
1. decembra in 26. marcija.

Poleg teh sta zborovala v Matici še dva ad hoc odseka,
namreč Kopitarjev in knjižnični: prvi trikrat (14. julija,
25. septembra in 6. oktobra), drugi enkrat (17. februarija).

V prvi svojih sej se je odbor osnoval in posvetoval o lan-
skih knjigah, v drugi o nagradah pisateljem, korektorjem
in tiskarjem lanskih knjig, v tretji o pripravah za letošnji
občni zbor in pa o letošnjih društvenih knjigah; izvenredna
seja je bila sklicana zaradi Kopitarjeve slavnosti.

Matica je izdala lani sedem knjig. S tem je ustregla
društvenikom, ustregla pa ni blagajni, ker je za knjige iz-
dala več, nego bi bila smela. Podala je 90 pol berila. Na-
menjena je bila izdati le šest knjig; slučajne razmere so pa
tako nanesle, da je morala izdati sedem knjig. Tudi lanske
knjige so se nekoliko zakasnile, toda ne tako močno, kakor
predlanske. Z zadnjimi knjigami je Matica, kakor sodi javno
mnenje, napravila znaten korak naprej. Knjige močno ugajajo.
Ta trditev ni smela, ker kritika, ki Matici nikdar ne priza-
naša, tako sodi. Društvene knjige se ocenjujejo pohvalno
skoro brez izjeme; privoščijo jim obširne ocene skupno in
posamič. Omenjajo se v domačih in vnanjih časopisih, v
dnevnikih in mesečnikih. Dokaz, da ugajajo, je tudi, da so tri
izmed njih komaj tri mesece potem, ko so izŠle, tudi ze pošle, vkljub
temu da je Matica naložila po 150 — 200 iztisov več, kakor
je društvenikov. Novi društveniki, kateri pristopijo društvu
tudi za nazaj, prejmo namesto teh knjig (Letopis, Trojka,
Trst) druge s podobno vsebino.

f Letos izda Matica šest knjig: štiri znanstveno-poučne in
dve leposlovni. Matica izda 1.) Letopis za leto 1898; uredil

268 Letopis „ Slovenske Matice".

g-a bo prof. Bartel. Tvarina mu je že zagotovljena.
Knjiga bo obsegala krog 20 pol; tiskala jo bo »Narodna
tiskarna« v 3200 izvodih. — 2.) Elektriko. II. del. Spisuje rav-
natelj Subic. Knjiga bo letos obsegala krog 15 pol in imela
veliko več slik od lanske. Tiska jo Hribarjeva tiskarna v
Celju v 3100 iztisih. — • 3.) dr. K. Glaser: Zgodovina sloven-
skega slovstva. IV. del. 1. zvezek. Tiskala jo bo v obsegu
krog 10 tiskovnih pol »Katoliška tiskarna« v 3200 iztisih.
Pisatelj je naprošen, obdelati ostalo tvarino tako, da jo s pri-
hodnjim letom skonča. — ■ 4.) dr. K. Strekelj: Slovenske na-
rodne pesmi. IV. snopič. Rokopis je zagotovljen za konec
prihodnjega mesca; knjiga je proračunjena na okroglih 12
pol in se bo tiskala zopet v 3200 izvodih. — 5.) Zabavne
knjižnice XI. zvezek. Vsebina mu ni končno določena. Odbor
se je le po nasvetu književnega odseka zedinil v načelu, naj
začne Matica zbirati in objavljati stare slovenske klasike:
pripovedovavce in pesnike. Misli se v prvi vrsti na Kersnika,
Ogrinca, Mencingerja, Ledinskega, Cegnarja in Svetličiča in
dalo se je g. predsedniku pooblastilo, v tem oziru potrebno.
— 6.) Anton Knezove knjižnice V. zvezek. Uredil ga bo pred-
sednik in poskrbel za primerno tvarino ; tiskala ga bo pa
»Narodna tiskarna v 3200 iztisih. — Odbor trdno upa, da
bo društvenikom s temi knjigami ustreženo in zanesljivo
pričakuje, da si društvo ž njimi pridobi novih zaveznikov.

Tudi lani je bila iz obresti Jurčič-Tomšičeve ustanove
za literarne namene razpisana častna nagrada, imela pa ni
povoljnega uspeha. Oglasilo se je sicer nekaj tekmovavcev;
njih spisov pa ni bilo mogoče nagraditi, marveč jih je bilo
treba vrniti pisateljem.

Prejela je Matica tudi sicer še več rokopisov; nekaj
rabnih se bo prilično porabilo, nekaj nerabnih se je vrnilo,
nekaj neocenjenih se ocenjuje.

Vprašanje »Stenskega zemljevida« še nikakor ni dozo-
relo do izdaje. Matica se je obrnila lani na vse poverjenike,
da ji nabero potrebno število naročnikov. Uspeh ni bil tako
ugoden, kakor bi se bilo smelo pričakovati ob tolikem za-
četnem zanimanju. Po preteku enega leta se ni prijavila niti
polovica potrebnega števila. Sklenilo se je pri zaostalih po-
verjenikih pospešiti nabiranje; objavili so se tudi oklici
vnovič po vseh časopisih. Ker se pa po tej poti ni nade-
jati potrebnega števila naročnikov, se je obrnila Matica s po-
sebno prošnjo na deželni zbor in prejela podporo 500 gld.,
in obrnila seje tudi na mestni zbor. — Potreba zemljevida
je vsestranska, njegova važnost in korist se povdarja povsod;
naj se torej interesirani krogi, ne samo poverjeniki, zavzemo,
da se stvar čim preje uresniči.

Letopis „Slovenske Matice". 269

Dvoje veselih znamenj je zabeležiti pri knjižni zalogi.
Za založne knjige sploh se oglašajo od leta do leta pridnejše
društva ob periferiji; dokaz da se ljudstvo probuja, kjer je
bilo že v nevarnosti, da narodno zaspi. Matica je prošnjam
prav rada ustrezala, vsaj je to v popolnem soglasju z dru-
štvenim namenom. Zlasti so pa jeli segati po knjigah pol-
preteklega časa: po »Zabavni knjižnici«, »dr. Glaserju« in
»dr. Streklju«, proti znižani kupnini, posebno novi udje. Na
ta način je vendarle upati, da se končno izprazni zaloga,
tembolj ker se ne zalagajo več knjige po nepotrebnem v
previsokem številu. Od tega postopanja imata torej korist
društvo in občinstvo. S 1. septembrom lanskega leta je odbor
po nasvetu gospodarskega odseka ustavil komisijonelno pro-
dajo knjig in vpeljal za društvo boljši stari način prodaje
proti sprotnemu plačevanju. Popusta dovoljuje Matica 25"/o
in sicer vsem knjigarjem. Lani je štela zaloga pričetkom leta
16.406 knjig in 224 zemljevidov. Med letom jih je prirastlo
12200, odpadlo pa 12.227 in sicer: 11.288 na ude, 280 je bilo
kupljenih, 659 podarjenih. Koncem leta je torej štela zaloga
16.439 knjig in 224 zemljevidov. Popolnoma sta pošli II. del
Goriške in prof. Trdine »Zgodovina slovenskega naroda«.

Z založnimi knjigami se odbor ne more kar nič pohva-
liti. Običajno se razpečava le Erjavčevo »Živalstvo«, pičleje
»Somatologija«; še precej »Stenografija«, vkljub temu, da še
vedno ni šolska knjiga, čeravno je odobrena. Vdušili so pa
»Vzgojeslovje« vsled neugodne ocene, po kateri knjiga ne
more postati šolska. Matici, katera se je gmotno žrtvovala,
delajo se s tem le velike neprilike. Da bo knjiga imela
vendarle nekoliko koristi, je odbor sklenil, da se vsako leto
podari med učiteljiške četrtoletnike, katerim je bila kot
šolska knjiga namenjena. Poslalo se je na ta način letos v
Ljubljano, Celovec, Koper, Gorico in Maribor 137 izvodov.
Križmanova »Slovnica italijanskega jezika« se tudi prav malo
razprodaja.

Knjižnici je lani zopet prirastlo 499 knjig, zvezkov in
časopisov: 117 podarjenih in 382 zamenjanih; po jeziku 189
ruskih, 150 čeških, 68 slovenskih, 35 hrvaških, 15 nemških,
13 srbskih, po 9 bolgarskih in poljskih; 5 sorbskih, 3 latinske,
2 madjarski in 1 švedska. V zvezo je stopila Matica na novo
z dvema društvoma, namreč: »Towarzystwo ludoznawcze«
in »Prof. zbor v Belem gradu«. Kar je poročevavec povdarjal
lani, to mora ponavljati v isti, če ne v večji meri, še letos.
Knjižnica je primeroma bogata in še precej raznovrstna,
vendar zelo pomanjkljiva. Obžalovati je pa, da si knjig skoro
nihče ne izposoja, da torej, kot izkušnja leto za letom uči,
v tej sestavi nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Se pred

270 Letopis „Slovenske Matice".

kratkim je dobila prav dragocene in redke knjige v dar,
kakor jih ima že več podobnih, toda nikomu ne hasnejo.
Število knjig- raste od leta do leta, prostor postaja vedno
tesneji, zanimanje za knjige pa ne le ne raste, marveč celo
ponehuje. Ker je želeti, da se temu razmerju napravi kmalu
konec, stopa danes odbor pred občni zbor s samostojnim
predlogom, merečim na to, da se odstopi društvena knjižnica
pod gotovimi pogoji kaki drugi javni oblasti, kjer bi našle
knjige boljše mesto in kjer bi svoj namen lože dosegale.

Računsko poročilo imajo gospodje zborniki v rokah.
Ker se o njem lahko natančnejše pouče sami, ni moj namen,
da se spuščam v podrobnosti. Na nekatere stvari je pa treba
slavni zbor vendarle opozoriti. Računski sklep kaže 111 gld.
47 kr. nedostatka in v opazki je povedano, da je Matica
1670 gld. več izdala, nego bi bila smela. Glavni razlog, zakaj
se je to zgodilo, je bil naveden že pri knjigah. Matica je
po neljubem slučaju primorana izdala sedem knjig, mesto
šest. Knjio-e so postale dražje: tiskarne so s cenami posko-
čile; tudi nagrade plačuje Matica visoke, če hoče dobiti dobre
spise. Nedostatku so pa krivi še drugi momenti. Matica je
imela pri Kopitarjevem računu nad 300 gld. primanjkljaja.
Matica je izplačala 100 gld. nagrade nekemu pisatelju na
račun rokopisa, ki izide šele prihodnje leto; za klišeje seje
izdalo lani 400 gld. in vendar se večja polovica teh klišejev
porabi šele letos. Matica ima končno tirjati še knjižni dolg
več kot 100 gld.

g- Odkar je bila hiša po potresu temeljito popravljena,
so se letni troški za hišne poprave izdatno zmanjšali. Treba
se bo letos lotiti le še onega stanovanja, ki je ostalo po
potresu nepopravljeno.

Ker je društvo izdalo več, nego bi bilo smelo, se je
lani premoženje vkljub temu, da je število društvenikov
narastlo in da je Matica pridobila pri papirjih na kurzu,
vendarle skrčilo za 1220 gld.

Proračun je prav ugoden, čeravno ni sestavljen na
optimistični podlagi. Na društvenini se bo skoro gotovo
dobilo še več. Vendar je bilo tudi pri teh dohodkih za
knjige mogoče določiti za 500 gld. višjo svoto od lanske
proračunove in bo odboru mogoče po zdanjem načrtu ne
le vzdržati ravnotežje, ampak skoro gotovo zmanjšati neko-
liko lanski nedostatek.

Račun depozit kaže običajno lice.

Računski sklep Knezove ustanove izkazuje mal pre-
bitek, vendar še nekoliko večji, nego predlanski.

Večjih volil in daril lani ni bilo. Volilo pokojnega
Žuže končno še ni poravnano. Ponujano poravnavo za

Letopis „Slovenske Matice". 271

dvomljivi tabulat okroglih 600 gld. s 50 g'ld. je Matica vsled
soglasnega sklepa gospodarskega odseka odklonila. Tudi se
bo Matica potrudila dve že močno zastareli tirjatvi izterjati.
Jako veliko se je v zadnji dobi zopet izpremenilo med
poverjeništvoni. Poživilo seje poverjeništvo osapsko v Istriji;
novega poverjenika je dobil Dunaj; spojili sta se poverje-
ništvi Kotlje in Vogrče v eno s sedežem v Kotljah; nove
poverjenike so dobila poverjeništva na^ Brdu, v Postojini,
Metliki, Medvodah, na Jesenicah, v Smariju pri Jelšah,
Dragi, Brežicah in Borovnici; novo poverjeništvo se je osno-
valo za Unec in Rakek s sedežem na Uncu, novega pover-
jenika je dobila Sežana; nova poverjeništva se snujejo za
Smarije na Goriškem, Gorje in Skedenj. Matica šteje zdaj
že do 150 poverjenikov, od katerih zaslužijo posebno po-
hvalo gg. Abram Josip v Gorici, Andoljšek Bernard zdaj v
Mirni peči; EUer Franc na Zilji, dr. Glaser Karol v Trstu,
Gomilšek Franc Sal. v Jarenini, Jarc Franc v Medvodah,
Jarc Valentin v Braslovčah, Jelovšek Gabrijel na Vrhniki,
Kalan Janko v Krškem, Lapanja Ivan v Kobaridu, Markošek
Ivan v Mariboru, Novak Alojzij v Idriji, Primožič Štefan v
Postojini, Sadnikar Josip v Kamniku, Schwentner Lavoslav
zdaj v Ljubljani, Slovenija na Dunaju, Tomažič Ivan v
Skofji Loki.

V tesni zvezi s poverjeniki so udje. Matica se v tej
zadevi drži svojega starega, toda dobrega gesla: počasi, pa
dosledno. Dokaz, da to geslo ni napačno, je faktum, da je
Matica, ko je poročevavec prevzel tajništvo 1884. leta, štela
1125 letnikov, zdaj jih pa šteje 2621. Število se je torej z
doslednjim narastanjem v 141etih več kot podvojilo.

V zadnji dobi ima Matica zabeležiti jako veliko na-
rodnih in drugih pojavov, s katerimi je tudi ona v zvezi.

Lani o Binkoštih je praznoval njen častni član, češki
rodoljub Jan Lego, štiridesetletnico svojega pisateljevanja. Ma-
tica mu je o tej priliki pismeno čestitala. — Dne 4. julija
lani je odkrilo »Slov. učit. društvo« v gorenjskem Podbrezju
svojemu pokojnemu predsedniku A. Praprotnikn v rojstni hiši
spominsko ploščo. Pri tej slavnosti, ki je veljala tudi Mati-
činemu soustanovitelju, odborniku, tajniku in ključarju, je
bilo društvo zastopano po odborniku Zumru in po poroče-
vavcu. Ožji rojaki pokojnega nepozabnega predsednika, ka-
nonika ilf orna so sprožili misel, da se njemu postavi v rojstni
fari v Stangi spomenik. Matica je to misel z veseljem po-
zdravila in poslala takoj znaten prispevek, enako kot za po-
kojnega odbornika, učitelja I. Tomšiča, katercnnu so dne
8. septembra na Vinici odkrili spomenik. Pri tej slavnosti
je Malico zastopal njegov rojak učitelj Gangl. Dne 10. in

272 Letopis »Slovenske Matice".

12. oktobra lani sta se vršili na Dunaju in v Ljubljani Ko-
pitarjevi slnvnosti, obširnejše popisani v zadnjem zvczliu Kne-
zove knjižnice. Ni moj namen o njih še izgubljati besede.
Le toliko bodi povedano, daje Matica ž njima prav dostojno
nastopila in slovensko čast napram tujemu svetu prav dobro
rešila. Delo, trud in zaslug-e interesovanih krogov je v zgoraj
omenjeni knjigi spretnejše pero že opisalo. Dne 6. decembra
so praznovali na Dunaju Kersnikov večer; slavitelje zaslužnega
pokojnika je Matica brzojavno pozdravila in storila isto na-
pram Sloveniji ob praznovanju večje veselice dne 17. februa-
rija. Pevsko društvo ^Glasbena Matica" je praznovala dne
8. decembra 251etnico svojega obstanka. Prijateljskega dru-
štva, izborno sodelujočega pri Kopitarjevi slavnosti, se je
Matica spomnila v pismeni čestitki in z vabilom odbornikov
na slavnostno sejo. Januarija letos je prejela Matica vabilo
na tisočletnico po zgodovinarju Pavlu Diaconu, katero bodo
praznovali prihodnje leto v slovenski Furlaniji. Za vabilo se
je Matica zahvalila in obljubila, da se, če možno, slavnosti
udeleži po enem ali dveh zastopnikih. — Dne 16. februa-
rija je praznoval jugoslovanski mecen, vladika rf^-. Strossmajer^
601etnico mašništva. Matica mu je o tej izredni priliki česti-
tala brzojavno in čestitala končno pismeno marljivemu po-
verjeniku Alojziju Novaku k 251etnici idrijskega učiteljevanja,
odborniku, ustanovniku in poverjeniku Luki Scetcu k srebrni
poroki. Nj. Veličanstvo je odborovega starosto, žalibog zdaj
že pokojnega dr. Jerneja Zupancn^ lani novembra mesca od-
likovalo z naslovom ces. svetnika. Matica mu je na tej od-
liki pismeno čestitala. Isti častitljivi mož je že nekaj mesecev
pozneje, dne 11. aprila na veke zatisnil svoje trudne oči v
visoki starosti 88 let. Svojega staroste, soustanovitelja, usta-
novnika, 33letnega odbornika, Oletnega blagajnika in več-
letnega revizorja se je o tej za društvo žalostni priliki Matica
spomnila prav dostojno. Iz hiše je vihrala črna zastava, dru-
štvo je izdalo svoj parte, položilo na krsto venec s trakovi
in bilo pri pogrebu zastopano po predsedniku, II. podpred-
sedniku, mnogobrojnih odbornikih in društvenikih. —
Enako častno se je Matica poslovila lani od svojega odbor-
nika, ustanovnika, poverjenika in sotrudnika Janka Kersnika,
ki je umrl dne 28. julija v Ljubljani, razobesila črno zastavo,
izdala svoj parte, poklonila venec s trakovi in bila pri po-
grebu na Brdu zastopana po predsedniku in odborniku rav-
natelju Senekoviču.

Matica je dobila od dvorne knjigarne Frickove na Du-
naju častni poziv, da se s svojimi prirodoslovnimi knjigami
udeleži letošnje ondotne jubilejske razstave. Društvo se je
pozivu odzvalo in se bo razstave udeležilo z Erjavčevo »So-

Letopis nSlovenske Matice". 273

matologijo«, s Tuškovim »Prirodopisom rastlinstva« in z Er-
javčevim »Prirodopisom živalstva«.

Račune so dne 29. marcija t. 1. preg'ledali, s knjig-ami
primerjali in v popolnem redu našli gospodje pregledovavci
F. Bradaška, J. Dimnik in Drag. Žagar. Za marljivi in zares
vstrajni trud, katerega žrtvujejo že leta in leta, jim bodi iz
občnega zbora zaslužena zahvala.

Da poverjenikom njihov posel nekoliko olajša, omislila
si je Matica opominjevalne dopisnice za zamudne društve-
nike in vabilne dopisnice za nedruštvenike ter jim bo uprav-
ništvo takšne dopisnice na zahtevo dopošiljalo.

Matica žaluje ob grobu večjega števila društvenikov,
kojim bodi vsem poleg že zgoraj posebej omenjenih blag
spomin!«

Revizorjem gg. F. Bradaški, J. Dimniku in Drag. Žagarju
se izreče zahvala in se po nasvetu odbornika ravnatelja
A. Senekoviča z vsklikom izvolijo tudi za tekoče leto.

Izvrši se dopolnilna volitev v odbor. Skrutinij prevzemo:
zbornika J. Dimnik in A. Kcelj in tajnik. Izid volitev je
sledeč. Oddanih je bilo 32 glasovnic s 389 veljavnimi gla-
sovi. Prejeli so pa gg.: 1.) dr. H. Dolenec, 2.) A Koblar,
3.) dr. Fr. Lampe, 4.) Fr. Orožen, 5.) R. Perušek, 6.) dr. J. Sernec,
7.) Fr. Šuklje in 8.) dr. I. Tavčar— po 389 glasov; 9.) Fr. Leveč
388 in 10.) A. Žumer 366 glasov — ter so torej izvoljeni po
§ 12. al. 3.) dr. pravil v odbor »Slovenske Matice« za dobo
štirih let.

V odborovern imenu utemeljuje končno odbornik
dr. Požar samostojni predlog glede društvene knjižnice in
stavi nasvet:

»Slavni občni zbor skleni: Odboru »Slovenske Matice«
se naroča stopiti v dogovor z veleslavnim deželnim odborom,
oziroma z deželnim zborom kranjskim, da mu prepusti vso
svojo knjižnico in tudi nadaljnje vsakoletne v zamenjo došle
knjige pod gotovim primernim varstvom pravic društvenikov
»Slovenske Matice« v ta namen, da se polagoma ustanovi
javna deželna kvjiznica.a

Ta predlog obvelja soglasno.

Potem zaključi predsednik zborovanje.

115. odborova seja, v petek, dne 13. maja 1898. 1.

Navzočni: Gg. Fr. Leveč (predtsednik) ; A. Battel, P. Grasselli, A. Kohlar,
dr. J. Lesar, Fr. Orožen, 1{. FerušeJc, M. Pleferšnilc, dr. L. Požar, A. Senekovič,
I. Sttbic, A. Tavčar, I. Vavni, I. Vilfiar, Fr. IViesthaler in V. Zupančič {odbor-
niki}; E. Lah {zapisnikar). Skupaj 17.

T*redsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočne, v
prvi vrsti novoizvoljena odbornika, profesorja Grozna in

18

274 Letopis ,, Slovenske Matice".

Peruska^ ter izreka upanje, da bosta Matico podpirala kot
ocenjevavca rokopisov in kot cenjena pisatelja. Za overova-
telja današnjemu zapisniku imenuje odbornika dr. Lesarja
in Vavrida.

Zapisnika o 114. odborovi seji in o XXXIII. rednem
občnem zboru, ki sta ju pregledala odbornika dr. Janezič in
Pleterhiik^ oziroma predsednik in dva društvenika, se odobrita
brez ugovora.

Sklene se na visoko c. kr. ministerstvo za bogočastje
in nauk vložiti prošnjo za državno podporo za izdavanje znan-
stvene knjige.

Matica se bode udeležila šolskega muzeja ob desetletnici
»Zaveze slov. učiteljskih društev« v proslavo petdesetletnice
vladanja Nj. Veličanstva s strokovnimi knjigami iz svoje za-
loge in bo zastopana pri stoletnici po Fr. Palackom dne 18.,
19. in 20. junija t. 1. v Pragi.

Da se končno uredi vprašanje radi Kopitarjevega spo-
minka, se sklene stopiti v dogovor z jednim tukajšnjih kamno-
sekov.

Izvrše se volitve v upravništvo za leto 1898 99. Z
vsklikom se izvolijo gospodje: Fr. Ijevec, za predsednika;
dr. Fr. Lampb, za prvega in P. Grasselli, za drugega podpred-
sednika ; dr. J. Stare, za blagajnika in hišnega upravitelja;
A. Kržič in /. Siišnik za ključarja — ki vsi izvolitev sprejmo.

Dr. Streklja IV. snopič ^Slovenskih narodnih pesmi" se na
izrecno željo pisateljevo pridrži Miličevi tiskarni.

Na znanje se vzame, da se je dvoje gospodarskih, ozi-
roma denarnih vprašanj, še zadosti ugodno izteklo za Matico.

Nova p)overjenika sta dobila PtOgatec in Rojan. Letnino
je plačalo za letos doslej 884 društvenikov. Od zadnje seje
je pristopilo Matici na novo 68 društvenikov. Kot posebno
marljivi poverjeniki so se v zadnji dobi odlikovali gospodje:
Dolinar v Ribnici, Janezič v Celovcu, Jarc v Medvodah, La-
panja v Kobaridu, Ogradi v Celju, Primožič v Postojini in
Sclirey na Jesenicah.

Knjižnici je prirastlo 42 knjig; 33 po zameni in 9 po-
darjenih; 16 ruskih, 12 čeških, po 3 hrvaške in poljske, po
2 slovenski, srbski in nemški, po 1 angleška in bolgarska.

V knjižni zalogi so zadnji čas popolnoma pošle knjige:
7. Trdina: Zgodovina slovenskega naroda; S. Butar: Goriška.
II. del; dr. Fr. D.: Trojka.

11. Računsko poročilo.

premoženja „Sioveiiske Matice" koncem leta 1897.

Predmet

Znesek v

gotovini

kr.

obligacija!]

sid. kr

Opombe

Vloga na knjižico mestne
hranilnice pod št, 6612

Vloga na knjižico kmet.
posojilnice pod št. 1005

Obligacija drž. lot. pos. z
dne 15 marca 1860. 1
št. 18312 ....

Dvanajst obligacij drž
sreb. rente a 1000 gld
po km'zu z dne 31. de
cembra 1897 . . .

Vknjiženi kapital . . .

Vrednost hiše po odbitem
drž. tabulatu . . . .

Vrednost inventarja po
odbitku 10 "/o za ob-
rabo

Vrednost knjižne zaloge
z vštetim aktivnim za-

stankom

Skupaj . .

Če se odšteje blagajnični
primanjkljaj . . . .

Znaša društveno premo-
ženje

Dne 31. decembra 1896. 1.
je pa znašalo . . .

Torej se je tekom lan-
skega leta zmanjšalo za

I _

6240
1451

86
16

7692,02

20085i02
6000 -

27069

399

3120

56673
111

56562

57784

1221

67

22
01

79

V Ljubljani dne 31. decembra 1897.

159

12234

12393

predsednik.

^r. Tosip Stare,
blagajnik.

18*

276

Letopis „Slovenske Matice".

\rseli cloliodkov in troškov „Slovenske Matice" za

V gotovini

Dohodki

v obligacijah
po karzni
vrednosti

gld. kr.; gld. kr. ]\ gld. 1 kr.

Opombe

dolga

Ij Prebitek v blagajni
2 Doneski društvenikov :
i a) ustanovnikov
t b) letnikov . .
3| Obresti, in sicer:
a) od obligacij
I)) od gotovine
C) od vknjiženega

Dohodki hiše .

5 Skupilo književne zaloge

6 Darila in volila

7 Za Kopitarjevo slavnost

8 Za „Stenski zemljevid'' .

9 Potegnjene vloge . . .

10 Razni

U Obligacije po kurzu . .

Skupaj . .

2401—
5290: —

20849

3823

43

5530

—

1291

79

2611

28

174

47

5

—

300

—

88

—

6990

—

35

10

—

12393

07

123931 —

K št. 4:

Najemnina od
prostorov, katere
rabi društvo zase,
v tej svoti ni za-
popadena.

Potrositi se je
smelo :

ad 2b) 5290 —
ad 3abc) 1291-79
ad 4) 2611-28
ad 6)
ad 6)
ad 7)
ad 10)

174

5

300

35

10

Sk. 9707-64
potro-
silo se
pa je 11378-52

torej 1670-88
več nego bi se
bilo smelo.

Letopis „Slovenske Matice".

277

XXXI Y. društveno leto ocl 1. jan. do 31. dec. 1897. leta.

T r o š k i

V gotovim

gld.

skupaj

Opombe

Upravni ti'oški :

a) tajniku

b) blagajniku . . . .

c) pisarni

2 Izdavanje knjig, in sicer:

a) pisateljem, uredni-
kom in korektorjem

b) tiskarnam . . . .
cj vezava in odprava .

Hišni troški, in sicer:

a) davki

b) poprave in drugo .

4 Za Kopitarjevo slavnost

5 Potegnjene vloge . . .
Razni

Skupaj . . .
Če se odštejejo dohodki
ostane primanjkljaj . .

2698190

5187 31

51919

600 —
60 —
263:35

1182 89
119 22

923

8405

35

40

1302 11

62418

958202

123'48

20960] 54
2084907

11147

V Ljubljani dne 31. decembra 1897.

predsednik.

IDr. Josip Stare,
blagajnik.

Pregledali, primerjali priloge s knjigami ter našli vse v naj-
boljšem in najlepšem redu.

V Ljubljani dne 29. marcija 1897.

F. Bradaška, J. Dimnik, Drag. Žagar.

278

Letopis „SIovenske Matice".

*^00 to M

Tekojfe itcTJIo |

02U ^ O

<

O

TSo -^crtjtsO oOqO

^ • • • 2 S^

o

13-
O

3

G.

3

. <t) . . . . "^ ja . .

nx

00

*Ci

h-'

1 ) 1

to

<n

O

1 1 1

h-' vl^

OOrf^ Oi

(a-

03

Oi

to CD o

CD

<1

CPCS

o

CD

e- 050

o o 00

t2.

H? ' ' '

1 1 1

1 1 1

sr

ti
o*
-s

CD

CT to I-*

a?

o

<)

O

tOO 05 DO

a-

3

-a

eno h-» o

07

o o -a 00

'^

CD

1

III 1

pir

t£3.

^

lil 1

r"

I

O

►o

o

a"

CB

oin^ 00 ^^ m

Tekoče šterilo ||

ff^^ ^S^^^i^^^f

1. sir.l°sl"'-»3.|f?

H

•-3

00 P

04 (D
p

-|. 5|p|;|.P;.|. 1

a s • o • olTO =^ . 5 . . . --

^.. . V. V3^. I'. . 2. ... 5-

. . . ^■. ^g^^cp. S . . £.

^ ^ 2. o .1 o

o čD r^

3 .^

O
03«

00 IsO

rn

t3

O 1

OT <I 00

COOOCD

DO g:>

s~

05 i

ooo

CD

<1

o oo

ooo

ooo

O-;

CD .

CI>9

^^

1 1 1

1 1 1

1 I 1

r

b

09

O
<!

H

CD

o H*

<n

O

i-' Ol C31 CD

i—.

P

O

050 O O (-»

r 1

C

cTi O O O O

?2 1

III 1 1

P^

1 1 1 1 1

i^fl)

o

1+

o

P

s

H

C

(D*

<•

Letopis „Slovenske Matice".

279

-f=>

[>.

M

S?

CO

Od

M
0
C

g2

^

00

00

0

•\

TJ

S c^

.

05

l>

I>

-0)

a>

TZS

tH

co

Eh

M

TO

T-H

tO

cii
-♦J

1

ai M

'^rS

s^

0

(M

Oq

•r-l

03

M

00

I>

lO

GQ bo

•[P

Soo

rN o5

cq

10

00

•-9 3

cž

.t: 0

C-"

T^

co

CO

05

«

-a

(D

-^3

'bo

T-l

rH

0

r-H

1 *^

j

' -tO

c3

>-<■

a>

r-t

0

'(—(

M

C

M

0

iH

Od

■5^

0
0) TS

305

»»

>

S-i 00
fcCrH

T3

t>

00

CO

a> d

CB

!►!::'

(M

CD

05

►> i=i

!t>

T-i

"fab

CO

1—1

"*

aj x3

t>

CO

/J 1)

73

1>^

Cv.

&: 2

Oi

C

<D •

Oi •

Pk Ph

ir^

00

a>

0

0

0

C ■

«1

CD

>

^-1 .

•

-P

^H

^

-C

^

■J?

»ei

^C«

0)

4i! •

<D

02

m

0

•M
-P

TS

03

m

d

:3

oi

m

rž

^
c^

fl

'o fo

:'2-

.38
■>Soo

#

00

0

<u

'? >'

"S >

a&\

"—)

O

>

0)

)M

>w

N)

0

i?

>

>

^

^

0

1-H

^3

00

•iH

cti

>

>

""9

0

0

^

C«

0)

M. -S

2 C

S

0)

0

<D

oi

0 <D

TS p;

-i

-o

•'—s
4J

bo

i3>

CŽ OD

1-i
00

'(D

^H

Sg

^0

'O

M

>
d)

1

•—1

73 ^

1-^

0

0

>

0|!i»)s onp9jod«2 1

rH

<M

280

Letopis „Slovenske Matice'

<!

Q4

3

CL (D

2. <

P^ (D

t—

cr

0

dC

3'

'O

?r

Ui

rt

D)

»^

r/

o > Ul

3

E^ O)

^ s ^ --s

^' ^- i-S CD

? O ® 5:

^ ^ N p

3 2 < —

• C

^ . 3 C

ts;<

■ 3

^_ • w_.

^^!

CD ■ 0

•— '

< . CD .

•-S

Cu

l_i . .

0

tO 01

■ N<

ooco .

CD

1 00

. <

1 h-l

DO CO

CT 00
CD ><^

I-' O
CO <1 00

C35 t— ' 1— '

»-j

=5. 5£. ^ 5'

o 2 ^•. CD
< 3 CD C—

3^:

CD 2.

Zap. število

o
o

o

a-

s
o*

Zap. število

o

o

►o

o

<1

O
O

t3 ^

;w ID

t: M

hj. CD
O N
Q O

^^

So

tsi

<

O

ti

CD

<l

ct>

Letopis „Slovenske Matice".

281

narodnili ustanov v društvenega odbora oskrbi za

leto 1897.

Predmet

izkaz premoženja

posebej

gld. kr

skupaj

gld. 1 kr.

Opombe

Jurčič-Tomšičeva ustanova za literarne
i namene, in sicer:
I a) Srečka ljubljanskega loterijskega
posojila št. 50026, vredna
b) Knjižica kranjske hranilnice pod

I štev. 136491

t c) Knjižica obrtno-podpornega dru-
štva v Ljubljani št. 364 ...
I č) Knjižica posojilnice v Soštajnu

štev. 145

2 I A. Knezova ustanova za izdavanje po-
1 učne in zabavne knjižnice, in sicer:

a) Gotovina v blagajni

b) Vlogi pri ,,Kmet8ki posojilnici za
ljubljansko okolico" na knjižici
št. 643 in 969 vredni ....

c) Kreditna srečka z dn6 31. marcija
1858. 1. serija 1076 štev. 46

č) Sedem srečk za uravnavo Tisze
k 139 gld. 50 kr

d) En nagradai list izžrebane obvez-
nice z nagrado ogerske hipot.

^ banke serija 110 štev. 51 . .

e) Štiri srečke Ijublj. loterijskega po-
sojila i\ 23 gld. 25 kr. ...

f) Ena srečka posojila mesta Solno-
grad št. 11843

g) Deset zadružnih deležev ,,Kmet-
ske posojilnice za Ijublj. okolico"
ii 100 gld

h) Sedemintrideset delnic ,,Nš,rodne

tiskarne" k 50 gld

i) Dva deležna lista ,,Nžlrodnega

doma"

j) Ostali meniški dolg

Skupaj . . .
Dnč 31. decembra 1896. je znašalo pre-
moženje

torej se je lani x>omuožilo za ... .

23

440

1085

1683

25

26322
200
976

20
93
30

1000

1850

200
50

V Ljubljani dne 31. decembra 1897.

F^r. Leveč,

predsednik.

34001
33701

Dr. Josip Stare,

blagajnik.

III.
Poročilo o knjižnici.

Slovenslce Ivnjige. (Doclatelc.)

(Glej Letopis za 1. 1888. str. 254.)

Romarske Bukvize: V Ljubljani 1757

Jurij Japel: Svetu pismu noviga testamenta. Labaci 1784.

Premishlovanje sa zhaf svetiga leta. V Lubiani 1826.

Franc Veriti: Popotnik fhiroke in voske poti. V Ljubljani
1828.

Franc Veriti: Shivljenje svetnikov. V Ljubljani 1829.

Slovensko berilo za peti i^imnazijski razred. Na Dunaju. 1853.

Josip Mam: Jezičnik. Leto I.— XXX. V Ljubljani 1863—1892.

Jurčič- Stritar'. Klasje z domačega polja. V Ljubljani 1866.

dr. Jože Vošnjak: Slovenski tabori za prosto slovensko ljud-
stvo. Maribor 1869.

Letno poročilo »Dramatičnega društva« za IV. društveno
leto. V Ljubljani 1870.

Letno sporočilo »Katoliške družbe« na Kranjskem za čas
od novembra 1870. do decembra 1871. V Ljubljani
187L

Janko Pajk: J. Pajka izbrani spisi. Prvi zvezek. V Mariboru
1872.

Pavla aposteljna list Rimljanom. Na Dunaju 1873.

Anton Janežič: Slovenska slovnica za domačo in šolsko rabo.
V. natis. V Celovcu 1876.

Bezensek-Celestin : Svečanost o priliki 70letnice dr. Janeza Blei-
\veisa. Zagreb 1879.

Jos. Lendovsek: Kratko poročilo o delovanji in stanji pod-
porne zaloge. V Gradci 1881.

i?a2;Z/čmV Ljubljanski Zvon. Leto I.— XIII. VLjubljani 1881 — 1893.

Vinko Gregorič: Pesmi. I. zvezek. V Gorici 1884.

Janko Leban: Slovstvena zgodovina v slovenski ljudski šoli.
(Ponatis iz »Tovariša«). V Ljubljani 1885.

Letopis „Slovenske Matice". 283

Kalidasa-dr. Glaser : Indijska Talija. I. zvezek: Urvaši. Trst
1885.

Dolinar-Bremic : Lira in cvetje. Trst 1885.

Pravila delniške družbe »Narodni dom« v Rudolfovem. Ru-
dolfovo 1885.

Anton Trstenjak: Spomenik slovenske vzajemnosti. V Ljub-
ljani 1886.

dr. Alojzij Valenta: Kratek navod o prvi pomoči pri nezgodah.

V Ljubljani 1886.

Letno poročilo akademičnega društva »Slovenija« za leto
1885/6. Na Dunaji 1886.

Fmn Kocbek: Pregovori, prilike in reki. V Ljubljani 1887.

Josip Pagliaruzzi-Krilan : Poezije. V Gorici 1887.

Ivan Hribar: Kazenska pravda dr. Ivana Tavčarja. V Ljub-
ljani 1887.

Glasi »Slovenskega Jeza« v Brdih. V Gorici 1887.

Filip Haderlap Jurjeo'. Koroške bukvice, 1. — 5., 7. — ^15. snopič.

V Celovcu 1887—1889.

dr. Fr. Lampe: Drobtinice. XXII.— XXVII. leto. V Ljubljani

1888—1893.
A. Kalan: Tomaža Kernpčana: Hodi za Kristusom. Celovec.

1888.
Slovenske večernice za pouk in kratek čas. Leto XLII — LI.

Celovec 1888—1898.
J. Stark: Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. XII. — XV.

snopič. Celovec 1888—1891.
dr. I. Tavčar: Slovenski Pravnik. Pouk o najpotrebnejših

zakonih. V. sn. Celovec 1888.
Koledarji Družbe sv. Mohorja za 1. 1889. — 1899, Celovec

1888—1898.
J. Volčič: Življenje prebl. Device in Matere Marije in njenega

preč. ženina sv. Jožefa. VII. — X. sn. Celovec 1888 — 91.
dr. Požar Barlel: Letopis Slovenske Matice za 1. 1888 — 1897.

V Ljubljani 1888—1897.

J. Apih: Slovenci in 1. 1848. V Ljubljani 1888,

Fr. Dolinar : Prihajač. Povest. V Ljubljani 1888.

Fr. Leveč: Erjavčevi izbrani spisi. I. — ^11. del. V Ljubljani

1888—89.
Mesko-Simonic : Dr. Gregor Jožef Plohel. V Beči 1888. (2 izvoda).
V. Ribnikar : Popis slavnosti v logaškem okrajnem glavarstvu.

V Loi>-atcu 1888.

Učiteljski Tovariš. Leto XXVIII. -XXXIV. V Ljubljani
1888—1894.

dr. Anton Mahnič: Rimski katolik I. 3, V. 2, VII. 1—2. V Go-
rici 1888—95.

284 Letopis „Slovenske Matice".

Letopis narodne čitalnice v Ljubljani za 1. 1888 — 1895. V
Ljubljani 1889—189(3.

dr. A. Mosche-dr. Papež -dr. Majaron-dr. M. Pire- dr V.Supan: Slo-
venski Pravnik. Leto V.— XIV. V Ljubljani 1889—98.

dr. Fr. Lnmpe : Dom in vSvet. List za leposlovje in znanstvo.
Leto II. -XI. V Ljubljani 1889-98.

A. pl. Comel: Skižbovnik nemško-slovenski za c. in kr. vojsko.
I. — II. del. Celovec-Ljubljana. 1889.

dr. A. Jure: XIII. letno poročilo Vincencijeve družbe v Ljub-
ljani za 1. 1888. V Ljubljani 1889.

A. pl. Comel: Prisega in vojni členi. Celovec 1889.

Fr. Gabrsek: Izkustveno dušeslovje. V Ljubljani 1889.

Fr. Gabršek: Pedag-ogiški letnik. Leto III.— V. Ljubljana-Gelje
1889—91.

V. Ribnikar: Logaško okrajno glavarstvo. V Logatcu 1889.

Letno poročilo narodnih šol v ljutomerskem okraju v šol-
skem^ letu 1888/9. V Ljutomeru 1889.

Iv. Skuhala: Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa. Ce-
lovec. 1889'.

H. Schreiner: Fizika ali nauk o prirodi. V Celovcu 1889— r91.

dr. Fr. Lamph: Dušeslovje. L— II. del. V Ljubljani 1889—90.

Novice gospodarske, obrtniške in narodne. Leto XLVII — LVI.
\ Ljubljani 1889—98.

V. Rakez i dr. : Slovensko akademično društvo »Triglav« v
Gradcu v XV. letu svojea^a obstanka. V Ljubljani. 1890.

Fr. Leveč: Poročilo o javnih in privatnih ljudskih šolah za
1. 1889/90. V Ljubljani 1890.

M. Lendovšek: Ant Mart. Slomšeka: Pastirski list. Celovec. 1890.

Fr. Dular: Domači živinozdravnik, Celovec 1890.

Fr. IViesthaler : Valentina Vodnika izbrani pripovedni spisi.

V Ljubljani 1890.

J. Bezlaj: Navod k početnemu risanju in oblikoslovju. V Ljub-
ljani 1890.
Fr. Gabršek: Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. Teoretični del.

V Ljubljani 1890.

Vestnik šolske družbe sv. Cirila in Metoda. IV. — VIII. letnik.

V Ljubljani 1890—1894

Računski zaključki mestne hranilnice liubljanske. I. — VIII.

V Ljubljani 1891—1898.

Pravila »Muzejskega društva za Kranjsko«. V Ljubljani. 1891.
A. Koblar: Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko«. Letnik

L— VIII. V Ljubljani 1891—1898.
Letna poročila I. mestne deške petrazrednice. V Ljubljani.

1891—98.
A. pl. Comel: Puška repetirka. V Ljubljani 1891.
Ivan Vrhovec: Zgodovina Novega mesta. V Ljubljani 1891.

I

Letopis »Slovenske Matice". 285

dr. Fr. D : Pegam in Lambergar. (Povest). V Ljubljani 1891.
J. P. Pavlic: Gospod, teci mi pomagat! Celovec. 1891.
Poročilo in imenik članov ))Dolenjskega pevskega društva«

za 1. 1890. in 1891. Novo mesto 1891.
II. letno poročilo podpornega društva za visokošolce. Na

Dunaju 1891.
Anton Fantek: Luči. Celje 1891.
Andrej Znidaršič: Liturgični jeziki. V Gorici 1892.
Letno poročilo trirazredne dekliške ljudske šole v Kamniku.

V Ljubljani 1892.

Knjižnica »Družbe sv. Cirila in Metoda«. VIII. zvezek: Janez

Cigler. V Ljubljani 1892.
J. Volčič: Smarnice naše ljube Gospe presvetega Srca. V Ce-
lovcu 1892.
dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. V Celovcu 1892 — -93.
Martin Cilenšek: Naše škodljive rastline v podobi in besedi.

V Celovcu 1892—96.

Val. Podgorc: Domači zdravnik po naukih župnika Kneippa.

'v Celovcu 1892.
Simon Butar: Slovenska zemlja. I. del. Poknežena grofija

Goriška in Gradiščanska. I. — II. snopič. V Ljubljani.

1892—93.
H. Sienkietvicz-M. M : Z ognjem in mečem. Povest iz davnih

let. I.— IV. del. V Ljubljani 1892—93.
dr. L Krizanič: Pekel ali tretja reč med štirimi poslednjimi.

V Mariboru 1892.

Lamurski: Kitica povesti. V Trstu 1892.

Anton Kosi: Zabavna knjižnica za slovensko mladino. II.

zvezek. V Ptuji 1892.
Različni: Vesna. Mesečnik slovenskega dijaštva. I. — III. tečaj.

V Celji 1892—94

dr. Ivan Tavčar: Rodoljub. (Priloga »Slov. Narodu). II. leto.

V Ljubljani 1892.

M. Pletersnik: Slovensko-nemški slovar v dveh delih in 24
sešitkih. V Ljubljani 1893—95.

Fr. Wiesthaler: Izvestje c. kr. državne nižje gimnazije v šol-
skem letu 1892/3—1897/8. V Ljubljani 1893—1898.

dr. J. Krizanič: Nebeški venec ali vesela reč med štirimi
poslednjimi. V Mariboru 1893.

dr. I. Krizanič: Bela žena ali prva reč med štirimi posled-
njimi. V Mariboru 1893.

Anton Martin Slomšek: Življenja srečen pot. Celovec. 1893.

Josip Starh: Kitajci in Japonci. Celovec 1893.

Poezije doktorja Franceta Prešerna (cirilski natis). V Trstu 1893.

Letno poročilo štirirazrednc ljudske in obrtne nadaljevalne
šole krške za leto 1892/3. V Celji 1893.

286 Letopis „Slovenske Matice".

Drag. Hribar: Ilustrovani narodni koledar za navadna leta
1893—95. V Celji 1893—95.

Jos. Bezlaj : Pouk o črtežih. (II. pomnoženi natis.) V Celju.
1894.

Franc Gabršek: Nazorni pouk v ljudski šoli. I. del. V Ljub-
ljani 1894

Lj Stiasni/: Kamnik. Zemljepisno-zgodovinski opis. V Ljub-
ljani 1894

M. Kamuščič: Navod slovenski vrtnarici. V Ljubljani 1894

J. Dimnik: Domoznanstvo v ljudski^ šoli. V Ljubljani 1894.

dr. Fr. Kos: Doneski k z2:odovini »Škofje Loke« in njenega
okraja. V Ljubljani 1894.

dr. K. Glaser: Zgodovina slovenskega slovstva. I. — III. del.

V Ljubljani 1894—97.

Fr. Leveč: Anton Knezova knjižnica. L — IV. zvezek. V Ljub-
ljani 1894—97.

A. M. Slomšek: Krščansko devištvo. Celovec 1894.

Fr. Dular: Umna živinoreja. I. — ^11. knjiga. Celovec 1894 — 95.

dr. Fr, Lampe: Zgodbe svetega pisma. Celovec 1894 — ^98.
(1.^ — 5. snopič.)

Anton Kosi: Najnovejše jezikovne napake. V Mariboru 1894.

Anton Kosi: Zlate jagode. (Zbirka basnij za slovensko mla-
dino.) V Ljubljani 1894

Letno poročilo štirirazredne dekliške ljudske šole v Kranju.

V Kranju 1895.

A. Lebon: Šolsko poročilo štirirazredne ljudske šole v Komnu.

Trst 1895.
dr. Jiizef Pajk: Sveti Jožef rednik Kristusov. Celovec 1895.
Jos. Stritar: Pod lipo. Celovec 1895.
dr. K. Strekelj: Slovenske narodne pesmi. I. — III. snopič. V

Ljubljani 1895 — 97.
TroŠt-Vrhovec: Zabavne knjižnice IX. zvezek. V Ljubljani 1895.
Slovenske Talije 59. zvezek. Poljub, Trubadur, Marta. V

Ljubljani^ 1895.
M. A. Lamurski: Cuvajmo svoje prastarine. Trst 1895.
Anton Zgur: Marija Devica majnikova kraljica. V Celovcu 1896.
Slovenska pesmarica. I. snopič. V Celovcu 1896.
S. Rutar: Slovenska zemlja. II. del. Trst in Istra. 1. — 2. snopič.

V Ljubljani 1896—97.

Gasilec. Glasilo odbora deželne zaveze kranjskih gasilnih
društev. Leto I.— II. V Ljubljani 1897—98.

E. Gangl-A. Hribar: Naša pesem. V Ljubljani 1897.

Jožef Lavtižar: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Ra-
dolica. V Ljubljani 1897.

Zglaševalni red za deželno stolno mesto Ljubljana. V Ljub^
Ijani 1897.

Letopis »Slovenske Matice". 287

Sveti rožni venec. V Celovcu 1897.

Viljem Eohrmann: Poljedelstvo. I. — II. snopič. V Celovcu
1897—98.

Fr. J. Milovršnik: Boj za pravico. Povest. V Celovcu 1897.

Avton Bezensek: Bolgarija in Srbija. V Celovcu 1897.

Slovensko-ruski slovar. Zv. I. (abc). 3 izvodi. Trst 1897.

dr. Fr. Detela: Trojka; povest. V Ljubljani 1897.

VIL Letopis slovenskih posojilnic. Celje 1897.

Jernej Voh: Sveta birma (Za šolo in dom). Maribor 1897.

Ivnn Šiihic: Elektrika. I. del. V Ljubljani 1897.

Jožef Lavtizar: Zgodovina župnij v dekaniji Kranj. V Ljub-
ljani 1898.

Cestno-policijski red za deželno stolno mesto Ljubljano.

V Ljubljani 1898.

Izvestje »Glasbene Matice« v društvenem letu 1897/8. V
Ljubljani 1898.

Slavnostni pedagogiški letnik. V Ljubljani 1898.

F. Magdic: Slovenska stenografija. Zagreb 1898.

dr. D. Majaron: Letno poročilo »Gospodinjske šole«. V Ljub-
ljani 1898.

Veliki katekizem za krščanski nauk. V Celovcu 1898.

Jožef Apih : Naš cesar. V Celovcu 1898.

dr. Danilo Majaron : Za vseučilišče v Ljubljani. (Spomenica.)

V Ljubljani 1898.

IV.

Upravništvo „Slovenske Matice'

za upravno leto 1898/9.

Predsednik: l.evecFran.
Namestnika: I. dr. Lampe Fran.
II. Grasselli Peter.
Blagajnik in hišni upravitelj: dr. Stare Josip.
Tajnik in knjižničar: Lah Evgen.
Ključarja: Kržič Anton in Sušni k Ivan.
Pravdni zastopnik: dr. Tavčar Ivan.

Odbor :

a) T^jtibljaiislvi odl^omilvi

I.

Bartel Anton,

15-

dr. Požar Lovro,

2.

dr. Dolenec Hinko,

1 6.

Rutar Simon,

3-

Grasselli Peter,

17-

Senekovič Andrej,

4.

Hubad Fran,

i8.

dr. Star^ Josip,

5-

dr Janežič Ivan,

19.

Sušnik Ivan,

6.

dr. Jarc Anton,

20

Subic Ivan,

7-

Koblar Anton,

2 r.

Tavčar Alojzij,

8.

Kržič Anton,

22.

dr. Tavčar Ivan,

9-

dr. Lampe Fran,

23-

Vavru Ivan,

I o.

dr. Lesar Josip,

24.

Vilhar Ivan,

1 1.

Leveč Fran,

25.

Wiesthaler Fran,

12.

Orožen Fran,

26.

Zupančič Anton in

13-

Perušek Rajko,

27.

Zupančič Vilibald.

14-

Pleter.šnik Maks,

Letopis „Slo venske Matice".

289

b) Vnanji od tvorni Ici:

I. dr. Detela Fran,

2" dr. Glaser Karol,

3. dr. Gregorčič Anton,

4. Gregorčič Simon,

5. Majciger Ivan,

6. dr. Murko Matija,

9-
10.
1 1.
12.

dr. Sernec Josip,
dr. Sket Jakob,
Stegnar Feliks,
Svetec Luka,
Suklje Fran in
Žumer Andrej.

(Eno odborniško mesto je nepopolnjeno.)

Odseka :

a) Oosj^oclarslvi odsek::

1. dr. Dolenec Hinko,

2. Grasselli Peter,

3. dr. Jarc Anton,

4. dr. Starž Josip (načelnik),

5. Sušnik Ivan,

6. dr. Tavčar Ivan,

7. Vilhar Ivan,

b) Knji:ževni odselc:

I.

Bartel Anton,

II.

Perušek Rajko,

2.

Hubad Fran,

12.

Pleteršnik Maks,

3-

dr. Janežič Ivan,

13-

dr. Požar Lovro,

4-

Koblar Anton,

14-

Rutar Simon,

5-

Kržič Anton,

15.

Senekovič Andrej,

6.

dr. Lampž Fran,

16.

Šubic Ivan,

7.

dr. Lesar Josip,

17-

Tavčar Alojzij,

8.

Leveč Fran (načelnik),

18.

Wiesthaler Fran,

9-

dr. Murko Matija,

19.

Zupančič Anton in

0.

Orožen Fran,

20.

Zupančič Vilibald.

19

v.
Imenik

ciruštvenikov ,,SlovenLslie Pvlatice" za leto 1898.»)

A) Častni društveniki.

1. dr. baron RIEGER FRAN LADISLAV, graščak, itd. v Pragi (18692).

2. dr. KVIČALA IVAN, c. kr. vseučiliški profesor v Pragi (1882).

3. grof HARRACH IVAN, graščak, veleposestnik, itd. v Pragi (1883).

4. LEGO JAN, uradnik češkega muzeja v Pragi (1885).

5. dr. JAGIČ IGNACIJ VIKENTIJEVIČ, c. kr. vseučiliški profesor,

itd. na Dunaju (1886).

6. baron WINKLER ANDREJ, c. kr. deželni predsednik v p., itd. itd,

v Gorici (1892).

B) Ustanovniki in letniki.
I. Ljubljanska škofija.

I, Dekanija Ljubljana.

a) Mesto. Poverjenik : La/i Evgen.

*Arce Rajko, c. kr. poštni blagajnik '^Čitalnica narodna.

in posestnik. *pl. Detela Oton, dež. glavar, gra-

*dr. vitez Bleiweis-Trsteniški Karol, ščak, vitez žel. krone III. reda, itd.

dež. primarij, podžupan, po- *dr. Dolenec Hinko, c. kr. dež.

sestnik, itd. sod. tajnik.

*Bušič Josip, C. kr. višji poštni *Dolenec Oroslav, svečar, trg.

oskrbnik v p. in posestnik. zborn. in obč. svčtnik, posestnik.

*dr. Čebašek Andrej, stolni dekan, *Fabian Ivan, trg. in posestnik.

prelat, itd. *Fabiani o. Placid, franč. gvardijan.

1) Kdor vsled odboru nenaznanjene izpremembe svojega imena ne
najde natisnjenega v kraju, kjer biva sedaj, naj išče svoje knjige pri
onem poverjeniku, kateremu je plačal dru.štvenino. Za take izpremembe
upravništvo ne more biti odgovorno, prosi pa one poverjenike, pri
katerih so se tekom leta društveniki preselili v druga poverjeništva,
da mil v prihodnje takoj in redno naznanijo njihove nove adrese.

'') Letnica pomeni, kedaj je bil dotični izvoljen za častnega člana.

Letopis „Slovenske Matice"

291

*vitez pl. Gariboldi Anton, za-
sebnik in posestnik.

*dr. Gestrin Karol, c. kr. dež. sod.
sv(5tnik v p.

*Gomi]šek Josip, žel. oficijal.

*Grasselli Peter, dež. poslanec, vitez
žel. krone III. reda, ravnatelj
m. užitn. zakupa in posestnik.

*Heidrich Karol, misj. duhovnik
kongr. sv. Vinc. Pavlanskega.

*Hranilnica kranjska.

*Hren Fran, veletržec in posestnik.

*dr. Hudnik Matija, odv. in obč.
svetnik.

*Jamšek Ivan, trg. poslovodja in
posestnik.

*dr. Jarc Anton, st. prost, c. kr.
dež. š. nadzornik v p., itd.

*Jereb Josip, župnik v p.

*Kadilnik Fran, trg. blagajnik.

*Kastelic Fran, c. in kr. stotnik v p.

*Klemenčič Josip, c. kr. učit. pro-
fesor v ))., itd.

*Kniižnica frančiškanska.

*Knjižnica c. kr. moškega učiteljišča.

*Koblar Anton, dež. kurat in muz.
arhivar.

*Kokalj o, Rajnerij, frančiškan.

*dr. Kosler Josip, posestnik.

*Kržič Anton, c. kr. učit. profesor,
konz. svdtnik in urednik.

*Kuralt Ivan, c. kr. sod pristav v p.

*Kušar Josip, trgovec, posestnik,
vitez Fr.-Jos. reda in drž. po-
slanec.

*Lah Evgen, mag. konc. pristav.

*dr, Lampž Fran, sem. profesor,
konz. svetnik, vodja »Marija-
nišča« in urednik.

*Lampč Josip, c. kr. zemlj. knji-
govodja v p.

*dr. Lesar Josip, sem. profesor,
konz. svčtnik, ravnatelj »Aloj-
zijevišča«, itd.

*Mahkot Ivan, c. kr. dež. vi. svčtnik
v p. in vitez žel. krone III. reda.

*dr. Majaron Danilo, odvetnik, obč.

svetnik in dež poslanec.
*Mally Fran, tovarnar, obč. svčtnik

in posestnik.
*Martinak Josip, c. kr, dež. sod.

svetnik in vitez Fr.-Jos. reda.
*dr. Munda Fran, odvetnik in

posestnik.
*Murnik Ivan, ces sv(5tnik, vitez

Fr.-Jos. reda, trg. zborn. tajnik,

dež. poslanec in odbornik, itd.
*Petričič Vašo, veletržec, trg. zborn.

svetnik, m. hran. predsednik in

posestnik, itd.
*Pfeifer Fran, c kr. rač. nadsvžtnik

v p.
*Pirc Gustav, c. kr. kmet. družbe

ravnatelj in popotni učitelj.
*Plantan Ivan, c. kr. notar, obč.

svčtnik in posestnik.
*Pleteršnik Maks, c. kr. ginin. pro-
fesor.
*Pogačar Martin, c. kr knezošk.

kancelar v p. in č. kanonik.
*dr. Požar Lovro, c. kr. gimn.

profesor, ravnatelj m. višje dekl.

šole in obč. svetnik.
*Prosenc Josip, reprezentant zav,

»Phoenix«.
*Ravnihar Fran, dež. knjigovodja

v p. _

*Rohrmann Viktor, tov. in posestnik.

*Rozman Ivan, mestni župnik in
častni kanonik, itd.

*Rutar Simon, c. kr. gimn. profesor.

*Skubic Anton, c. kr. gimn. pro-
fesor v zač. p.

*» Sokol C, telovadno društvo.

*Souvan Ferdinand, veletržec in
graščak.

*Souvan Fran Ks., veletržec, trg.
zborn. svetnik in posestnik.

*Starž Alojzij, župnik v p. in po-
sestnik.

*dr. Starč Josip, c. kr. fin. prok.
pristav, obč. svčtnik in posestnik.

19*

292

Letopis , .Slovenske Matice'

*dr. Štor Fran, odvetnik.

*dr.Suppan Josip, hran. ravnatelj, itd.

*dr. Svetina Ivan, c. kr. gimn. pro-
fesor, itd.

*Suman Josip, c. kr. dež. šolski
nadzornik.

*dr. Tavčar Ivan, odvetnik, dež.
poslanec in odbornik, obč.svčtnik
in posestnik.

*dr. pl. Valenta Alojzij, c. kr. dež.
vi. svetnik v p., ravn dež. bol-
nice, posestnik, itd.

*Vavru, Ivan, c kr. gimn. profesor
v p.

*Vilhar Ivan, zasebnik.

*Vrhovec Ivan, c, kr. gimn. pro-
fesor.

*Vrhovnik Ivan, predmestni župnik.

^Zamejec Andrej, stolni kanonik, itd.

*Zamida Matija, dež. svetnik.

*Zupan Tomo, c. kr. gimn. profesor,
konz. svčtnik, posestnik, itd.

*Žagar Karol, dež. blagajnik in
posestnik.

*Žužek Fran, c. kr. nadinžen^r v p ,
obč. svetnik in posestnik.

Abram Anton, sem. duhovnik.

Adamič Avgust, tov. comptoirist.

»Alojzijevišče«, knezošk. dij. zavod.

Ander\vald Fran, trg. sotrudnik.

Arko Matko, trgovec.

Aškerc Anton, mestni arhivar.

Avšič Jakob, zav. uradnik.

Babnik Ivan, trg. agent.

dr. Babnik Janko, c, kr. dež. sod.
tajnik.

Bahovec Jernej, comptoirist.

Bajec Andrej, c. kr. poštni sluga.

Ban Fran, tisk. upravitelj.

jBarborič Fran, župnik v p.

dr. Barle Josip, not. kandidat.

Bartel Anton, c. kr. gimn. profesor.

Bartel Ivan, bogoslovec.

Bavdek Helena, posestnica.

Bayr Oton, blagajnik kmet. po-
sojilnice.

Bele Ivan, mestni učitelj.

Benkovič Josip, alojz. prefekt.

Bezenšek Ernest, zav. uradnik.

Birek Fran, stolni vikar.

Blaznik Albina, solastnica tiskarne.

Bonač Ivan, knjigovez.

Borštner Vincenc, c. kr. gimn.
profesor.

Borštnik Marija, gost. in posestnica.

Bradaška Ferdinand, m. blagajnik.

Brajec Josip, sem. duhovnik.

Breskvar Fran, knjigovez.

Breznik Fran, c. kr. gimn. profesor.

Bulovec Mihael, urš. spiritual.

Celestina Josip, c. kr. učit. profesor
v p.

Cuderman Josip, bogoslovec.

Čop Anton, bogoslovec.

Crnagoj Fran, mestni učitelj.

Črnivec Anton, c. kr. učit. profesor.

Čuk Karol, bogoslovec.

Debevec Ivan, bogoslovec.

dr. Debevec Josip, gimn. profesor.

Dečman Anton, trg. in posestnik.

Demšar Josip, bogoslovec.

Dimnik Jakob, mestni učitelj, itd.

Dobida Josip, c. kr. fin. svčtnik.

dr. Dolenec Josip, sem. profesor.

Drahsler Pavi, trg. poslovodja

Dralka Josip, c.kr. dvorni svčtnik v p.

dr. Drč Josip, m. zdravnik in po-
sestnik.

Drenik Fran, zav, zastopnik.

Drukar Avgust, not. kandidat.

Dru.škovič Andrej, trg. in posestnik.

Društvo tiskarjev.

Družba rokod. pomočnikov.

Duff^ Ivan, m. stavbni svdtnik.

Endlicher Rudolf, c. kr. okr. tajnik
v p.

Eppich Ivan, c. kr. vadn. učitelj.

Erker Josip, st. kanonik in župnik.

Eržen Valentin, sem. podvodja.

dr. Ferjančič Andrej, I. podpred-
sednik zbornice poslancev, c. kr.
dež. sod. svčtnik, itd.

Letopis „Slovenske Matice".

293

Ferjančič Fran, mestni kaplan.

Flere Josip, c. kr. poštni oficijal in
posestnik.

Fleš Ivan, comptoirist.

Flis Ivan, stolni kanonik in ge-
neralni vikar.

Florijančič Ivan, bogoslovec.

Frisch Ivan, trg. in posestnik.

Funtek Anton, c. kr. učit. profesor.

Furlan Jakob, mestni učitelj.

Gabršek Fran, mestni nadučitelj.

Gangl Engelbert, mestni učitelj.

Gerkman Fran, c. kr. vadn. učitelj.

Giontini J. R., trg. tvrdka.

Gnidovec Karol, bogoslovec.

Gnjezda Ivan, c. kr. realčni pro-
fesor, itd.

Gogola Ivan, c. kr. notar, obč.
svčtnik, not. zbornice predsednik
in posestnik.

Goričnik Fran, trgovec.

jGoršič Fran, orgij, mojster in
posestnik.

Govekar Fran, pravnik in pisatelj.

Grampovčan o. Klemen, franč.
kaplan.

Gregorič Vekoslav, c. kr. poštni
azistent.

dr, Gregorič Vinko, dež. primarij
in posestnik.

dr. Gruden Josip, alojz. prefekt.

Hlavka Marija, c. kr. obrtna strok,
učiteljica.

jHohn Hugon, c. kr. poštni nad-
kontrolor in po.sestnik.

Hribar Ivan, mestni župan, dež.
poslanec, ravn »Slavije« in po-
.sestnik.

Hubad Fran, c. kr. učit. ravnatelj.

Hubad Matej, konc. vodja.

Huth Karol, c. in kr. voj. župnik
v p. in častni kanonik.

Ilešič Fran, c. kr. učit. profesor.

Jagodic Avgust, trg. sotrudnik.

Jakopič Fran, veletržec in posestnik,

dr. Jan Ivan, mag. tajnik.

Janežič Gašpar, c. kr. dež. sod.
olicijal.

dr. Janežič Ivan, sem. profesor in
konz. svčtnik.

Janša Jernej, pek in posestnik.

dr. Jeglič Anton, knezoškof, itd.

Jeglič Josip, trg. in posestnik.

Jenko Josip, c. kr. gimn. profesor.

dr. Jenko Ludovik, zas. zdravnik.

Josin Maks, mestni učitelj.

Kadivec Antonija, trg. in posestnica.

Kajzelj Amalija, zasebnica.

Kalan Andrej, st. kanonik, dež. po-
slanec, posestnik in urednik.

dr. Karlin Andrej, c. kr. gimn.
profesor.

Karlin Martin, c. kr. gimn. profesor.

Katoliško društvo.

Kaučič Jakob, c kr. zemlj. knjigo-
vodja v p.

dr. Kavčič Jakob, c. kr. dež. sod.
. svčtnik.

Kavčič Josip, c. kr. davkar.

Kavčnik Ivan, c. kr. dež. sod. tajnik.

Kcelj Alojzij, mestni učitelj.

Klein Anton, tiskarnar, dež. po-
slanec, posestnik, obč. svetnik,
trg. zborn. podpredsednik, itd.

dr. Klofutar Leonhard, stolni prost
in stud. ravnatelj.

Knez Ivan, veletržec in posestnik.

Knjižnica bogoslovska.

Knjižnica c. kr. male gimnazije.

Knjižnica c. kr. velike gimnazije.

Knjižnica okrajna učiteljska.

Knjižnica c. kr. velike realke.

Knjižnica c. kr. ženskega učiteljišča.

Knjižnica župnije trnovske.

Kobilca Josip, trg. in posestnik.

dr. Kokalj Alojzij, odv. kandidat.

KoUmann Fran, veletržec, trg.
zborn. svdtnik in posestnik.

dr. Komljanec J. B , gimn. profesor.

dr. Kopf i\va Ivan, m. zdrav, svčtnik .

Kovač Ivan, zasebnik.

Kozlevčar Anton, žel. uradnik.

294

Letopis »Slovenske Matice".

Koželj Alojzij, trg. sotrudnik.

Krapež Fran, kavarnar.

dr. Krek Ivan, sem. profesor in

drž. poslanec.
Kremžar Andrej, oskrbnik dež.

bolnice,
dr. Krisper Valentin, odvetnik in

obč. svetnik.
Križman Anton, c, kr. davčni

oficijal.
Kruleč Ivan, mestni učitelj,
dr. Kulavic Ivan, st. kanonik, prelat

in sem. ravnatelj.
Kune Matija, krojač in posestnik.
Laharnar Anton, c. kr. realčni

profesor.
Lampe Evgen, sem. pristav,
vitez pl. Langer - Podgoro Jurij,

bogoslovec,
Lassnik Peter, trg. in posestnik.
Lavrenčič Josip, blagajnik m. užitn.

zakupa in posestnik,
dr. Leben Matija, sem. profesor v p.

in častni kanonik.
Ledenik Alfred, trg, in zav. za-
stopnik.
Lederhas Ludovik, c. kr. gimn.

profesor.
Lenarčič Anton, c.kr. fin. svčtnik, itd.
Lenče Josip,^ trgovec, obč. svetnik

in posestnik.
Lenček Alojzij, trgovec.
Leveč Fran, c. kr. realčni profesor,

okr. šolski nadzornik, itd.
Levičnik Albert, c. kr. dež. sod.

predsednik, itd.
Levičnik Alfonz, dvorni kaplan.
Lončar Ivan, c. kr. fin. svčtnik.
Lozar Josip, trgovec.
Lubec Dragotin, c. kr. fin. nad-

svčtnik in fin. ravnatelj.
Macher Ivan, c. kr. učit. profesor.
Mahr Ferdinand, ces. svčtnik,

lastnik trg. učilišča in posestnik.
Maier Josip, mestni učitelj-voditelj.
Malenšek Martin, predm. župnik, itd.

Marenčič Janko, bogoslovec.
grof Margheri Rudolf, c. kr. okr.

glavar.
Marovt Marija, mestna učiteljica.
Mazi Fran, trg. sotrudnik.
Medved Anton, predmestni kaplan.
Mejač Ivan, trgovec.
Mekinec Fran, kaplan v zač. p.

in posestnik.
Merčun Rok, mestni katehet.
Merkun Anton, bogoslovec.
Milavec Fran, črkostavec.
Milčinski Fran, c. kr. dež. sod.

pristav.
Milic Ljudmila, posestnica.
Milohnoja Ivan, c. kr. fin. koncipist.
Modic Josip, C. kr. rač. revident.
Moos Julija, m. nadučiteljica v p.
dr. Mosche ; Alfonz, ; odvetnikj^ in

odv. zbornice predsednik.
Muellner Alfonz, muz. kustos in

C. kr. profesor v p.
Mulaček Fran, trg. sotrudnik.
dr. Murnik Viktor, pravnik.
Nagodč Josip, bogoslovec.
Nžrodna tiskarna.
NoUi Josip, operni pevec.
Ogorelec Janko, trgovec.
Orožen Fran, c. kr. učit. profesor,
dr. Papež Fran, odv,, dež. poslanec,

itd.
Papež Peter, trg. 'sotrudnik.
Pavlin Alfonz, c. kr. gimn. profesor.
Pavlin Fran, c. kr. inžener, obč.

svčtnik in posestnik,
dr. Pečjak Gregor, mestni kaplan.
Perko Pavi, bogoslovec
Peršin Matija, posestnikov sin.
Perušek Rajmund, c. kr. gimn.

profesor.
Petelin Martin, c. kr. gimn. profesor.
Petrič Ivan, sem. duhovnik.
Petrovčič Anton, c. kr. rač. oficijal.
Pintar Luka, c. kr. lic. skriptor.
Pire Alfonz, c. kr, dež. vi. tajnik.
Pire Karol, c. kr. realčni profesor.

Letopis „Slovenske Matice".

295

Platner Josip, trg. potnik.

Plečnik Andrej, ])redmestni kaplan.

Pleško Karol, c. kr, dež sod.
nadsvčtnik v p. in posestnik.

dr. Poček Fran, c. kr. dež. sod.
pristav.

Podgornik Ivan, c. kr. poštni
azistent.

Podrekar Gregor, kramar.

Pogačnik Alojzij, gostilničar in
posestnik.

Pogačnik Janko, dež. rač. oficijal
in posestnik.

Polec Julij, C. kr. dež. sod. svčtnik.

Poljanec Alojzij, ravnatelj pris. de-
lavnice.

Potokar Josip, sem. duhovnik.

Pctokar Vekoslav, c. kr. poštni
azistent.

Povše Fran, veleposestnik, dež. po-
slanec in odbornik, vodja kmet.
šole v p., drž. poslanec, itd.

Praprotnik Miroslav, c. kr. orožn.
narednik.

Pretnar Fran, m. hran. blagajnik.

Prijatelj Ivan, bogoslovec.

Rebol Fran, bogoslovec.

Robida Ivan, m. pol. komisar.

Rode Janko, trg. in posestnik.

Saller Rudolf, posestnikov sin.

Schaschel Feliks, c. kr. dež. vi.
svčtnik.

Schuendelen Božidar, trg, poslo-
vodja.

Schumi Josipina, slašč. in po-
sestnica.

Schwentner Lavoslav, knjigotržec.

Senekovič Andrej, c. kr. gimn.
ravnatelj in obč. svetnik.

Sever Josip, bogoslovec,

Sinkovič Davorin, c. kr. gimn.
profesor.

Sitar Zdravko, bogoslovec.

J Skabernč Avgust, trgovec, trg.

zborn. svt^tnik in posestnik.
»Slavec«, del. pevsko društvo.

dr. Smolej Gustav, c. kr. drž.

pravdn. namestnik.
Smolej Jakob, c. kr. dež. š. nad-
zornik v p. in vitez žel. krone

III. reda.
Smolnikar Luka, stolni vikar.
Smrekar Ivan, mestni katehet, itd.
Smrekar Josip, sem. profesor, konz.

svčtnik in č. kanonik.
Snoj Ivan, zasebnik,
•j- Soss Friderik, trgovec.
Sterbenc Josip, duhoven v p.
dr. Sterger Stanko, c. kr. okr.

zdravnik.
Steska Viktor, dvorni kaplan.
Stroj Alojzij, urš. katehet.
Sušnik Ivan, st. kanonik in dekan.
Svetek Anton, c. kr. rač. in obč.

svčtnik.
Šarabon Mavrilij, mestni katehet.
Šega Karol, c. kr. gimn. profesor.
Sesek Ivan, II. mag. sv(žtnik.
Šetinc Ignacij, trg. potnik.
Ševar Hinko, pom. uradnik,
Šinkovec Karol, c. kr. sod. oficijal.
Šircelj Josip, abiturijent.
Šiška Josip, kancelar in konz.

svčtuik.
Škof Anton, trg. sotrudnik.
Šola mestna višja dekliška.
Šola I. mestna petrazredna.
Šola C. kr. obrtna strokovna.
Šola osemrazredna dekliška.
Šola uršulinska notranja.
Šola uršulinska vnanja.
Šola zasebna dekliška sedemraz-

redna,
Šorh Matija, c. kr. višji poštni

oskrbnik, itd.
Štefe Ivan, upravitelj »Slov, lista«.
Štrekelj Anton, črkostavec.
Šubic Ivan, ravnatelj c. kr. obrtnih

strok, šol, obč. svčtnik, dež,
poslanec in vitez Fr.-Jos. reda,
Šulc Antonija, slaščičar ica.

296

Letopis „Slo venske Matice".

pl. Tauzher-Zhuber Ivana, trg. in
posestnica.

Tavčar Alojzij, c. kr. realčni pro-
fesor.

Terdina Fran, mestni knjigovodja.

Tomec Jakob, I. mestni komisar.

Tosti Ivan, gostiln, in posestnik.

Tratnik Antonija, c. kr. vp. višjega
davčn. nadz. vdova,

Tratnik Leopold, pasar in posestnik.

Traun Jakob, trg. in posestnik.

dr. Trauner Martin, c. kr. drž.
pravdn. namestnik.

Traven Ivan, bogoslovec.

Travnar Josip, mestni učitelj.

Trost Fran, mestni učitelj.

Trstenjak Anton, m. hran. kontrolor.

Trtnik Fran, dež. blag. kontrolor
in posestnik.

Tschurn Karol, hran. knjigovodja.

Turk Hugon, trg. potnik.

Učiteljsko društvo slovensko.

Umberger Alojzij, c. kr. rač. azistent.

Umberger Anton, trg. sotrudnik.

dr. Ušeničnik Aleš, stolni vikar.

dr, Ušeničnik Fran, sem. spiritual.

Valentinčič Ignacij, nadz. m. užitn.
zakupa, posestnik, itd.

Velkovrh Ivan, tovarnar, obč.
svetnik in posestnik.

Vencajz Ivan, c. kr. dež. sod.
svdtnik in drž. poslanec.

Verbič Josip, c. kr. vadn. učitelj.

Verhunc Anton, trg. sotrudnik.

Vernik Alojzij, c. kr. poštni azistent.

Vernik Ivan, trg. sotrudnik.

Vodnik Alojzij, kamnosek in po-
sestnik.

Vodošek o. Salezij, franč. kaplan.

Vodušek Matej, c. kr. gimn. pro-
fesor.

Vončina Ivan, ravnatelj mag. uradov,
itd.

Vrančič Ivan, žel. oficijal.

Wenger Karol, c, kr. dež. sod.
svčtnik.

\Vessner Marija, mest. nadz. dama.

Wester Avguštin, c, kr. gimn. pro-
fesor in posestnik.

Wester Josip, gimn. profesor.

Widmayer Lujiza, zasebnica.

Wiesthaler Fran, c. kr. gimn. rav-
natelj.

Zajec Alojzij, trg. sotrudnik.

Zajec Avgust, posestnikov si.i.

Zaplotnik Ignacij, bogoslovec.

Zaplotnik Ivan, bogoslovec.

Zarnik Ana, odv. vdova.

dr. Zbašnik Fran, dež. tajnik.

Zorko Fran, bogoslovec.

dr. Zupane Fran, c. kr. dež. vi.
svetnik in zdravnik.

Zupančič Anton, sem. profesor,
konz. svčtnik, itd.

Zupančič Vilibald, c. kr. učit. pro-
fesor in okr. š. nadzornik.

Žagar Ivan, c. in kr. stotnik.

Zakelj Friderik, c. kr. gimn. pro-
fesor.

Žerjov Gregor, c. kr. okr. sodnik v p.

dr. Žitnik Ignacij, beneficijat, drž.
in dež. poslanec.

Župnek Fran, c. kr. okr. komisar.

Dva naročnika.

Štev. 75 + 312-1-2 = 389.

b) Okolica :
x] Ig. Poverjenik: Trošt Fran.

Dolenec Jakob, župnik.

Knific Josip, beneficijat v Tomišlju.

Kunauer Ivan, župnik na Golem.

dr. Mauring Ivan, kaplan.
Trošt Fran, nadučitelj.

Štev. 5.

Letopis „ Slovenske Matice".

297

P) Medvode. Poverjenik: J are Fran.

Brencč Ivan, župnik v Preski.
Dolinar Fran, žup, pri Sv. Katarini.
Hiersche Fran, župnik v Sori.
Hribar Anton, kaplan.
Jarc Fran, posestnik, itd.
Jerala Alojzij, kovač.

Krener Fran, špeditčr.
Malinšek Franja, zasebnica,
Miklavčič Karol, žup. v p. v Trbojah.
Poklukar Josip, pos. sin na Dobrovi.
Zupančič Josip, tov. uradnik.

Štev. 1 1.

Y) S p. in Zg. Šiška. Poverjenik: Škarjevcc Ivan.

Bizjan Fran, slikar in posestnik.
Čitalnica narodna.
Jančigaj Fran, velikošolec.
Knjižnica učiteljska Ijublj. okolice.
Mathian Jakob, gost. in posestnik.

Roina Anton, .slikar.
Suwa Ivan, tov. delovodja in po-
sestnik.
Škarjevec Ivan, slikar.
Zakotnik Ivan, tesar in posestnik.
Štev. 9.

S) D. M. v P al ju. Poverjenik: Kolar Matija.

*Zupan Mihael, župnik v Sostrem.

Bralno društvo.

Campa Božidar, učitelj.

Divjak Polonica, zdravn. soproga

na Studencu.
Gantar Karol, železniški uradnik

v Zalogu.
Kavčič Fran, nadučitelj.

Kolar Matija, župnik.

Mercina Ignacij, krojač v Zgorn.

Kašlju.
Mueller Ivan, župnik pri Sv. Heleni.
Resman Ivan, načelnik žel. postaje

v Zalogu.
Štele Ivan, mlinar.
Wrus Josip, kaplan.

Štev. 1 + 1 1 =^ I 2.

Št. Vid. Poverjenik: Zirovnik Janko.

Belec Anton, župan, klepar in

posestnik.
Čitalnica narodna.
Erker Ferdinand, kaplan.
Malovrh Gregor, župnik.
Roina Fran, nadučitelj vŠmartnem.
Schuller Kristina, učiteljica v

Šmartnem.

0] Posamezniki
Črnuče: Kobilca Ivan, župnik.

Sitsch Albert, učitelj.
Šola ndrodna štirirazredna.
Trček Mihael, župnik v Šmartnem.
Zirovnik Janko, nadučitej in po-
sestnik.

Štev. 10.

Štev,

2. Dekanija C i r k n i c a.

rt) C i r k n i c a. Poverjenik : Knnstclj Fran.

Blažon Marija, pos. v Begunjah. dr. Dereani Mano, okr. zdravnik.
Cerjak Edvard, obč. tajnik. Jan Simon, župnik v p.

298

Letopis „Slovenske Matice".

Knific Ivan, kaplan.

Koller Gustav, župnik v Babnem

polju.
Korbar Avgust, nadučitelj pri Sv.

Vidu.
Kunstelj Fran, dekan.
Kušar Fran, ekspozit v Begunjah.
Lavrenčič Anton, kaplan.
Milavec Josip, trg. in posestnik.

Piš Rudolf, učitelj.

Pogačnik Alojzij, župan, trgovec,

posestnik, itd.
Premrov Fran, trgovec, gostilničar

in posestnik v Martinjaku.
Rajčevič Fran, župnik v Grahovem.
Serko Fran, trg. in posestnik.
Vehovar Leopold, c. kr. notar.
Štev. 17.

b) 'L o z. Poverjenik: Lah Gregor.

Bencina Ivan, trg. in posestnik.

Čitalnica narodna.

Dolinar Ivan, kaplan.

Eržen Gabrijel, boletni uradnik.

Havptmann Peter, kaplan.

Kolšek Vinko, c. kr. notar.

Lah Gregor, župan, itd.

Mlekuž Tomaž, trgovec.

dr. Neuberger Moric, dež. okr.

zdravnik.
Ponikvar Anton, župnik.
Senčar Josip, c. kr. sod. pristav.
Žagar Fran, tovarnar.

Štev. 12.

c\ Planina Poverjenik: Podboj Iz'aii.

Čitalnica ndrodna. Mayer Fr., grašč, logar v Predjami.

Klemene Fran, župnik na Uncu. Podboj Ivan, župnik.

Kobal Alojzij, trg. v Studenem. Rihar Štefan, župnik v Studenem.
Kremenšek Julija, pos. hči v Lazih. Štev. 7.

Č) Rakek-Unec. Poverjenik : Kepic Peter.

Bele Avgust, posestnik.
Benedek Josip, nadučitelj.
Čufar Ivan.

Dekleva Fran, poštni upravitelj.
Domicelj Maks, trgovec.
Gnezda Fran, trg. in posestnik.
Kovač Josip, načelnik žel. postaje.
Lcskovic Bogomir^ mestni učitelj

na Dunaju.
Maček Fran, log. pristav.

Matičič Martin, žel. uradnik.
Meliva Anton, log. pristav.
Modic Anton, lesni trgovec.
Pahor Lavoslav, žel. uradnik.
Repič Peter, nadučitelj.
Sebenikar Matilda, posestnica.
Segalla Just, lesni trgovec.
Ševar Ludovik, poštar in posestnik.
Šola ljudska na Rakeku.
Šola ljudska na Uncu.

Štev. 19.

3. Dekanija Idrija.
ec) Idrija. Poverjenik: Novak Alojzij.

*Občina mestna.

"^Vidmar Josip, župnik v Žirčh.

Arko Mihael, dekan.

Božič Anton, c. kr. učitelj.
Bralno društvo v Spodnji Idriji.
Čitalnica ndrodna.

Letopis „SIovenske Matice".

299

Delavsko bralno društvo.
Dežela Martin, pek in posestnik.
Goli Fran. trg. in posestnik.
Gregorič Josip, adm. na Vrhu.
Gruden Ivan, veleposestnik v Jeli-

činem vrhu.
Harmel Ivana, gost. in posestnica.
Jeglič Josip, C. kr. davkar.
Jurjavčič Anton, c. kr. rudn. paznik.
Katol. del. bralno društvo.
Kavčič Marija, c. kr. učiteljica.
Kogovšek Josip, posestnik.
Lapajne Dragotin, župan in trgovec.
LapajneFranja, trgovka.
Lapajne Karolina, trg. in posestnica.
Lapajne Marija, trg. in posestnica.
Lapajne Valentin, trg. in posestnik,
dr. Mohorič Fran, c. kr. sod.

pristav.
Moravec Ivan, ravnatelj v Canadi.
Novak Alojzij, c. kr. š. ravnatelj.

Novak Ignacij, c. kr. rudn. paznik.

Novak Josip, c. kr. učitelj.

Os\vald Fran, benef. in katehet.

Pazniško bralno društvo.

Perko Andrej, dež. živinozdravnik.

Poljanec Fran, posestnik.

Prelovec Fran, gost. in pom. uradnik.

pl. Premerstein Kajetan, posestnik
v Jeličinem vrhu.

Regen Josip, župnik na Vojskem.

Svoboda Karol, c. kr. strojni nad-
zornik.

Sepetavec Josip, trgovec.

Šola c. kr. rudniška.

Treven Valentin, trg. in posestnik.

Turk Ivan, pek.

Vedernjak Fran, c. kr. sod. svetnik.

Vidic Filip, c. kr. rudn. paznik.

Vogelnik Ivan, c. kr. učitelj.

Vončina Fran, obč. tajnik.

Žonta Ivan, pos. v Sp. Idriji.

Štev. 2 + 42 = 44.

b) Črni vrh. Poverjenik: Hladnik Ivan.

Hladnik Ivan, vikar.
Kržišnik Josip, kaplan.
Majnik Mihael, '^pos. v Zadlogu.
Modrian Zofija, učiteljica.
Pipan Ivan, nadučitelj.

Rudolf Dominik,*! posestnik.
Rudolf Fran, posestnik.
Rudolf Gašpar, pos. v Lomdh.
Vidmar Ivan, trgovec.
Zagoda Fran, pos. v Zadlogu.
Štev. 10.

4. Dekanija Kamnik.
ci) Kamni k. Poverjenik : Sadnikar Josip.

*Krčon Anton, župnik v p.
*Stranj.ska fara.

*Tabor o Rupert, duh. v Repnjah.
Bergant Luka, župan, trgovec in

posestnik.
Bernik Valentin, župnik na Holmcu.
Čenčič Jernej, nadučitelj.
Čitalnica narodna.
dr. Dereani Julij, dež. okr. zdravnik.
Drahsler Jakob, c. kr. okr. tajnik.
Flerin Fran, trg. in posestnik.

Frančiškanski samostan.

pl. Garzarolli Fran, c. kr. okr. sodnik.

Grabrijan Vekoslav, knjigovodja v

Jaršah.
Grašek Janko, trg. in posestnik.
Hribar Jakob, pos. v Cirkušah.
Kalan Ivan, mestni kaplan.
Klančar Avgusta, učiteljica.
Klein Anton, c. kr. okr. komisar.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Krek Fran, župnik na Vranji peči.

300

Letopis „Slovenske Matice".

Majdič Fran, veletržec v Jaršah.

Malenšek Srečko, učitelj v Zg. Tu-
hinju.

Matjan Primož, gost. in posestnik
na Lazah.

Močnik Josip, lekar in posestnik.

Novak Martin, c. kr. poštar.

Pintar Anton, trgovec.

Plantarič Josip, kaplan v Vodicah.

Podboj Alojzij, C. kr. davč. kontrolor.

Regally Fran, c. kr. sod. pristav.

Rihar Fran, župnik v Mekinjah.

Rode Josip, gost. in posestnik.

Sadnikar Josip, c. kr. okr. živino-
zdravnik.

dr. Schmidinger Karol, c. kr. notar
in posestnik.

Smolnikar Josip, župan in po-
sestnik v Zg. Tuhinju.

Štele Ivan, posestnik.

Stenovec Anton, župnik na Selih.

Strupi Jakob, benef. na Goričici.

Šolske sestre v Repnjah.

dr. Volkar Andrej, c. kr. okr. glavar
v Češkem Brodu (knjige Ani
Volkar jevi).

Zabukovec Ivan, župnik v Zg.
Tuhinju.

Zorč Fran, učitelj v Smartnem.
Štev. 3 -f 38 = 41.

b) Brdo. Poverjeni

*Tavčar Ivan, stavbni podjetnik

v Dolu.
Bizjan Ivan, župnik.
Breceljnik Gregor, pos. v Št. Vidu.
Bulovec Anton, c. kr. sod. pristav.
Dereani Dominik, c. kr. davčni

kontrolor.
Hrast Ivan, c. kr. sod. kancelist.
Kadunec Fran, župnik v Krašnji.
Koželj Gregor, učitelj v Št. Got-

hardu.
Lenasi Anton^ župnik v Ihanu.
Majdič Fran, tov. sin na Viru.
Marolt Fran, učitelj.
Mlakar Luka, župan, trgovec in

posestnik v Lukovici.

k: Marolt Fran.

Pavlic Julija, poštna upraviteljica

v Dolu.
dr. Pekolj Ivan, c, kr. dež. sod.

svčtnik.
Perko Josip, c. kr. sod. kancelist.
Primožič Anton, pos. sin v Prevalju,
Rahne Janko, c. kr. notar.
Sadar Vendelin, učitelj v Ihanu.
Skufca Ludovik, župnik v Blagovici.
Šlakar Ivan, župnik v Št. Gothardu.
Štrukelj Ivan, pos. v Krašnji.
Vovk Peter, c. kr. davčni pristav.
Zorko Matija, c. kr. uradnik.

Štev. I -}- 22 :=: 23.

č) Komenda. Poverjenik: Mcjac Andrej.

■'■'Grivic Fran, kaplan v p. v La- Mesner Josip, nadučitelj.

Svetlin Andrej, trg. in posestnik.

hovčah.
Mejač Andrej, posestnik, itd.

Štev. 1-1-3 = 4.

c) Mengiš. Poverjenik: Letnar Lovro.

Kocijančič Ivan, učitelj. Paternost Henrik, učitelj.

Kos Mihael, učitelj. Rožnik Tomaž, kaplan.

Kukla Herman, knjigovodja. Strmole Alojzij, c. kr. kontrolor.

Kuralt Peter, posestnik. Zoreč Ivan^ župnik.

Letnar Lovro, nadučitelj. Štev. 9.

Letopis „Slovenske Matice".

301

d) Motnik. Poverjenik: Križnik Gašpar.

Grabnar Terezija, posestnica.
Hribovšek Antonija, poštarica.
Konjar Ulrik, učitelj.

Križnik Gašpar, posestnik.
Zupanec Jernej, župnik.

Štev. 5.

5. Dekanija Kocevje. Poverjenik: Koiiiljancc Ivan.

Gerzin Matija, župnik pri Fari.
Kline Avgust, dež. carinar.
Knjižnica c. kr. gimnazije.
Koniljanec Ivan, c. kr. gimn. pro-
fesor in katehet.

Krese Josip, dekan.
Lovšin Ivan, adm. v Polomu.
Meršol Simon, c. kr. fin. str. komisar.
Zupančič Ivan, župnik v Banji Loki.
Štev. 8.

6. Dekanija Kranj.

a) Kranj, Poverjenik: Savnik Karol.

*Debeljak Ivan, župnik v Preddvoru.
*Majdič Vinko, tov. in posestnik,
*Mežnarec Anton, dekan, itd.
*Omersa Fran, trgovec, trg. zborn.

svetnik in posestnik.
*Prevc Valentin, zas. in posestnik.
*Ross Matej, trgovec.
*Sajovic Ferdinand, trgovec.
*Šavnik Karol, lekarnar, župan,

ces. svetnik, vitez Fr,-Jos. reda

in posestnik.
*LTrbančič Alojzija, graščakinja na

Turnu.
Blagnč Antonija, trg. v Št. Jurju.
Bohinc Ivan, zas, uradnik.
Bralno društvo .slovensko.
Bregant Mihael, nadučitelj v

Šmartnem.'
Čitalnica nžrodna.
Dokler Anton, gimn. profesor.
Dolenc Fran, trg. in posestnik.
Dolinar Josip, učitelj v Mavčičah.
•{■Dolžan Ivan, župnik v Trsteniku.
Florijan Karol, trg. in posestnik.
Fock Ignacij, svečar in posestnik,
dr. Globočnik Edvard, dež. okr.

zdravnik.
Hubad Josip, c. kr. gimn. ravnatelj.
Karlin Ivan, župnik v Smledniku.

Killer Jakob. trg. in posestnik.

Knjižnica gimnazijska.

Knjižnica okrajna učiteljska.

dr. Korun Valentin, c. kr. gimn.
profesor.

Kovač Josip, gost. in posestnik.

Koželj Mihael, župnik v Podbrezju.

Krčon Josip, župnik in duh. svetnik
v Predosljih.

Krisper Rajmund, trg. in posestnik.

Kukelj Anton, župnik v Št. Jurju.

dr. Kušar Valentin, gimn. profesor.

Devičnik Valentin, c. kr. fin.
svdtnik v p,

Luznar Fran, nadučitelj na Prim-
skovem.

Maselj Ivan, gimn. profesor,

Mayr Peter, gost. in posestnik.

Mikš Ivan, župnik v Trsteniku.

Mohar Mihael, organist v Šmartnem.

Nemec Anton, župnik v Kokri.

Novak Fran, c. kr. gimn. profesor.

Pajk Milan, gimn. profesor.

Pavlin Alojzij, trg. in pos. v Pod-
brezju.

Pavšler Tomaž, trg. in posestnik.

dr. Perne Fran, c. kr. gimn. profesor,

Peterlin Fran, c. kr. sod. pristav.

Pczdič Ivan, nadučitelj, itd.

302

Letopis „Slovenske Matice".

Pire Ciril, trg. in posestnik.
Pogačnik Ivan, c. kr. sod. pristav.
Pokorn Fran, ekspozit v Besnici.
dr. Prevc Fran, odvetnik.
Preželj Matej, župnik v Mavčičah.
Primožič Jernej, župnik v Goricah,
Rakove Ivan, posestnik.
Rant Albin, trgovec.
Razboršek Josip.župnik v Smartnem.
Renier Ivan Nep., mestni kaplan.
Sarec Alojzij, kaplan v Smartnem.
dr. Savnik Edvard, c. kr. okr,

zdravnik.
Slamberger Anton, c. kr. notar,
dr. Stempihar Valentin, odvetnik

in posestnik.

Štritof Anton, c kr. gimn. profesor,

dr. Tominšek Josip, c. kr. gimn.
profesor.

Traven Fran, kaplan v Št. Jurju.

Traven Josip, učitelj v Naklem.

Valenčič Ivan, hran. tajnik.

Volk Ivan, kaplan v Velesovem.

Zupane Ignacij, kaplan v Predosljih.

dr. Žmave Jakob, c. kr, gimn. pro-
fesor.

Zumer Andrej, c. kr. okr. š. nadz.,
itd.

Zvan Fran. mestni kaplan.

Štev. 9 + 62 = 7 I.

b) Tržič. Poverjenik: Spendal Fran.

*Pollak Viljem, zasebnik.
Ahačič Fran, tovarnar.
Ahačič Niko, tovarnar.
Albreeht Luka, učitelj pri Sv. Ani.
vit. pl.Andriolli Viktor, c. kr. davkar.
Bralno društvo sloven.sko.
Engelsberger Ivan, trgovec.
Jelene Ivan, trgovec.

dr. Kladva Ivan, c. kr. okr. sodnik.
Kragl Josip, nadučitelj.
I^ončar Matej, lesni trgovec,
Nadrah Ignacij, kaplan.
Pekovec Josip, kurat v Lomu.
Porenta Fran, župnik v Križih.
Spendal Fran, župnik.

Štev. I Ar 14=15.

č) Cerklje. Poverjenik: Hočevar Jakob.

*Bartol Baltazar, župnik v p,
*Globočnik Edvard, okr, zdravnik.
Bralno društvo na Zg. Brniku.
Hacin Josip, pos. v Cešnjevku.
Hočevar Jakob, mag. pharm, itd.

Kmet Andrej, nadučitelj.
Kosobud Edvard, kaplan.
Matjan Jakob, kaplan.
Pavlic Luka, pos. na Sp. Brniku,
fVavken Andrej, župan, itd.

Štev. 2 + 8 = 10.

7. Dekanija KrŠko.
a) Krško. Poverjenik : Kalan Janko.

*Knjižnica okrajna učiteljska.
Anžiček Ferdinand, odv. uradnik,
Bezlaj Josip, raešč. učitelj.
Božič Josip, posestnik,
dr. Geiger Ivan, okr, zdravnik.

Gregorič Fran, gost, in posestnik.
Gregorin Alojzij, c. kr, sod. svčtnik.
Gril Matej, not. kandidat.
Hilbert Julij, c. kr. inženir.
Jugovic Amalija, pos. soproga.

Letopis »Slovenske Matice".

303

Juvanc Fran, c. kr. okr. tajnik.
Kalan Janko, c. kr. višji davčni

nadzornik.
Knavs Ivan, mestni župnik.
Kos Avgust, poni. uradnik in or-

ganist.
Lapajne Ivan, ravnatelj niešč. šole.
Lilleg Makso, c. kr. kontrolor,
dr. Mencinger Ivan, odvetnik in

posestnik.
Občinska knjižnica.
Oblak Josip, c. kr. davkar.

Pfeifer Viljem, posestnik, drž. in

dež. poslanec.
Prešern Vinko, c. kr. zemljemerec,
dr. Pucko Jurij, c. kr. notar,
dr. Romih Tomaž, mešč. učitelj in

župan.
Rozman Florijan, mestni učitelj.
Sest Andrej, c. kr. okr. š. nadzornik.
Silovinac I., brivec.
Tavčar Karol, c. kr. davkar.
Vaniš Ferdo, trg. in posestnik.
Vencajz Edvard, c. kr. davč. pristav.
Štev. I + 28 = 29.

b) Leskove c. Poverjenik: d?'. Štcrbenc Jurij.

*dr. Sterbenc Jurij, župnik.
Ažman Simon, župnik na Studencu.
Brcž Anton, župnik v Boštajnu.
Dolinar Ivan, župnik na Raki.

Maurer Gašpar, posestnik na Raki.
Šola trirazredna v Leskovcu.
Vari Tomaž, kaplan na Raki.
Zevnik Ana, učiteljica v Škocijanu.
Štev. 1 + 7 = 8.

č) Kostanjevica. Poverjenik: Pavlic Dauiijan.

Baloh Ivan, mestni kaplan.
Drašler Ivan, delovodja drž. trtnice

in posestnik.
Hudovernik Aleksander, c. kr. notar.
Hudovernik Janko, not. kandidat.
Koželj Fran, kaplan na Križevem.

Pavlic Damijan, mestni župnik.
Pavlic Kozraa, župnik na Križevem.
Uršič Valentin, trgovec,
dr. Wurner Josip, dež. okr. zdravnik,
itd.

Štev. 9.

č) Št. Jernej. Poverjenik: Trosi Karol.

*Šola ljudska.

*Štrobelj Fran.

Brulec Ivan, usnjar in posestnik.

Cik Karol, kaplan.

Fettich - Frankheim Anton, dekan.

Gantar Ivan, nadučitelj.

Jarc Anton, kaplan.

Rudež Josip, oenolog.

Sever Josip, trgovec.

Tavčar Josip, gostiln, in posestnik.

Trost Karol, učitelj.

Volovec Martin, trgovec.

Štev. 2 + 10 = 12.

iV) Ve 1 i k a Dolina. Poverjenik : Dolinar Mijo.

Brulec Fran, župnik.
Dolinar Fran, posestnik.
Dolinar Mijo, trg. in posestnik.
Ivšič Mihael, pos. v Čatežu.
Pretnar Jakob, nadučitelj.

Radej Martin, poslovodja v Pod-

susedu.
Tancig Anton, c. kr. poštar in

trgovec v Krški vasi.

Štev. 7.

304

Letopis „Slovenske Matice".

8. Dekanija Litija.
a) Litija. Poverjenik: Svctcc Ljika.

*Nabernik Ivan, c. kr. sod. svčtnik.

*Saje Mihael, župnik v Stangi.

*Svetec Luka, c. kr. notar, po-
sestnik in vitez Fr.Jos. reda.

Goljmajer Josip, župnik na Vačah.

Gregorčič Ivan^ not. kandidat.

Grill Matija, c. kr. okr. glavar.

Havptman Fran, pos. sin v Jablanici.

Ilovski Albin, župnik v Javorju.

Jaklič Karol, župnik v Prežganju.

Jeločnik Anton, tov. knjigovodja.

Jenko Ivan, nač. žel. postaje.

Jeretin Martin, c. kr. okr. tajnik.

Knjižnica okrajna učiteljska.

Koechler Viktor, kaplan v Sraart-
nem.

Lapajne Štefan, c. kr. okr. nad-

komisar.
Lavrenčič Ivan, dekan v Smartnem.
Mahorčič Ignacij, c. kr. davčni

oficijal.
Molek Martin, župnik na Savi.
Novak Ivan, trgovec v Dolah.
dr. Pavlic Ignacij, c kr. okr. nad-

zdravnik, itd.
Slane Fran, posestnik.
Slovensko bralno društvo.
Seber Božidar, c. kr. okr. živino-

zdravnik.
Trpin Ivan, benef. v Smartnem.
Zupančič Jernej, duhoven v p.
Štev. 3 + 22 = 25.

U) Radeče. Poverjenik: Zas^orjan Ivan.

*Krisper Valentin, tov. in posestnik.

Bralno društvo slovensko.

dr. Homan Alojzij, dež. okrožni

zdravnik.
Kolnik Avgusta, učiteljica.
Koprivec Peter, kaplan.
Kuessl Vendelin, c. kr. davkar.

Leveč Ivan, nadučitelj.
Pleiweiss Karol, c. kr. notar.
Šmitek Simon, župnik v Dobovcu.
Šolska knjižnica.

Vidergar Ivan, župnik v Št. Jurju.
Vrhovšek Fran, župnik v Svibnem.
Zagorjan Ivan, župnik.

Štev. 1 + 12=13.

9.) Dekanija Loka.
d) Škofja Loka. Poverjenik: Tojuažič Ivan.

*Rožič Alojzij, župnik v p.

dr. Arko Anton, dež. okr. zdravnik.

Blei\veis Fran, urš. katehet.

Bralno društvo slovensko.

Brešar Josip, kaplan.

Burdych Ervin, lekarnar.

Carman Gašpar, posestnik.

Čitalnica ndrodna.

Dolenec Fran, pos. v Stari Loki.

Fojkar Fran, pos. v Stari Loki.

Homan Anton, pek in posestnik.

Jelovčan Jakob, župan v Stari

Loki.
Jenko Peter, pos. v Virmaših.
Kat. društvo rok, pomočnikov.
Klobovs Ivan, c. in kr. vojni kurat,
Košir Valentin, trgovec.
Kummer Fran, dekan v Stari Loki.
Lavrič Leo, trgovec.
Lenček Niko, c. kr. notar in župan.
Mali Ivan, trg. poslovodja.
Mikuš Fran, c. kr. sod. svetnik.

Letopis „Slovenske Matice".

305

Molinaro Angelo, trgovec.

Oblak Josip, mlinar. '

Pecher Konrad, trgovec.

Pegam Josip, kotlar,

Peharc Stanko, kaplan v Stari

Loki.
Pirnat Bernard, organist.
Premk Vinko, c. kr. davčni pristav.

Semen Karol, c. kr. davčni kon-
trolor.
Šola deška ljudska.
Šola uršulinska notranja.
Šola uršulinska vnanja,
Tomažič Ivan, mestni župnik.
Zavodnik Feliks, urš. spiritual.
Zigon Matej, trgovec.

Štev. I + 34 = 35.

b) Selca. Poverjenik : Erzar Matija.

Bernik Josip, poslovodja.
Boncelj Fran, župnik v Dražgoših.
Bralno društvo slovensko.
Demšar Fran, trg. v Cešnjici.
Erzar Matija, župnik.
Eržen Fran, župnik v Zalem logu.
Grošelj Josip, podobar.
Jamnik Anton, župnik.

Stanonik Nikolaj, nadučitelj.

Šliber Fran, trgovec, župan in
posestnik.

Tavčar Fran, trg. in po.sestnik.

Vavpetič Ivan, župnik pri Sv. Le-
nartu.

Veja Maks, župnik v Bukovščici.

Verhunc Ivan, posestnik.

Štev. 14.

č) Železniki. Poverjenik : Košiuclj Luka.

y\.rraič Josip, učitelj v Sorici.
Boncelj Josip, trg. in posestnik.
Bralno društvo slovensko.
Demšar Ivan, trg. in posestnik,
Demšar Josip, trg. in posestnik.
Dominik Ivan, dež. okr. zdravnik.
Globočnik Anton, tov. in posestnik.

Hafner Anton, fuž. vodja in po-
sestnik.

Košmelj Josip, mesar in posestnik.

Košmelj Luka, trgovec, župan in
posestnik.

Thaller Gabrijel, gostilničar.

Štev. 1 1 .

C) Trata. Poverjenik: Petrovoič Fran.

*Debeljakova hiša v Poljanah.
*Ramoveš Jernej, župnik v Poljanah.
Dolinar Anton, župnik v Lučnah.
Hromeč Ivan, župnik v Novi Oselici.
Kregar Fran, župnik v Javorju.

Oblak Valentin, kaplan v Poljanah.
Petrovčič Fran, župnik na Trati.
Pfajfar Anton, župnik v Leskovici.
Pintar Matej, župnik v Stari Oselici.
Štev, 2 + 7 = 9-

10. Dekanija MoPavČe.
«) Moravče. Poverjenik: Kajdiš Tomaž.
Kajdiž Tomaž, dekan in dež. po- Lesar Ivan, župnik v Pečeh.

slanec.
Kepec Fran, adm. v Cešnjicah.

Medved vVnton, adm. na Sv. Gori,
Toman Janko, nadučitelj.

Štev. 5.

20

306

Letopis „Slovenske ]\Iatice".

b) Zagorje. Poverjenik: Sterle Fran.

Basa Alojzij, žel. uradnik.

Bevčič Ignacij, posestnik.

Bralno društvo slovensko.

Bukove Martin, pos. na Toplici.

Cukjati Fran, župan, trgovec in
posestnik v St. Gothardu.

Dežman Josip, strojevodja

Firm Ignacij, rudn. uradnik.

Hybašek Vojteh, kaplan.

Jankovič Franja, učiteljica.

Jerin Leopold, rudn. uradnik.

Kolenc Valentin, pos. v Cemšeniku.

Konšek Fran, c. kr. poštar in po-
sestnik na Trojanah.

Koprivec Tomo, posestnik.

Lužar Fortunat, učitelj v Št. Jurju.
Marian Franja, prodajalka.
Mauer Andrej, posestnik, itd.
Modic Josip, c. kr. poštar.
Novak Andrej, pos. na Trojanah,
dr. Ravnihar Vladimir, odv. kan-
didat.
Sanuškar Kristl, trg. sotrudnik.
Sterle Fran, načelnik žel. postaje.
Skerjanc Martin, kaplan.
Taufer Ivan, rudn. pisar.
Tomažič Alojzij, poštni odpravitelj.
Weinberger Fran, rudn. uradnik.
Weinberger Pavi, posestnik.
Zelnik Josip, župnik v Cemšeniku.
Štev. 27.

II. Dekanija Novo mestO. Poverjenik: Poljancc Ivan.

*Babnik Ivan, župnik na Toplicah.
*Hočevar Anton, posestnik.
*Rozman Karol, posestnik.
*dr. Vojska Andrej, c. kr. sod. nad-

sv^tnik v p,
*dr. Volčič Edvard, c. kr. sod. tajnik.
Andoljšek Bernard, nadučitelj v

Mirni peči,
Artel Anton, c. kr. gimn. profesor

v p.

Avsec Fran, župnik v Brusnicah.

Bergant Valentin, župnik v Mirni
peči.

Berlec Fran, c. kr. orožn. nad-
stražnik.

Borštner Josip, župnik v St. Petru.

Čitalnica ndrodna.

dr. Defranceschi Peter, primarij in
okr. zdravnik.

dr. Detela Fran, c. kr. gimn. rav-
natelj in šolski svčtnik.

Dolenc Metod, c. kr. avskultant.

Dullr Fran, nadučitelj v Vavti vasi.

Einspieler Tomaž, c. kr. sod. sv(5tnik.

dr. Elbert Sebastijan, st. prost.

Fajdiga Ignacij, c. kr. gimn. pro-
fesor.

Frančiškanski samostan.

Frank Rihard, kanonik.

Golia Ljudevit, c, kr. sod. svdtnik.

Guzelj Avgust, C. kr, gozd. komisar.

Hočevar Josip, kanonik.

Jeraj Fran, c. kr. gimn. profesor.

Kerin Martin, kaplan v Šmarjeti.

Kessler Alojzij, c. kr. pravdn. na-
mestnik.

Klemenčič Ivan, c. kr. poštni kon-
trolor.

Knjižnica gimnazijska.

Knjižnica okrajna učiteljska.

Knjižnica vin. in sadj. šole.

Koritzky Josip, c. kr. evid. geometer.

Krajec Ivan, tiskarnar.

Leveč Anton, c. kr. sod. svetnik,

dr. Marinko Josip, c. kr. gimn.
profesor in katehet.

Mohar Martin, c. kr. vodja sod.
pom. uradov.

Munda Jakob, c. kr. sod. svetnik,

Novak Matija, župnik v Poljanici.

Letopis „Slovenske Matice".

307

Skalicky Bohuslav, telin. vodja.

Sladovič pl. Sladoevič Simon, le-
karnar.

dr. Slane Karol, odv. in posestnik.

Stefanovič Dimitrija, posestnik.

dr. Segula Jakob, župan in odvetnik.

Skerlj Milan, c. kr. avskultant.

Vindišar Viljem, gvardijan.

Virbnik Alojzij, c. kr. gimn. profesor.

Zabukovec Tomaž, kaplan v To-
plicah.

Zakrajšek Ivan, župnik v Vavti vasi.

Zgur Anton, župnik pri Beli cerkvi.

dr. Zitek Vladimir, odvetnik.

Štev. 5 + 58 = 63.

Postojina.

ni k: Primožič Štefan.

Levstik Anton, učitelj.

Mladič Anton, c. kr. sod. pristav.

Mlakar Ivan, kaplan.

Omahen Gustav, c. kr. notar.

dr Papež Oton, c. kr. sod. pristav.

Pikel Gregor, trgovec.

dr, Ponebšek Janko, c. kr. davčni

nadzornik.
Primožič Leopold, not. uradnik.
Primožič Štefan, učitelj-voditelj.
Sever Andrej, tisk. pomočnik.
Starž Fran, obč. tajnik.
Šeber Maks, fotograf.
Šeber Rihard, tiskarnar.
Šola petrazredna ljudska.
Svigelj Anton, odv. kandidat.
Thuma Ivan, nadučitelj in c. kr.

okrajni šolski nadzornik,
dr. Treo Dragotin, odvetnik.
Vičič Friderik, nadžupan, botelier,

posestnik, itd.
Vodopivec Anton, c. kr. poštar.
Štev. 38.

b) Senožeče. Poverjenik : Okorn Ignacij.

•■•■Občina razdrška. Kavčič Filip, pos. na Razdrtem.

Abrara Lavoslav, nadučitelj. Koblar Josip, kaplan v Hrenovicah.

20*

Ogoreutz Josip, trgovec.

Pauser Adolf, trgovec.

Perko Fran, trgovec.

Plevaneč Ivan, župnik v Soteski.

Poljanec Ivan, c. kr. gimn. profesor.

Porenta Gašpar, kaplan v Stopičah.

Porenta Jakob, župnik v Stopičah.

Povšč Fran, kanonik.

dr. Poznik Albin, c. kr. notar in

posestnik.
Prelesnik Matija, kap. vikar,
dr. Rogina Anton, c, kr. okr. sod.

pristav.
Rohrmann Viljem, vin. učitelj.
Skald Otmar, c. kr. okr. živino-

zdravnik.

12. Dekanija
a) Postojina. Poverje

Arko Fran, posestnik.

Bloudek Leon, c. kr. inženčr.

Bolš Anton, trgovec.

Burja Ivan, c. kr. dež. brambe

razpr. asistent.
Čitalnica ndrodna.
Ditrich Anton, trgovec.
Ditrich Ludovik, trgovec,
dr. Dolschein Gvidon, posestnik.
Fettich Frankheim Ludovik, učitelj.
Gaspari Ferdinand, c. kr. okr. ži-

vinozdravnik.
Gorjup Alojzij, učitelj.
Ileršič Ignacij, c. kr. poštni oficijal.
Jurca Fran, trgovec.
Knjižnica okrajna učiteljska,
dr. Kotzmuth Julijan, c. kr. okr.

zdravnik.
Kovač Anton, zasebnik.
Kraigher Alojzij, trgovec.
Kraigher Peter, trgovec.
Kutin Fran, trgovec.

308

Letopis „Slovenske Matice",

Korber Mihael, c, kr. notar.
Novak Mihael, c. kr. sod. svdtnik.
Okorn Ignacij, župnik.
Pele Ivan, kaplan v Hrenovicah.
J Puc Alojzij, župnik v Hrenovicah,
Suša Anton, trsrovec.

c) Š t. P e t e r. Pov

*Bole Martin, prof. na Ruskem.
*Sajovic Ivan, župnik in duh.

svčtnik v Slavini.
Abram Ivan, kaplan v Košani.
Avčin Fran, trgovec v Trnju.
Dekleva Fran, trgovec v Slavini.
Kalan Mihael, nadučitelj.
Kariš Ferdo, c. kr. poštni oskrbnik.
Korošec Ivan, gost. in posestnik.
Križaj Fran, tovarnar.

Suša Fran, posestnik.
Skerjanc Ivan, župnik v Vremah.
Svigelj Josip, kaplan'.
Trošt Ivo, učitelj na Razdrtem.
Zelen Josip, dež. poslanec in po-
sestnik

Štev. I + 14 = 15-

erjenik : Zupan Ivan.

Lavrenčič Andrej, posestnik.
Lenassi Karol, kurat v Smihelu.
Medica Matej, tovarnar.
Sajovic Karol, žel. uradnik.
Štele Fran, knjigovodja.
Stroj Valentin, žel. uradnik.
Spilar Ludovik, pos. sin.
Toraazin Josip, c. kr. poštni azistent.
Torkar Matija, župnik v Košani.
Zupan Ivan. kurat v St. Petru.
Štev. 2 + 17 m 19.

13. Dekanija Radovljica.

a) Radovljica. Pov

Avsenik Ivan, gost. in posestnik v

Begunjah.
Ažman Josip, nadučitelj na Brez-

nici.
Berlic Ivan, župnik v Mošnjah,
dr. Bisiak Josip, odvetnik.
Bizavičar o. Josip, superior na

Brezju.
Bulovec Ivan, trg. in posestnik.
Cuderman Ivan, kurat v Begunjah.
Čop Ivan, posestnik v Mostah.
Fatur Apolonija , učiteljica v

Mošnjah.
Ferk Ernest, c. kr. sod. svetnik.
Fuersager Leopold, trgovec.
Homann Friderik, trg. in posestnik.
Hudovernik Vinko, gostilničar, itd.
Jurgele Andrej, župan v Mošnjah.
Kenda Luka, upr. dež. naklade.
Knjižnica ljudske šole v Mošnjah.
Knjižnica okrajna učiteljska.

erjenik: Roblek Aleks.

Košmelj Ivan, župnik v Begunjah.

Mulej Fran, trg. in posestnik.

Novak Ivan, mestni dekan, itd,

Pavlošič Fran, c. kr. poštar.

Potočnik Tomaž, župnik na Brez-
nici.

Roblek Aleks, lekarnar, župan,
posestnik, itd.

Rozman Ignacij, nadučitelj v Moš-
njah.

Sittig Teodor, civ, geometer in
posestnik.

Slapšak Julij, učitelj v Lesah.

Slov. pevsko in bralno društvo.

Tepina Josip, načelnik postaje.

Teran Ivan, župnik v Ljubnem.

dr. Vilfan Janko, odvetnik.

Vurnik Ivan, podobar in posestnik.

Zavrl Valentin, nadučitelj v Be-
gunjah.

Zebre Alojzij, c. kr. sod. pristav.
Štev. ZS-

Letopis „Slovenske Matice".

309

b) Bled. Poverjenik : Rus Fran.

*baron Schwegel Josip, velepo-
sestnik, drž. in dež. poslanec, itd

Bralno društvo slovensko.

DroU Katarina, učiteljica.

Hudovernik Anton, gost. in po-
sestnik.

dr. Klimek Emil, zdravnik.

Mrak Matija, župnik na Beli.

Oblak Ivan, župnik.

Olifčič Friderik, gost. in pos. na

Beli.
Peternel Jakob, gost. in posestnik.
Pretnar Ivan, posestnik.
Rus Fran, nadučitelj in posestnik.
Sekovanič Ferdinand, gostilničar.
Trojar Ivan, nadučitelj v p , itd.
Vovk Anton, posestnik.
Zore Ivan, kaplan.

Štev. I + 14 = 15.

c) Gorje. Poverjenik: Žirovnik Josip.

Ažraan Ivan, župnik, duh. svetnik Sterle Terezija, učiteljica.

in dež. poslanec. Šola ljudska.

Bralno društvo slovensko. Troha Fran, c kr. gozdar.

Godec Ivan, kaplan. Uršič Kristina, c. kr. poštna upra-
Jan Vinko, posestnik. viteljica.

Jensko Gregor, c. kr. gozdar. Žirovnik Josip, nadučitelj.

Skumavec Lovro, pos. v Zg. Lazih. Žumer Jakob, župan in posestnik.

Štev. 12.

č) Bohinj. Poverjenik: Rihtcršič Ivan.

Bevec Matej, c. kr. poštar na Bi-
strici.

Humek Martin, nadučitelj na Bi-
strici.

Mencingar Franica, trg. hči na
Bistrici.

Oblak Anton, kaplan v Srednji
vasi.

Piber Ivan, župnik na Bistrici.
Rihteršič Ivan, nadučitelj v .Srednji

vasi.
Zarnik Matija, župnik v Srednji

vasi.

Štev. 7.

d) Jesenice. Poverjenik: ScJirey Alojzij.

Aljaž Jakob, župnik na Dovjem.
Guštin Milan, učitelj.
Jakelj Valentin, župnik na Planini.
Katoliško delavsko društvo.
Medic Josip, nadučitelj, itd.
Peternel Matej, gostilničar.
Pongraz Anton, rudn. uradnik.

Remškar Valentin, kaplan.
Schrey Alojzij, c. kr. poštar, po-
sestnik, itd.
Šinkovec Avguštin, administrator.
Treven Anton, trg. in pos. na Savi.
Turk Avgust, župnik na Kor. Beli.
Štev. 12.

e) Kranjska gora. Poverjenik : llrct^ar Josip.

*Zlogar Anton, župnik. Bregar Josip, nadučitelj.

Andolšek Fran, c. kr. sod. svetnik. Budinek Fran, župan, trgovec, itd.

310

Letopis , .Slovenske Matice".

Fertin Ignacij, župnik v Beli peči. Lavtižar Josip, župnik v Radečah.
Gorečan Josip, učitelj v Radečah. Pušavec Ivan, c. kr. sod. oficijal.
dr. Kogoj Fran, dež. okr. zdravnik. Štev. i -|- S = 9.

f) Kamna gorica. Poverjenik : pl. KappiLS Adolf.

*Preša Josip, župnik na Ovsišču.

Aljančič Valentin, župnik na Do-
bravi.

Jalen Josip, trg. in pos. v Kropi.

pl. Kappus Adolf, župan, poštar,
gostilničar in posestnik.

Kavčič Srečko, zadružni uradnik
v Kropi.

Korošec Josip, nadučitelj v Kropi.
Lazar Luka, trg. in posestnik.
Pesjak Mihael, trg. in posestnik.
Pogačnik Josip, c. kr. poštar in

drž. poslanec v Podnartu.
Šolar Fran, zadružni tajnik v Kropi.
Zupan brata, orgij, mojstra.

Štev. I -f- 10= II.

14. Dekanija Ribnica.
d) Ribnica. Poverjenik: Dolinar Fran.

*Kljunova hiša v Slatniku.
*Lesarjeva hiša v Hrovačah.
*Lesarjeva hiša v Sušju.
"Lovšin Marija, pos. v Jurjevici.
Dolinar Fran, dekan, itd.
Drobnič Jurij, župan v Sodražici.
Fajdiga Fran, trgovec v Sodražici.
Gruntar Ignacij, c. kr. notar.
Jaklič Josip, župnik v Dolenji vasi.
Jerše Josip, kaplan.
Juvanec Avgust, brivec.
Kljun Fran, poslovodja v Dolenji

vasi.
Klun Josip, trgovec.
Knjižnica čitalniška.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Krumpestar Fran, župnik pri Sv.

Gregorju.

Levstek Andrej, upr. dež. naklade.
Lovšin Ivan, trg. v Dolenji vasi.
Mejač Anton, c. kr. sod. pristav.
Mrhar Josip, trg. v Dolenji vasi.
Pauser Anton, trg. v Dolenji vasi.
dr. Schiffrer Anton, dež. okr.

zdravnik.
Škrabec Mihael, obč. tajnik.
Tič Lovro, kaplan v Sodražici.
Tomšič Štefan, nadučitelj.
Višnikar Fran, c. kr. sod. svdtnik

in dež. poslanec.
Voglar Josip, župnik v Sodražici.
Vole Josip, kaplan.
Vrbič Mihael, učitelj v Sodražici.
Zupančič Dragotin^ trg. v Jurjevici.
Žužek Fran, kaplan v Dolenji vasi.
Štev. 4 + 27 = 31.

1)) Velike Lašče. Poverjenik: Šitflaj Danijel.

Cerar Ivan, učitelj v Škocijanu.
Hočevar Matija, župan, poštar in

posestnik.
Kosec Jernej, župnik v Škocijanu.
Pucelj Ivan, posestnik.

Simon Karol, nadučitelj.
Smodej Josip, c. kr. notar.
Sušnik Fran, sod. sluga.
Šuflaj Danijel, c. kr. sod sv(;tnik.
Štev. S.

Letopis „Slovenske Matice".

311

c) Dobrepolje. Poverjenik: Jaklič Fran.

Arko Ivana, učiteljica.

Barlč Konrad, učitelj v Robu.

Bralno društvo slovensko.

Hudovernik Matija, nadučitelj.

Jaklič Fran, učitelj.

Klavs Ivan, uradnik posojilnice.

Kmetijsko društvo.

Pešec Fran, župnik v Robu.

Petrič Matija, učitelj v Strugah.
Prijatelj Matija, župnik v Strugah.
Ramoveš Andrej, nadžupnik.
Šola ljudska.
Tiselj Ivan, posestnik v Zdenski

vasi.
Žagar Josip, kaplan.
Žebrč Franja, učiteljica.

Štev. 15.

č) D r a g a - L o š k i potok. Poverjenik : Rus Ivan.

Bambič Ivan, pos. v Travniku.
Bencina Dragotin^ trg. in posestnik

v Retjah.
Gregorič Josip, trg. in pos. v Retjah.
Knavs Ivan, gost. in pos. na Hribu.
Kordiš Jakob, pos. na Hribu.
Košir Josip, mesar in posestnik v

Travniku.
Lavrič Ivan, trgovec, gostilničar

in posestnik v Travniku.
More Anton, župnik v Loškem

potoku.

Rus Ivan, trg. in posestnik v Trav-
niku.

Seliškar Dragotin, obč. in pos.
tajnik v Loškem potoku.

Šola ljudska v Dragi.

Šola ljudska v Loškem potoku.

Turk Fran, gostilničar in posestnik
na I^azem.

Vesel Fran, župan in posestnik v
Podpreski.

Zakrajšek Fran, župnik v Dragi.
Štev. 15.

15. Dekanija Semič.
d) Črnomelj. Poverjenik: dr. Guštin Julij.

*Koenig Jurij, župnik na Vinici.
Čitalnica ndrodna na Vinici.
dr. Guštin Julij, not kandidat.
Jarc Jakob, c. kr. okr. sodnik.
Juvanec Fran, učitelj na Vrhu.
Kadunec Matija, župnik v Preloki.
Karlin Jurij, mestni kaplan.
Klemenčič Mihael, mestni župnik.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Kramarič Josip, župnik na Vrhu.
Kune Avgust, posestnik.
Kupljen Anton, c. kr. notar in
posestnik.

dr. Malerič Josip, okr. zdravnik.
Nagu Ivan, poštni administrator.
Pavlin Fran, župnik v Dragatušu.
Pokorn Jakob, kaplan v Starem

trgu.
Rauch Peter, grašč. oskrbnik v

Podbrežju.
Rezek Peter, župnik v Starem trgu.
Schweiger Janko, posestnik.
Šašelj Ivan, župnik v Adlešičih.
Šola farna v Starem trgu.
Zupančič Fran, mestni kaplan.
Štev. I -f 21 r:x 22.

b) Metlika. Poverjenik : Viikšinič Davorin.

Aleš Anton, dekan v Semiču. Dovgan Fran, prost n. reda.

Globočnik Janko, c. kr. notar.

Čitalnica ndrodna.

312

Letopis „Slovenbke Matice".

Guštin Fran ml., poštar.
Guštin Fran st, posestnik.
Hayne Edvard, c, kr. davkar v p.
Jarc Alojzij, mestni kaplan.
dr. Košenina Peter, dež. okr.

zdravnik.
Marčič Valentin, kaplan v Semiču.
Novak Josip, mestni kaplan.
Premer Ignacij, pos. v Primostku.
Romč Josip, župnik n. reda v

Podzemlji.

Schweiger Fran, župnik in dež.

poslanec na Radovici.
Šola ljudska v Semiču.
Šola mestna v Metliki.
Sumer Jurij, c. kr. sod. pristav.
Vaha Milan, mag. pharm.
Vidovič Anton, župnik v Kamanju.
Vukšinič Davorin, opravnik n. r.

komende.
Zupančič Vita, učiteljica.

Štev. 2 I.

1 6. Dekanija Šmarije.
a) Šmarije. Poverjenik: Drohnič Andrej.

Babšek Ivan, trg. in posestnik.
Borštnik Ivan, nadučitelj.
Cešarek Fran, kaplan.
Debeljak Ivan, kaplan.
Drobnič Andrej, dekan, itd.
Mali Anton, župnik v Javoru.

Marešič Fran, župnik . na Lipo-

glavem.
Novak Josip, župnik v Žalini.
Ogorelec Vinko, pos., itd. v Škofeljici.
Pipan Andrej, župnik na Polici.
Sitar Matej, župnik v Št. Jurju.
Štev. II.

U) Z a t i č i n a. Poverjenik : JenČič Alojzij.

dr. Bežek Rupert, c. kr. notar.
Dostal Josip, kaplan v Višnji gori.
Jaklič Štefan, župnik v Št. Vidu.
Jenčič Alojzij, c. kr. sod. svetnik.
Kastelic Matija, kaplan v Št. Vidu.
Končina Ivan, trg. in posestnik v
Gorenji vasi.

Pristov Simon, benef. v Št. Vidu.
dr. Repič Rudolt^ dež. okr. zdravnik.
Tekster Konrad, župnik v Višnji

gori.
pl. Terbuhovič Evgen, c. kr. sod.

pristav.

Štev. 10.

17. Dekanija Trebnje.
d) Trebnje. Poverjenik : Nagodc Ivan.

Bernard Jernej, kaplan.
Bralno društvo slovensko.
Hofer Karol, župnik v Čatežu.
Jarc Fran, župnik na Mirni.
Klobučar Anton, c. kr. sod. svetnik.
Mrvec Ivan, župnik v Št, Rupertu.
Mlakar Anton, kaplan.
Nagode Ivan, dekan.

Orožen Emil, c. kr. notar.
Pavlin Alojzij, posestnik.
Pebani Friderik, učitelj.
Pristov Ivan, kaplan.
Rupreht Janko, lekarnar.
Seliškar Alojzij, c. kr. sod. pristav,
Tomic Vilko, trg. in posestnik.
Zupan Ferdinand, c. kr. geometer.
Štev. 16.

Letopis „Slovenske Matice".

313

b) Mokronog. Poverjenik: Razmika?' Jeriiej

Barbo Mihael, župnik na Tre-
belneni.

Bralno društvo slovensko.

Cadež Anton, kaplan pri Sv. Tro-
jici.

Dimnik Fran, kaplan na Tre-
belnem.

Errath Josip, trg. in posestnik.

Lunaček Aleksander, nadučitelj v
Št. Rupertu.

Pirnat Stanko, c. kr. notar.

Prijatelj Fran, trgovec in posestnik
v Tržišču.

Prpar Fran, župnik pri Sv. Trojici.
Ravnihaf Jernej, nadučitelj.
Rohrmann Josip, not. kandidat.
Sbil Jernej, trgovec.
Skulj Fran, učitelj v Tržišču.
Starič Josip, c. kr. sod. svčtnik.
Sašelj Karol, posestnik.
Sircelj Rozalija, trg. soproga.
Šola ljudska.
Vohinc Edvard, učitelj.
Zupančič Fran, pos. pri Sv. Križu.
Štev. 19.

18. Dekanija Tmovo. Poverjenik: Vesel Ivan.

^Brinšek Ivan, trg. v Trnovem.
*Cesnik Jurij, trgovec v Knežaku.
*Domicelj Alojzij, trg. v Zagorju.
*Jenko Škender, trg. v Trnovem.
*Valenčič Ivan, pos., itd. v Trnovem.
* Vesel Ivan, dekan v Trnovem.
Bile Ivan, duhovnik v p.
Bralno društvo v Zagorju.

Izobraževalno društvo.
Križaj Nikolaj, župnik na Premu.
Oranič Fran, kaplan.
Rudolf Alojzij, kaplan.
Tomšič Ivan, posestnik.
Vodstvo dekliške ljudske šole.
Zarnik Martin, nadučitelj, itd.
Štev. 6 + 9 =r 15.

19. Dekanija Vipava. Poverjenik: Erjavec Matija.

*Erjavec Matija, dekan, itd.
*Kavčič Fran, c. kr. poštar in

posestnik v Št. Vidu.
Bajec Jakob, kurat v Ustju.
Božič Ivan, posestnik in deželni

poslanec v Podragi.
Čitalnica v Podragi.
Čitalnica v Vipavi.
Dejak Hinko, župnik v Vrhpolju.
Demšar Ivan, župnik v Št. Vidu.
Hab6 Josip, posestnik na Gočah.
Hladnik Ivan, župnik na Gočah.

dr. Kenda Josip, okr. zdravnik.
Klobus Valentin, župnik na Slapu.
Knižek Feliks, provizor v Vrabčah.
Košir Fran, župnik na Colu.
Kromar Ivan, župnik v Šturiju.
grof Lanthieri Karol, graščak, itd.
Mezeg Anton, provizor v Podkraju.
Rudolf Ivan, učitelj v Vrabčah.
Semenič Ivan, posestnik v Podragi.
Silvester Fran, trgovec.
Skvarča Ivan, župnik v Budanjah.
Štev. 2 + 19 = 21.

20. Dekanija Vrhnika.

d) Vrhnika. Poverjenik : Jelovšek (hihrijel.

*Bohinjec Peter, župnik v Horjulu. Arko Anton, učitelj.
*Kotnikova hiša v Verdu. Bernik Fran, kaplan.

;i4

Letopis ,. Slovenske Matice".

j Brilej Martin, trg. in posestnik.
Cebašek Ivan, župnik v Črnem

vrhu.
Čitalnica narodna.
Demšar Matej, zid. nadzornik.
Dolenc Fran, gostilničar.
Flis Anton, tov. knjigovodja,
dr. Furlan Anton, c. kr. sod. pristav.
Gantar I.ovro, dekan, itd.
Grampovčan Andrej, trgovec in

posestnik.
Gruden Ivan, c. kr. davkar v p.,

itd.
Jelovšek Franja, velepos. hči.
Jelovšek Gabrijel, trgovec, župan,

dež. poslanec, posestnik, itd.
Jelovšek Karol, pos. v Verdu.
Jemec Anton, župnik v Podli pi.
Jurca Marica, pos. hči.
Kat. društvo rok. pomočnikov.
Kobal Bogdan, c. kr. sod. svetnik.
Kočevar Fran, gost. in posestnik.
Komotar Anton, c. kr. notar.
Korenčan Fran, gost, in posestnik.
Kunstelj Josip, trgovec.
Lakmayer Fran, župnik pri Sv.

Joštu.
Laznik Josip, župnik v Polh. gradcu.

Ledenik Viljem, c.kr. d. praktiktant.

Lenarčič Josip, tovarnar, velepo-
sestnik in dež. poslanec.

Levstik Vinko, nadučitelj.

I..uznik Alojzij, učitelj.

dr. Marolt Janko, dež. okr. zdravnik.

Mole Kanci jan, trg. pomočnik v
Polh. gradcu.

Oblak Matej, klepar in posestnik.

Ogrin Simon, akad. slikar in po-
sestnik.

Petrovčič Fran, zasebnik.

Požar Jakob, c. kr. kancelist v p.

Rihtarčič Ivan, kaplan.

Rus Anton, c. kr. orož. narednik v p.

Skvarča Ivan, obč. tajnik in po-
sestnik.

Susteršič Matej, poštar v Horjulu.

Tomšič Anton, kovač in posestnik
v Verdu.

Tomšič Ignacij, posestnik.

Tomšič Ivan, usnjar in posestnik.

Tomšič Mihael, posestnik.

Tršar Fran, usnjar in posestnik.

Verbič Josip, restavrat^r.

Vidic Ivana, učiteljica.

Vonča Anton, kurat, itd. v Belkah.

Zitko Matija, posestnik v Verdu.
Štev. 2 + 48 = 50

b) Borovnica. Poverjenik: Papler Fran.

Drašler Anton, gost. in posestnik.
Kranjc Ivan, trgovec.
Kržič Uršula, gost. in posestnica.
Majaron Ivan ml., trgovec.
Papler Fran, nadučitelj.

Pire Avgust, učitelj.

Rozman Jurij, župnik v Rakitni.

Schififrer Gustav, župnik.

Suhadolnikova Anica.

Švigelj Fran, posestnik

Štev. 10.

c) Logatec. Poverjenik : Šega Ivan.

Bralno društvo v Spod. Logatcu. Juvan Fran, kaplan,
de Gleria Anton, trgovec.
Gostiša Fran, trg. in posestnik.
Hrovat Josip^ c. kr. fin. str. nad

paznik.
Jerncjčič Fran, žel. poduradnik.

Knjižnica okrajna učiteljska.

dr. Kraut Štefan, c. kr. sod. pristav.

Lapuch Josip, zasebnik.

Lavrič Jo.sip, župnik.

Lenassi Julij, trg. in posestnik.

Letopis „Slovenske Matice".

315

Majdič Fran, c. kr. okr. živino-
zdravnik.

Možina Ivan, župnik v Rovtih.

Mulley Adolf, c. kr. po.štar in po
sestnik.

Pehani Adolf, c. kr. davčni kon-
trolor.

Petrič Martin, posestnik

dr. Rupnik Ivan, c. kr. d. nadzornik.

Sakser Ivan, župnik v Hotederšici.

Sežun Alojzij, učitelj v Rovtih.

Sicherl Ivan, župan, posestnik, itd.

Smolž Josip, posestnik.

Sega Ivan, učitelj.

Tollazzi Tomo, trg. in posestnik.

Turk Josip, nadučitelj.

Vončina Valentin, c. kr. sod. ofi-

cijal.
Zotmann Karol, c, kr. sod. pristav.
Štev. 26.

21. Dekanija Žužemperk. Poverjenik: Tavčar Mihael.

*Štrucelj Jurij, c. kr. sod. sv(!tnik.
Bralno društvo slovensko.
Ključevšček Ignacij, župnik v Smi-

helu.
Pehani Josip, posestnik.
Štrukelj Ivan, kaplan na Krki.

Tavčar Mihael, dekan, itd.
Vondrašek Vaclav, župnik v Am-

brusu.
Zbašnik Fran, župnik v Hinjah.
Zavbi Ivan, kaplan v Hinjah.
Štev. I +8=9.

II. Lavantinska škofija.
I. Dekanija Bistrica Slovenska. Poverjenik: Hajšck Anton.

*Hajšek Anton, dekan, itd.

*Ratej Fran, c. kr. notar.

*dr. Vošnjak Josip, dež. primarij

v p. in posestnik.
Bizjak Vinko, župnik v Laporju.
Borsečnik Anton, župnik na Zg.

Polskavi.
Bralno društvo v Studenicah.
Brezovšek Martin, župnik pri Sv.

Martinu.
Gruntner Andrej, župan v Polj-

čanah.
Heber Fran, župnik v Sp. Polskavi.
Ivanuš Ferdinand, trg. v Poljčanah.
Jagodic Fran, c. kr. sod. pristav.
Karničnik Vinko, učitelj v Ma-

kolah.
Koropec Ivan, učitelj v Studenicah.
dr. I-emež Urban, odvetnik.
Lenart Ivan, župnik v Poljčanah.

Lendovšek Mihael, župnik, itd. v
Makolah.

Mahor Feliks, učitelj v Makolah.

Marinič Jakob, župnik v Majšbregu.

Medved Martin, kaplan.

Novak Anton, kaplan v Majšbregu,

Osenjak Matej, kaplan.

Planker Martin, nadučitelj v La-
porju.

Srabočan Anton, kaplan v Laporju.

Stajnko Ivan, župnik v Tinjah.

Sušnik Ivan, župnik v Crešnovcu.

Svetlin Josip, nadučitelj v Makolah.

Šanda Ivan, kaplan v Makolah.

Šebat Anton, kaplan v Poljčanah.

Terček Josip, učitelj v T^aporju.

Terstenjak Ernest,- kaplan.

Zekar Josip, kaplan pri Sv. Mar-
tinu.

Žekar Martin, župnik v Studenicah.
Štev. 3 + 2y = 32.

316

Letopis „Slovenske Matice".

2. Dekanija BraslOVČe.
a) B r a s 1 o v č e. Poverjenik : JaTC Valentin.

Bralno društvo v Letušu.
Grad Fran, mesar in gostilničar.
Jarc Valentin, nadučitelj.
Marschitz Karol, šolski vodja ^

Letušu.
Pauer Josip, trgovec.

Plaskan Anton, trg. in posestnik.
Prislan Fran, pos. v Parižlah.
Rak Florijan, pos. v Zg. Gorčah.
Rojnik Fran, pos. v Sp. Gorčah.
Stritar Josip, učitelj.
Veternik Anton, kaplan.

Štev. 1 1 .

b) Vransko. Poverjenik : ScJnventncr Karol.

*Podružnica kmetijska.

*dr. Vrečko Andrej, c. kr. gimn.
profesor (knjige okr. učit. knjiž-
nici).

Bralno društvo pri Sv. Jurju.

Čitalnica ndrodna.

Dabršek Ivan, kaplan na Paki.

Gršak Vinko, župnik.

Kokelj Alojzij, kaplan v Št. Jurju.
Kolarič Josip, župnik na Paki.
Krajnc Jakob, kaplan.
Lipež Viktor, kr. gimn. ravn. v p.
Schwentner Karol, župan, itd.
Zdolšek Fran, župnik v St. Jurju.
En naročnik.

Štev. 2 + 10+ 1 = 13.

c) Š t. P a v 1. Poverjenik : Vidic Josip.

Bralno društvo v Št. Pavlu.
Cimperšek Marica, učiteljica.
Kocuvan Anton, trgovec
Plešnik Mihael, župnik.
Sadnik Julij, učitelj in posestnik,
dr. Vidic Fran, urednik »Držav-
nesra zakonika«.

Vidic Josip, nadučitelj.
Zanier Valerija, zasebnica.
Zotter Janko, nadučitelj
milski.

Go-

Štev. 9.

3. Dekanija Celje.

a) Poverjenik : Oj^radi Fran.

^Čitalnica narodna.

*Krušič Ivan, c kr. gimn. profesor

v p, itd.
*Občina teharska.
"Ogradi Fran, opat, itd.
*Rančigaj Anton, mestni kaplan.
*dr. Sernec Josip, odvetnik, dež.

poslanec, vitez žel krone III.

reda, posestnik, itd.
*Vošnjak Mihael, inžener, posestnik,

itd.

*Žuža Ivan, zasebnik.

Bas Lovro, c. kr. notar, itd.

dr. Brenčič Alojzij, odvetnik.

dr. Dečko Ivan, odv. in dež. po-
slanec.

Detiček Jurij, c. kr. notar.

Društvo odvetniških in notarskih
uradnikov.

Društvo pevsko.

dr. Filipič Ludovik, odvetnik.

Fon Ivan, c. kr. gimn. profesor.

Letopis ., Slovenske Matice".

317

dr. Hrašovec Jurij, odvetnik.

Hribar Dragotin, tiskarnar.

dr. Janežič Fran, c. kr. gimn. veio-

učitelj.
Janežič Rudolf, kaplan.
Kardinar Josip, gimn. katehet.
dr. Karlovšek Josip, odv. kandidat.
Knjižnica velike gimnazije.
Knjižnica male gimnazije.
Knjižnica kapucinska.
Kosi Anton, c. kr. gimn. profesor.
Kostič Peter, trgovec,
dr. Krančič Fran, c. kr. sod. pristav.

Krančič Ivan, mestni kaplan.
Kržišnik Josip, kaplan v Teharjih.
Lončar Fran, tajnik posojilnice.
Majdič Peter, veleposestnik.
Matic Josip, trgovec.
Potovšek Josip, mestni kaplan,
dr. Praunseis Alojzij, zdravnik.
Schmoranzer Ivan, okoliški učitelj.
Suhač Matej, c. kr. gimn. profesor,
dr. Suklje Hinko, zdravnik.
Vodstvo zasebne dekliške šole.
dr. Vrečko Josip, odvetnik, itd.
Waldhans Fran, učitelj.

Štev. 8 + 33 = 41.

b) Žalec. Poverjeni

*Arzenšek Matija, župnik v Grižah.
*Janežič Jakob, tovarnar v Grižah.
*Lipold Fran, posestnik.
Gunčer Josip, kaplan.
Kač Ivan, obč. tajnik.
Klemenčič Josip, nadučitelj v Ga-
liciji.
Kordiš Terezija, učiteljica.
Kvac Ivan, učitelj pri Sv. Martinu.
Nidorfer Fran, tovarnar v Vrbju.
Petfiček Anton, učitelj.

k : Petficck Anton.

Roblek Fran, posestnik.

Rupnik Ivan, nadučitelj pri Sv.

Lovrencu.
Šah Lovro, nadučitelj v Teharjih.
Sirca Ernest, pos. v Grižah.
Sirca Josip, župan in trgovec.
Štrukelj Ivan, učitelj v Svetini.
Učiteljsko okrajno društvo.
Zupančič Dragotin, nadučitelj v

Frankolovem.

Štev. 3 + 15 = i8.

4. Dekanija Dravsko polje. Poverjenik: Hirti Fran.
•Ozmec Josip, župnik v Št. Lov- Hirti Fran, župnik v Slivnici.

rencu.

*Stranjšak Martin, dekan, duh.
svetnik in č. kanonik v Hočah.

Bralno društvo v Framu.

Cestnik Anton, duhoven v Haus-
ampachu.

Crnenšek Fran, župnik v Cirkovcah.

Golob Andrej, učitelj pri Sv. Mar-
jeti.

Hren Anton, nadučitelj v Št. Janžu.
Kat. bralno društvo v Hočah.
Krajnc Ivan, učitelj v Št. Janžu.
Mlasko Josip, kaplan v Št. Janžu.
Pestevšek Karol, nadučitelj v Sliv-
nici.
Podvinski Anton, kaplan v Slivnici.
Posojilnica v Framu.
Sattler Josip, župnik v Črni.

Štev. 2 + 13 = 15.

5. Dekanija Gornji grad.

a) Gornji grad. Poverjenik : Dcvnik Fran.

*Dovnik Fran, dekan, itd. Bratkovič Kazimir, c. kr. notar.

Božič Jakob, trgovec. Dekorti Josip, župnik na Ljubnem.

318

Letopis ,,Slovenske Matice".

Kocbek Fran, nadučitelj.
Lekše Fran. župnik v Lučah.
Strnad Anton, pos. pri Novi Štifti.

Šola ndrodna v Gornjem gradu.
Šola narodna pri Novi Štifti.
Vidic Maks, c. kr. okr. sodnik.
Štev. 14-9=10.

b) Mozirje. Poverjenik: Praprotnik Fran.

Čitalnica niirodna.
Lipold Marko Josip, posestnik.
Medvešek Ivan, kaplan.
Pirš Josip, posestnik.

Plaper Ljudmila, učiteljica.
Praprotnik Fran, nadučitelj.
Šola nžrodna.

Štev. 7.

č) Rečica. Poverjenik : Turnsek Anton.

Šola ljudska na Gorici. Turnšek Anton, trgovec in po-

Šola ljudska na Rečici. sestnik v Nazaretu.

Trafela o. Fulgencij, frančiškan v Zorko Melhijor, kaplan.

Nazaretu. Štev. 5.

č) Solčava. Pov^erjenik : Srnici Miloš.

Germel Kristijan, gostilničar. Šmid Miloš, župnik.

Štev. 2.

6. Dekanija Jarenina. Poverjenik: Gomilšek Fran Sal.

*Vagaja o Rudolf, župnik v Svičini.

Arnuž Jurij, učitelj pri Sv. Jakobu.

Cizerlj Alojzij, kaplan pri Sv. Ja-
kobu.

Cižek Josip, župnik.

Čonc Josip, učitelj,

Druzovič Josip, nadučitelj pri Sv.
Jurju.

Fišer Anton, župnik v p.

Frangež Jernej, župnik pri Sv.
Marjeti.

Gomilšek Fran Sal., kaplan.

Hauptraann Filip, učitelj v Svičini.

Hauptmann Svitoslav, nadučitelj
pri Sv. Križu.

Hergouth Rudolf, učitelj pri Sv.
Jakobu.

Inkret Anton, župnik pri Zgornji
Sv. Kungoti.

Jančič Fran, pos. sin v Gačniku.

Kapler Ivan, župnik pri Sv. Jakobu.

Kautzner Viktorija, učiteljica pri
Sv. Ilju.

Kelemina Matija, dekan pri Sv.
Ilju.

Klenovšek Ivan, učitelj.

Kmetijsko bralno društvo.

Koprivnik Josip, trgovec.

Kovačič Štefan, nadučitelj pri Sv.
Marjeti.

Kranjc Martin, kaplan v Svičini.

Kruljc Fran, kaplan pri Sv. Ilju.

Lichtenvvallner Fran, učitelj pri
Sv. Ilju.

Pavec o. Ivan, župnik pri Sv. Jurju.

Rešek o. Henrik, kap. in oskrbnik.

Slana Anton, žel. uradnik na Pes
niči.

Slekovec Josip, nadučitelj.

Sorko Karol, nadučitelj pri Sv. Ilju.

Spritzey Ivan, učitelj pri Sv. Mar-
jeti.

Letopis „Slovenske Matice".

819

Spritzey Ivanka, učiteljica pri Sv.
Marjeti.

Str nad Marica^ učiteljica pri Sv.
Jakobu.

Serbinek Lavoslav, učitelj v Svičini.

Sijanec Fran, nadučitelj pri Sv,
Jakobu.

Škof Gregor, župan in velepo-
sestnik j)ri Sv. Jakobu.

Thaler Fran, posestnik pri Sv. Ilju.
Viher Lavoslav, učitelj pri Sv.

Jakobu.
Vojsk Alojzij, župnik pri Spodnji

Sv. Kungoti.
Vučnik Mary, učiteljica.
Zinauer Friderik, učitelj pri Zgornji

Sv. Kungoti.

Štev. I + 39 := 40.

7. Dekanija Konjice. Poverjenik: Voh Jernej.

*Bezen.šek Jurij, župnik v Čadramu.

*Knjižnica nadžupnijska.

*Kovač Josip, posestnik v Zrečah,

Bralno društvo v Žicah.

dr. Globočnik Skender, c. kr. sod.
svčtnik.

Janžekovič Vid, kaplan v Ča-
dramu.

Kukovič Friderik, vikar.
Lednik Anton, župnik v Ločah.
Ogorevc Martin, trgovec,
dr. Rudolf Ivan, odvetnik.
Šepic Ivan, župan.
Voh Jernej, dekan, itd.

Štev, 3 + 9 = 12.

8. Dekanija Kozje. Poverjenik: Bosina Ivan.

*Knjižnica okrajna učiteljska.

*Škerbec Martin, provizor na Pla-
nini.

Bosina Ivan, dekan, itd.

Fekonja Andrej, župnik na Bučah.

Fischer Andrej, župnik v Zagorju.

dr. Gelingsheim Karol, c. kr. okr.
sodnik.

Grobelšek Ivan^ kaplan v Pilštajnu,

Jeraj Matija, nadučitelj v Pod-
četrtku.

Kolar Anton, kaplan pri Sv. Petru.

Muršič Fran, kaplan.

dr. Rausch Fran, odvetnik.

Ribar Anton, župnik pri Sv. Vidu.

Rom Ignacij, župnik v Podčetrtku.

Staroveški Nikola, pos. v Podče-
trtku.

Šetinc Fran, nadučitelj na Prevorju.

Tomažič Marko, prov. v Pilštajnu.

Tombah Josip, župnik, itd. pri
Sv. Petru,

Vrečko Jakob^ učitelj na Prevorju.

Vtičar Jurij, župnik na Prevorju,
Štev. 2-1-17 = 19,

9. Dekanija LaŠkO. Poverjenik : Žiiža Ivan.

Bralno društvo na Dolu.
Bralno društvo na Laškem,
Dimnik Ivan, pos. v Trbovljah.
Eferl Matija, kai)lan pri Sv, Ru-

pertu.
Elsbachcr Andrej, trgovec.
Erjavec Peter, župnik v Trbovljah.
Fischer Anton, župnik na Dolu.

Gorišek Ivan, kaplan.
Gregorc Vsevlad, kaplan v Trbov-
ljah.
Hvaleč Matej, pos. v Jurijkloštru,
Iglar Mihael, nadučitelj v Loki,
dr. Kolšek Josip, odvetnik.
Končan Fortunat, kaplan v Trbov-
ljah.

520

Letopis „Slovenske Matice".

Lajnšič Anton, kaplan na Dolu. Vaclavik Robert, župnik pri Sv.

Presečnik Gregor, župnik v Loki.

Ros Ferdinand, veleposestnik v
Hrastniku,

Smole Jakob, župnik pri Sv. Mi-
klavžu.

Jederti.
Zuža Ivan, dr. c p , konz. svetnik,
dekan in nadžupnik.

Štev. 19.

10. Dekanija Št, Lenart. Poverjenik: Jurčič Josip.

""Lapuh Martin, župnik pri Sv.
Barbari.

*Zrnazek Fran, župnik pri Sv. Be-
nediktu.

*Zupnija sv. Bolfenka.

Črnko Jernej, učitelj pri Sv. Jurju.

Janžekovič Josip, kaplan pri Sv.
Rupertu.

Jodl Ivan, kaplan pri Sv. Antonu.

Jurčič Josip^ dekan, itd.

Kocbek Anton, kaplan pri Sv.
Rupertu .

dr. Kronvogel Josip, c. kr. okr.
sodnik.

Lesnika Mihael, nadučitelj pri
Sv. Ani.

Mcjzišek Anton, kaplan pri Sv.
Ani.

Munda Janko, kaplan pri Sv. Be-
nediktu.

Okrajna hranilnica.

Pajtler Janko, župnik pri Sv. Ru-
pertu.

Posojilnica pri Sv. Lenartu.

Rajh Ivan, nadučitelj pri Sv. Bol-
fenku.

Rop Josip, not. uradnik.

Samostan pri Sv. Trojici.

Seifried Josip, c kr. poštar pri
Sv. Ani.

Sinko Josip, župnik pri Sv. Bol-
fenku.

dr. Suhač Anton, župnik pri Sv.
Ani.

Sijanec Alojzij, župnik pri Negovi.

Sijanec Anton, kaplan pri Sv. Jurju.

Sorn Anton, kaplan pri Mariji
Snežni.

Unger Anton, trg. pri Sv. Jurju.

Vraz Anton, župnik pri Sv. Antonu.

Žemljic Valentin, zidar pri Sv. Ani.

Zrnko Gašpar, kaplan.

Štev. 3 + 25 = 2^,.

II. Dekanija LjutOmeP.
a) Ljutomer. Poverjenik: Skuhala Ivan.

*Skuhala Ivan, dekan, itd,
Bernot Ivan, učitelj pri Sv. Križu.
Bohanec Ivan, župnik v Svetinjah.
Božič Anton, pos. v Radoslavcih.
Bralno društvo v Cezanjevcih.
Bralno društvo na Cvenu.
Bralno društvo pri Sv. Križu.
Bralno društvo pri Mali nedelji.
Bralno društvo v Veržeju.
Brglez Fran, kaplan.

Cvahte Simon, nadučitelj pri Mali
nedelji.

Ceh Fran, učitelj.

Čitalnica ndrodna.

dr. Farkaš Ivan, zdravnik.

Herzog Anton, učitelj pri Sv. Križu.

Ivančič Josip, c. kr. d. kontrolor,

Janžekovič Lovro, župnik v Ver-
žeju.

Karba Ivan, učitelj.

Letopis „Slovenske Matice".

321

Kralj Ivan, pos. v Ilijaševcih.

Kukovec Ivan, posestnik, itd.

Lacko Anton, župnik pri Sv. Križu.

dr. Lebar Josip, zdravnik pri Sv.
Križu.

dr. Mihalič Anton, zdravnik.

Mihalič Josip, kaplan pri Sv. Križu.

Mursa Josip, pos. na Krapju.

Pavlin Alojzij, c. kr. okr. živino-
zdravnik.

Pušenjak Ivan, učitelj pri Sv. Križu.

Pušenjak Tomaž, nadučitelj na
Cvenu.

dr. Rosina Fran, odv. in dež. po-
slanec.

Schneider Fran, nadučitelj v Ce-

zanjevcih.
Sever Fran, odv. uradnik.
Slekovec L, učitelj.
Sršen Fran, trgovec.
Sijanec Miroslav, učitelj na Cvenu.
Soštarič Ferdinand, župnik pri

Mali nedelji.
Učiteljsko okrajno društvo.
Vavpotič Ivan, gostilničar.
Weixl Josip, kaplan.
Zacherl Fran, učitelj v Ceza-

njevcih.

Štev. I + 38 = 39.

b) Radgona. Poverjenik : PloJ Oton.

*Meško Martin, župnik pri Kapeli.
Belšak Anton, župnik.
Bralno društvo pri Kapeli.
Bralno društvo pri Sv. Jurju.
Bralno društvo v Zg. Radgoni.
Hausman Fran, trgovec pri Kapeli.
Hibler Alojzij, trg. na Turj. vrhu.
Horvat Janko, trgovec pri Kapeli.
Horvat Rudolf, gost. pri Kapeli.
Jurjevčič Anton, pos. v Očeslavcih.
Keček Andrej, kaplan pri Sv,

Petru.
Košar Jakob, kaplan.

Kreft Alojzij, pos. v Očeslavcih.

Kunce Ivan, župnik pri Sv, Jurju,

Mir Jakob, stavbni vodja v Ra-
dincih.

Pelcl Ivan, pos. v Policah.

Ploj Oton, c. kr. notar.

Pribil Dragotin, učitelj pri Kapeli.

Senčar Fran, trg, pri Sv, Jurju.

Vavpotič Fran, poštar in gostil-
ničar pri Sv. Jurju.

Vozlič Leopold, kaplan.

Žemljic Jakob, pos. v Radincih.
Štev. 1+21 = 22,

12. Dekanija MaPibOP.
a) Mesto. Poverjenik: Majciger Ivan.

*Bohinec Jakob, st. župnik.

^Čitalnica ndrodna.

*dr. Dorainkuš Ferdinand, odvetnik,
itd.

*Ferk Feliks, zdravnik in posestnik.

*dr. Firbas Fran, c. kr. notar, itd.

*dr. Glančnik Jernej, odvetnik.

■'•'Knjižnica gimnazijska.

*Knjižnica semeniška.

*Majciger Ivan, c. kr. gimn. pro-
fesor, itd.

*dr. Napotnik Mihael, knezoškof,
itd.

*Orožen Ignacij, st. prost, itd.

*dr. Pajek Josip, st. kanonik, itd.

*dr. Radaj Fran, c. kr, notar, itd.

*dr. Sernec Janko, odvetnik, itd.

Bahovec Vekoslav, c. kr. poštni
oficijal.

Belž Ivan, dež. pot. učitelj.

dr. Bezijak Janko, c. kr. učit. pro-
fesor.

21

322

Letopis »Slovenske Matice".

Cerjak Josip, komi vikar.

Časi Fran, kaplan v Karaci.

Divjak Fran, uradnik in posestnik.

Dolenc Fran, trgovec.

dr. Feuš Fran, sem. profesor.

Fistravec Josip, c. kr. vadn. učitelj.

Haubeureich Alojzij, knezošk. rac.
revident.

Herg Lovro, stolni dekan, itd.

Hribovšek Karol, sem. ravnatelj,
kanonik, itd.

Hudovernik Ludovik, stolni vikar.

Jentl Bernard, prokurist.

Jerovšek Fran, c. kr. gimn. profesor.

Kavčič Jakob, c. kr. gimn. vero-
učitelj.

Knjižnica učiteljska.

Koprivnik Ivan, c. kr. učit. profesor.

Koroša Ivan, žel. delavec.

Korošec Anton, prefekt.

Košan Janko, c. kr. gimn. profesor.

Kovačič Anton, kaplan pri Sv.
Martinu.

dr. Kovačič Anton, bogosl. profesor.

dr. Križanič Ivan, prof. in kanonik.

Lavtar Luka, c. kr. učit. profesor.

Lenart Josip, c. kr. zemlj. knjigo-
vodja.

Majcen Gabrijel, c. kr. vadn. učitelj.

Majcen Josip, knezošk. tajnik in
konz. svčtnik.

Marin Stanko, c. kr. vadn. učitelj.

Matek Blaž, c. kr. gimn. profesor.

dr. Medved Anton, c. kr. gimn.
profesor.

Miklošič Ivan, c. kr. vadn. učitelj
v p.

dr. Mlakar Ivan, vodja dij. seme-
nišča, profesor in st. kanonik
(2 izt.)

Nerat Mihael, nadučitelj in urednik.

Peče Ivan, c. kr. poštni azistent.

Perko Josip, žel. oficijal.

dr. Pipuš Radoslav, odvetnik.

Pokorn Ignacij, c. kr. gimn. pro-
fesor.

Rakovec Alojzij, žel. uradnik.

Rapoc Josip, posestnik.

Robič Fran, posestnik, dež. in
drž. poslanec.

Rotner Josip, c. kr. sod. tajnik.

Schreiner Henrik, c. kr. učit. rav-
natelj.

Simonič Fran, stolni kaplan in
katehet.

Stegnar Feliks, c. kr. kazn. uči-
telj, itd.

Šolsko vodstvo v Lembahu.

Štrakl Matej, stolni vikar.

Tajek Jakob, c. in kr. voj. kaplan.

Verstovšek Karol, gimn. profesor.

dr. Vovšek Fran, c. kr. sod. svčtnik.

Zidanšek Josip, sem. profesor.

Zver Alojzij, c. kr. kazn. duhovnik.

Žunkovič Davorin, c. in kr. stotnik.
Štev. 14 -f 54 = 68.

b) Bogoslovnica. Poverjenik : Markošek Ivan.
Semeniški duhovniki.

Čebašek Jakob,
Markošek Ivan,

Stegenšek Avgust,
Tomažič Janko,

Vogrinec Ivan,
Žičkar Marko.

Ašič M.,
Bosina Ivan,
Bratušek Fran,

Bogoslovci.

Florjančič Josip,
Gala Ludovik,
Goričan Ivan,

Goričar Maks,
Gorjup Peter,
lic Janko,

Letopis „Slovenske Matice".

323

Jager Avguštin,
Jelšnik Ivan,
Kociper Anton,
Kociper Ivan,
Kociper Rudolf,
Kolar Ivan,
Kosi Jakob,
Kramaršič Alojzij,
Krener Rudolf,
Lenart Martin,
Lončarič Josip,

Lorenčič Vinko,
Lovrec Andrej,
Malajner Dragotin,
Potočnik Vekoslav,
Potrč Alojzij,
Požar Alfonz,
Preglej Viktor,
Puc Dominik,
Pučnik Anton,
Rauter Jakob,
Skvarč Josip,

Slavič Matija,
Spindler Fran,
Strgar Anton,
Stuhec Fran,
Skamlec Ognjeslav,
Slebinger Janko,
Vogrin Ivan,
Vraber Velimir,
Zaje Ivan in
Zakošek Ivan.

Štev. 47.

13. Dekani ja Maribor za Dravo.

«) R u š e. Povei jenik

Bralno društvo slovensko.
Glaser Pavi, stud. iur.
dr. Gorišek G., zdravnik.
Grizold Fran, pos. na Smolniku.
Hleb Luka, pos., itd. na Smolniku.
Kotnik Josip, učitelj v Selnici.
Lasbaher Josip, nadučitelj.
Lesjak Martin, učitelj.

: IVuiscr Matija.

Lichtenwallner Matija, učitelj.
Lingelj Dragotin, posestnik.
Sernc Josip, pos. na Smolniku.
Skerbs Roman, sem. duhovnik.
Stdni Tomislav, podučitelj.
Sijanec Alojzij, kaplan,
Wurzer Matija, župnik.

Štev. 15.

b) D. M. v Puščavi. Poverjenik: Korman Josip.

*Sovič Josip, župnik pri Sv. Lov- Korman Peter, posestnik vČinžatu.

rencu. Monetti Alojzij, mizar v Cinžatu.

Bresonelli Josip, župan v Činžatu. Piščanec Ivan. žel. uradnik,

dr. Glaser Ivan, odvetnik. Štabuc Jernej, kaplan pri Sv, Lov-
Grušovnik Adam, župnik, rencu.

Hauptman Andrej, pos. na Ruti. Witzman Fran, učitelj v Ribnici.
Korman Josip, pos. na Kumenu. Štev. i + 10 = 11.

14. Dekanija Mamberg". Poverjenik: Hecl Avgust.

Hecl Avgust, dekan,
Kapus Armin, župnik na Soboti.
Kocbek Martin, c. kr. notar.
Raktelj Rudolf, župnik v Št
Jerneju.

Stolz Martin, župnik na Breznem.
Trtinek Matej, župnik na Pernicah.
Zagajšek Josip, župnik na Muti,
Zupančič Jakob, župnik v Št.Ožbaltu.
Žmavc Jurij, župnik na Remšniku.
Štev. 9.

15. Dekanija Nova cerkev.

a) Nova cerkev. Poverjenik : dr. Gregorec Lavoslav.

Gajšek Karol, dekan in č. ka- *dr. Gregorčc Lavoslav, kanonik,
nonik na Doberni. drž. in dež. poslanec.

21*

324

Letopis „Slovenske Matice'

*Kos Alojzij, župnik v Šmartinu.
Brezovnik Anton, učitelj v p v

Vojniku.
Hlastec Fran, kaplan v Vitanju.
Jerovšek Anton, kaplan v Vojniku.
Potokar Gregor, kaplan na Do-

berni.
Šelih Jurij, župnik pri Sv. Jungerti.

Trop Fran, kaplan v Vitanju.

Vodušek Andrej, župnik v Vojniku.

Vrečer Karol, gostilničar v Vojniku.

Zičkar Josip, župnik, drž. in dež.
poslanec v Vitanju.

dr. Žižek Anton, zdravnik v Voj-
niku.

Štev. 3 + 10= 13.

b) Č resnice. Poverjenik: B7-inar Fran.

Brinar Fran, šolski vodja.
Brinar Josip, učitelj v Vojniku.
Čeh Josip, nadučitelj pri Sv. Jerneju.
Eberl Anton, nadučitelj v Tepini.

v St.

Pacher Adolf, šolski vodja

Jungerti.
Serajnik Lovro, učitelj na Prihovi.
Štev. 6.

16. Dekanija PtUJ.

d) Ptuj. Poverjenik

*Sorglechner Josip, župnik na

Hajdini.
*Topljak Josip, posestnik.
*Zelenik Josip, pos. pri Sv. Urbanu.
Alekšič o. Fidelij, em. gvardijan.
Belšak Karol, min. kaplan.
Bralno društvo pri Sv. Marku.
Brdnik o. Andrej, min. kaplan,
dr. Brumen Anton, odvetnik.
Cerjak Fran, kaplan pri Sv. Marku.
Cilenšek Martin, dež. gimn. profesor,
dr. Čuček Josip, odvetnik.
Druzovič Henrik, učitelj.
Fleck Josip, prost, itd.
Gregorič Anton, posestnik,
dr. Horvat Tomaž, odvetnik.
dr. Jurtela Fran, odvetnik, itd.
Kavkler Ivan, nadučitelj.

Cilenšek Martin.

Koser Maks, c. kr. notar.

•}• Kunstek Luka, dež. gimn. pro-
fesor.

Majcen Ferdo, dež. gimn. profesor.

Oschgan Simon, c. kr. notar.

dr. Ploj Jakob, odvetnik.

dr. Presker Ivan, c. kr. sod. pristav.

Pulko Valentin, učitelj pri Sv.
Marjeti.

Schreiner Fran, kaplan pri Sv.
Marjeti.

Sedlaček Jan, pos. knjigovodja.

Slekovec Matej, župnik in duh.
svetnik pri Sv. Marku.

dr. Stuhec Bela, zdravnik.

Suhar Fran, mestni učitelj.

Šalamon Fran, mestni vikar.

Učiteljsko okrajno društvo.

Štev. 3 -f 28 = 31.

h) Sv. Lovrenc. Poverjenik : Meško Jakob.

*Meško Jakob, župnik, itd.
Farkas Ivan, nadučitelj.
Kukovič Anton, učitelj na Polen-
šaku.

Pečar Srečko, učitelj.
Ravšl Anton, kaplan.
Strelec Anton, nadučitelj pri Sv.
Andražu.

Štev. 1 + 5 = 6.

Letopis »Slovenske Matice''.

325

17. Dekanija Rogcatec. Poverjenik: Berlisg Josip.

*Knjižnica okrajna učiteljska.
Berlisg Josip, trgovec.
Cilenšek Alojzij, župnik vStopercah.
Merkuš Anton, župnik v Žitalah.
Orožen Skender, c. kr. d. kontrolor.

Škorjanec Matija, župnik pri Sv.

Florijanu.
Trafenik Josip, kaplan pri Sv.

Križu.
Višnar Fran, kaplan pri Sv. Križu.
Štev. 1+7 = 8.

18 Dekanija Šaleška dolina. Poverjenik: Kačič Ivan.

dr. Chloupek Karol, zdravnik.
Cizej Fran, župnik pri Sv. Martinu.
Čitalnica ndrodna.
Frecč Matija, župnik v Belih vodah.
Govedič Ivan, župnik v Soštajnu.
Ješe Ivan, c. kr. sod. uradnik.
Kačič Ivan, c. kr. notar.
Kovač Josip, posestnik v Skalah.
Krajnc Ivan, velepos. v St. Ilju.

Lager Ivan, trgovec v Velenju,
dr. Mayer Fran, odvetnik.
Mihelič Josip, c. kr. sod, svetnik.
Pivec Štefan, kaplan.
Rajster Fran, veleposestnik.
Skaza Josip, trgovec v Velenju.
Skubic Fran, zdravnik v Velenju.
Sumljak Ivan, učitelj.
Vošnjak Ivan, tov. in veleposestnik.
Štev. 18.

19. Dekanija Šmapije ppl Jelšah.

a) Š mar i je. Poverjenik: Debelak Ivan.

^Knjižnica okrajna učiteljska.

Canjko Ernest, c. kr. fin. nadpaznik.

Debelak Ivan, učitelj.

Ferlinc Fran, učitelj in posestnik.

Gajšek Ivan, župnik pri Sv. Vidu.

dr. Georg Josip, odvetnik, itd.

Jug Fran, dekan, itd.

Krajnc Josip, župnik na Zibiki.

Kreft Alojzij, župnik na Ponikvi.

Krištof Jurij, c. kr. okr. sodnik.

Krohne Josip, kaplan.

Meško Josip, kaplan.
Pintarič Anton, kaplan na Ponikvi,
dr. Rakež Josip, zdravnik.
Rošker Fran, šolski vodja v Loki.
Sotošek Martin, učitelj v Zusmu.
Strmšek Vekoslav, učitelj pri Sv.

Petru.
Tobias Jakob, c. kr. davčni oficijal.
Vidmaier Fran, župnik v Zusmu.
Zdolšek Andrej, župnik pri Sv.

Štefanu.

Štev. I + 19 = 20.

b) Št. Jurij. Poverjenik: Čiilek Josip.

*dr. Ipavic Gustav, zdravnik, itd.

*Mikuš Valentin, župnik.

Bohak Fran, kaplan.

Culek Josip, učitelj.

Jarnovič Mihael, trg. v Dramljah.

Kolarič Anton, kaplan.

Košutnik Fran, nadučitelj v Dram-
ljah.

Kozinc Ivan, župnik v Slivnici.

Kurbus Valentin, nadučitelj v
Slivnici.

Orač Marija, nadučiteljica.

326

Letopis , .Slovenske Matice".

Podhostnik Andrej, župnik

Dramljah.
Praunseis Fran ml., trgovec.
Recelj Alojzij, učitelj.
Ruepschlova Micika.

Sket Alfonz, c. kr. poštar in tr-
govec v Dramljah.

Slivnik Anton, živinozdravnik.

Stante Jakob, šolski vodja na
Blagovni.

Štev. 2 + 15 = 17.

20. Dekanija Šmartin. Poverjenik: Jazbec Anton.

*dr. Šuc Josip, dekan, itd.
Hurt Fran, kaplan v Starem trgu.
Jazbec Anton, mestni župnik, itd.
Klepač Fran, župnik na Razborju.

Rath Pavi, župnik v Št. Ilju.
Rogina Ivan, pos. v Podgorju.
Rotner Ivan, župnik v Pamečah.
Štev. I +6 = 7.

21. Dekanija Velika nedelja.
a) Ormož. Poverjenik : dr. Geršak Ivan.

*Knjižnica okrajna učiteljska.
*dr. Petovar Ivan, odvetnik.
Bezjak Simon, učitelj pri Sv. To-
mažu,
dr. Geršak Ivan, c. kr. notar.
Miki Vekoslav, trgovec.

Sivka Anton, nadučitelj pri Sv.

Tomažu.
Škrlec Janko, c. kr. poštar pri

Sv. Tomažu.
Venedig Vilibald, župnik.

Štev. 2 + 6 = 8.

U) Središče. Poverjenik : Kosi Anton.

*Šinko Božidar, župnik v p.
»Edinost«, bralno društvo.
Kočevar Ivan, župan in trgovec.
Kolbesen Rudolf, trg. sotrudnik.
Kosi Anton, učitelj in posestnik.
Koželj Fran, kaplan.
Kralj Ivanka, učiteljica.
Milčinski Angela, učiteljica.
Plepelec Josip, kaplan pri Sv. Ni-
kolaju.

Puklavec Anton, dež. vin. pristav.
Robič Maks, trg. in posestnik.
Stuhec Sidonija, učiteljica pri Sv.

Bolfenku.
Šalamun Martin, nadučitelj pri

Sv. Nikolaju.
Tomažič Ivan, učitelj v Svetinjah.

Štev. I + 13 = 14-

22. Dekanija Videm.
a) Brežice. Poverjenik : Munda Ivan.

*Knjižnica okrajna učiteljska.
*dr. Srebrč Gvidon, odvetnik,

župan, itd.
Adamus Sidonija, posestnica.
Agrež Josip, odv. uradnik.
Balon Josip, pos. v Stari vasi.

Balon Mihael, posestnik.

Balon Olga, veleposestnica v Stari

vasi.
Brovet Rupert, c. kr. davčni oficijal.

Čitalnica nžrodna.

Cižek Alojzij, mestni kaplan.

Letopis »Slovenske Matice".

327

Dolinšek Rafael, c. kr. davčni kon-
trolor.

Fink Radoslav, kaplan v Pišecih.

Frančiškanski samostan.

Frecč Andrej, trg. v Kraljevcu.

Frecč Martin, trg. v Stari vasi.

Gaberc Martin, župnik v Kapelah.

Gerec Fran, trgovec in velepo-
sestnik v Pišecih.

Gerjovič Ivan, veleposestnik v
Dobovi.

Horvat Josip, župnik v p.

Janežič Josip, veleposestnik v Stari
vasi,

Kacjan Fran, poštar in trgovec v
Rajhenburgu.

Kete Fran, učitelj v Pišecih.

Kladovšek Josipina, pos. hči.

Kline Josip, nadučitelj v Artičah.

Kostanjevec Josip, kaplan na Bi-
zeljskem.

dr. Kotnik Josip, c. kr. sod. pristav.

Kresnik Peter, učitelj v Globokem.

Levak Andrej, veleposestnik.

Malus Ivan, ekonom na Bizeljskem.

Malus Ivan, velepos. na Bizeljskem.

Mere Jakob, župnik v Rajhenburgu.

Mešiček Josip, mestni župnik.

Munda Ivan, c. kr. okr. živino-
zdravnik.

Pavlic Ivan, župnik na Bizeljskem.

Pečnik Josip, šolski vodja v Ka-
pelah.

Pečnik Josip, pos. na Bizeljskem.

Penič Matija, župnik v Brdovcu.

Pernat Anton, župnik v Dobovi.

pl. Pohl Josip, župnik v Pišecih.

Polanšek Ignacij, pek in posestnik.

Rebrovič Stevo, grašč. oskrbnik.

Schmidt Lavoslava, p. upraviteljica.

dr. Schmirmaul Matija, zdravnik v
Rajhenburgu.

Sevnik Mihael, pos v Župelevcu.

Sitter Josip, c. kr. okr. sodnik.

Stadler Fran, c. kr. davčni pristav.

Supan Ignacij, učitelj.

Šetinc Josip, odv. koncipijent.

Škof Fran, pos. na Bizeljskem.

Soba Alojzij, župnik v Zdolah.

Šola »ces. Rudolfova« v Globokem.

Šribar Josip, kaplan v Rajhenburgu.

Tominc Blaž, nadučitelj v Glo-
bokem.

Tramšek Blaž, nadučitelj v Vidmu.

Tramšek Moric, nadučitelj v Srom-
Ijah.

Turkuš Štefan, župnik v Sromljah.

Umek Anton, trgovec.

Urek Andrej, župnik v p.

Varlec Fran, trgovec.

Veršec Vinko, pomolog in po-
sestnik na Bizeljskem.

Vodošek Josip, kaplan v Rajhen-
burgu.

Vrabl Ivan, c. kr. davčni pristav.
Štev. 2 + 60 = 62.

b) Sevnica Poverjenik : Piši Ivo.

*Slomšek Ivan, župnik pri Sv. Le- Podkrajšek Fran, nač. postaje v

nartu. Rajhenburgu.

Bralno društvo slovensko. Starki Mijo, c. kr. sod. kancelist

Črnko Marko, župnik. v p., itd.

Kurent Damijan, obč. tajnik. Veršec Fran, c. kr. notar, itd.

Piši Ivan, učitelj. Štev. i -j- 7 = 8.

23. Dekanija Vozenica. Poverjenik: Mraz Tomaž.

*Mraz Tomaž, dekan, itd.
Arzenšek Alojzij, župnik v Trbonjah.

Črnko Josip, župnik v Vuhredu.
Hrastelj Fran, župnik v Ribnici.

328

Letopis „Slovensko Matice".

Lorbek Ivan, kaplan. Štrajhar Filip, veleposestnik v
dr. Miglič Peter, c. in kr. polkovni Hudem kotu.

zdravnik v p. v Ribnici. Zapečnik Blaž, pos. v Ribnici.
Slavič Fran, župnik pri Sv. Antonu. Štev. i 4-8 = 9.

24. Dekanija Zavrč. Poverjenik: Vriuikar Raioslav.

*Hrtiš o. Benko, min. župnik pri Ogorelec Anton, nadučitelj pri Sv.

Sv. Vidu v Halozah. Barbari.

*Sovič o. Aleks, župnik pri Sv. Plevanč Josip, trg. na Leskovcu.

Trojici. Senčar Ljudmila, učiteljica pri Sv.
Brumen Anton, učitelj pri Sv. Vidu.

Vidu. Stoklas Vinko, nadučitelj na Le-
Dular Marija, učiteljica pri Sv. skovcu.

Vidu. Šola narodna na Leskovcu.

Kavčič Peter, učitelj pri Novi Vrunkar Radoslav, učitelj na Le-

cerkvi. skovcu.

Kralj Davorin, župnik v Leskovcu.
Kukec o. Fran, min. kaplan pri Štev. 2 4" 11 = 13.

Sv. Trojici.

III. Goriška nadškofija.
1. Dekanija Bolec. Poverjenik: Sorč Alojzij.

Bratina Kristijan, nadučitelj.
Ilovar Fran, dekan, itd,
Ivančič Matija, župnik na Srpenici.
Jelinčič Ferdinand, učitelj-voditelj

v Logu.
Kragelj Valentin, vikar v Trenti.
Miklavič Fran, učitelj-voditelj v

Soči.

Pečenko Fran, obč. tajnik.
Perinčič Karol, župnik v Soči.
Primožič Josip, kurat v Logu.
Sorč Alojzij, C. kr. poštar.
Štrukelj Mihael, vikar v Cezsoči.
Trebše Ivan, učitelj.

Štev. 12.

2, Dekanija CiPkno. Poverjenik: Murovec Ivan.

*Božič Peter, župnik v Ravnah.
Cigoj Josip, župnik v Jagerščah.
Čitalnica nžrodna.
Guzelj Ivan, c. kr. okr. sodnik.
Klopčič Fran, župnik na Bukovem.
Kokošar Ivan, župnik v Šebreljah.
Kovači č Ivan, kaplan.

Murovec Ivan, dekan.

Pagon Josip, c. kr. sod. kancelist.

Ravnikar Alojzij, c. kr. poštar in

veleposestnik.
Razpet Fran, vikar v Orehku.
Stibilj Kristijan, kurat v Novakah.
Trebše Andrej, nadučitelj.

Štev. I 4- 12 = 13.

Letopis »Slovenske Matice"

329

3. Dekanija Čmiče.
a) Črn i če. Poverjenik: Lcban Ignacij.

*Grča Blaž, župnik in dež. po-
slanec v Sempasu.
Abram Filip, kaplan.
Bralno društvo slovensko.
Cibič Anton, dekan.
Kavs Josip, C. kr. poštar.
Klanjšek Fran, kai:)lan v Kamenjali.
Kosec Josip, župnik v Kanienjah.

Kutin Anton, učitelj v Batujah.

Leban Ignacij, župnik v Batujah.

Oblak Amalija, učiteljica v Ka-
menjali.

Strnad Fran, nadučitelj.

Vodopivec Ivan, nadučitelj v Ka-
menjah.

Znidarčič Andrej, vikar v Oseku.
Štev. 1 + 12 = 13.

b) A j d o v š č i n a. Poverjenik :

*Čitalnica ndrodna.
Cibej Fran, c. kr. zemlj. knjigo-
vodja.
Dugulin Ivan, župnik.
Kapuc, samostan pri Sv. Križu.
Kodrč Ivan, župnik pri Sv. Križu.

Krkoč Štefan, vikar v Lokavcu.

Lokar Anton, veleposestnik.

Poljšak Alfonz, vikar pri Sv. To-
mažu.

Šalamun o. Hijacint, kapucin pri
Sv. Križu,

Štev. 1+8 = 9.

4. Dekanija De vin. Poverjenik : Crnigoj Henrik.
vikar v Dober

Bratina Anton

dobu.
Cigon Karol, vikar na Vojščici
Crnigoj Henrik, kaplan.
Faganel Karol, pos. v Mirnu.

Faganelj Karola, gospica.
Jakil Andrej, veletržec v Rupi.
Jug Josipina, učiteljica v Mirnu.
Kos Simon, kurat v Opatjem Selu.
Štev. 8.

5. Dekanija GoPica.
cC] Mesto. Poverjenik: dr. Gregorčič Anton.

*Bensa Štefan, kanonik in kan-

celar.
*Budal Bernard, inžent^r v Bosni.
*Ferfila Fran, tov. uradnik.
*Kavčič Josip, c. kr. notar.
*Knjižnica bogosl. semenišča.
^Knjižnica c. kr. studijska.
*dr. Kos Fran, c. kr. učit. profesor.
*dr. Missia Jakob, knezonadškof,

tajni sv(5tnik, itd.
*dr. vitez Tonkli Josip, odvetnik, itd.

*dr. Tuma Hinko, odv. kandidat,

dež. poslanec in odbornik, itd.
*baron Winkler Andrej, c. kr. dež.

predsednik v p., itd. itd
*\Volf Ivan, župnik in č. kanonik.
Berbuč Ivan, c. kr. realčni profesor

in deželni poslanec.
Bežek Viktor, c. kr. učit. profesor

in urednik.
Bralno in podporno del. društvo.
Brumat Miroslav, c. kr.p. praktikant.

330

Letopis „Slovenske Matice".

Budin Anton Josip, kurat v Pevmi.

Cerin Tomaž, sem. profesor.

Čitalnica v Solkanu.

Drmastja Ivan, kaplan v Solkanu.

dr. Gabrijelčič Josip, sem. ravnatelj.

Gabrijelčič Mihael, c. kr. dež. sod.
svčtnik.

Gabršček Andrej, tiskarnar.

dr. Gregorčič Anton, sem. profesor,
drž. in dež poslanec.

Guttman Emil, c. kr. gozd. ravn.
tajnik.

pl Holzinger Emerika, učiteljica.

Izobraževališče učiteljsko.

Jakončič Anton, zav. uradnik in
posestnik.

Jug Tomaž, nadučitelj v Solkanu.

Kafol Štefan, kanonik.

Kaučič Ivan, trg. in posestnik.

Knjižnica gimnazijska.

Knjižnica realska.

Knjižnica učiteljska gor. okolice
(3 i^-t.)

Kodrič Fran, vikar na Trnovem.

Kolavčič Ivan, župnik v Solkanu.

Koršič Ivan, mestni kaplan.

Kragelj Andrej, c. kr. gimn. pro-
fesor.

Krmpotič Josip, vodja tiskarne,
dr. Lisjak Andrej, zdravnik.
Mašera Josip, vikar v Št Mavru.
Medic o. Kallist, franč. gvardijan.
Meljavec Ivan, stavec.
Mercina Ivan, c. kr. vadn. učitelj,
dr. Pavlica Andrej, stolni vikar,
dr Pavlica Josip, sem. spiritual.
Pavlin Josip, pos. v Štandrežu.
Plohi Fran, c. kr. realčni profesor.
Podboj Alfred, c. in kr. stotnik.
Poniž Benedikt, c. kr. pripr. učitelj.
Prerarov Miroslav, not. kandidat,
Rudež Anton, učitelj v gluho-

nemnici.
Seidl Ferdinand, c. kr. real. profesor.
Semenišče nadškofijsko,
Skubin Anton, c. kr. vadn. učitelj,
dr. Stanič Josip, odvetnik.
Šantelj Anton, c. kr. gimn. profesor.
Škrabec o. Stanko, frančiškan.
Štukelj Josip, zas. uradnik.
Tabaj Andrej, c. kr. vadn. katehet.
Toman Ema, c. kr. vadn. učiteljica,
dr. Tonkli Nikolaj, odvetnik.
Urbančič Josip, učitelj pri Voglarjih.
Vodopivec Fran, c. kr. okr. š. nadz.
dr. Žigon Fran, sem. profesor.
Štev. 12 + 55 = 67.

b) Bogoslovje. Poverjenik : Abra^n jfosip.

Abram Josip,
ApoUonio Ivan,
Batic Fran,
Božič Izajija,
Buda Vinko,
Čok Anton,
Drašček Karol,
Feltrin Štefan,
Franke Ivan,
Kliš Fran,
Kepec Ivan,

Košir Anton,
Kragelj Mihael,
Kunšič Ivan,
Milanič Josip,
Peterlin Alojzij,
Pire Valentin,
Plesničar Rafael,
Polutnik Ivan,
Rejec Ivan,
Seljak Ivan,
Skabar Matija,

Slamič Anton,
Sonc Ludovik,
Šorli Peter,
Štrekelj Andrej,
Theuerschuh Ivan,
Ujčič Josip,
Ukmar Jakob,
Vodopivec Fran,
Vuga Ciril,
Zalokar Ivan.

Štev. 32.

c) Čepovan, Poverjenik: Rejec Jakob.

Bitežnik Josip, učitelj v Gorenji Božič Anton, kurat v Batah.
Trebuši, Budal Josip, nadučitelj v Grgarju.

Letopis „Slovenske Matice".

331

Godnič Josip, kurat v Grgarju.
Leban Andrej, vodja na Sv. Gori.
Mežan Vinko, vikar v Lokovcu.
Mlekuž Anton, učitelj.
Plesničar Anton, kurat v Gorenji
Trebuši.

Rejec Jakob, župnik v Čepovanu.

Reščič Ivan, učitelj.

Znidarčič Fran, c. kr. profesor.

Štev. 1 1 .

6. Dekanija Kanal. Poverjenik : Gabrijelčič Anton.

*Vidic Fran, dekan, itd.

Bavdaž Josip, trg. v Gorenji vasi.

Bevk Blaž, vikar v Zapotoku.

Cargo Angel, vikar v Gorenjem
polju.

Čitalnica ndrodna.

Feltrin Ivan, vikar v Deskli.

Gabrijelčič Anton, trgovec.

Jarc Ivan, kurat v Ročinju.

Kofol Fran, kurat v Kalu.

Križman Josip, učitelj v Levpi.

Križnic Alojzij, kotlar.

Križnic Josip, učitelj v Ligu.

Kun tih Josip, učitelj v Batah.

Leban Karolina, učiteljica.

Lokar Artur, c. kr. notar.

Lukančič Tomaž, učitelj na Go-
renjem polju.

Mahnič Henrik, c. kr. rač. uradnik

v p.

Manzoni Eliza, podučiteljica.

Pavlin Leopold, nadučitelj v Ro-
činju.

Pečenko Leopold, kaplan.

Pere Anton, učitelj v Avčah.

Pipan Anton, kurat v Lomu.

Pipan Valentin, vikar v Srednjem.

Rutar Matija, c. kr. sod. svčtnik.

Strgar Fran, učitelj v Deskli.

Trampuš Alojzij, učitelj . v Banj-
šičah.

Urbančič Vekoslav, učitelj, vodja
v Gorenjem polju.

U.šaj Josip, vikar v Plav^h.

Zega Mihael, nadučitelj.

Štev. I -f 28 = 29.

7. Dekanija Kobarid, Poverjenik Lapanja Ivan.

Bogataj Fran, učitelj na Livku.

Cubej Alojzij, kaplan.

Fon Jakob, vikar v Kredi.

Gerželj Zorica, učiteljica.

Gregorčič Simon, vikar v Sedlu.

Gruntar Janko, trgovec.

Gruntar Janko, velezaložnik to-
baka.

Guzelj Fran, vikar v Log^h.

Ivančič Ivan, učitelj v Kredi.

Juretič Anton, veleposestnik.

Kalan Anton, c. kr. gozdar.

Kalin Josip, vikar na Drežnici.

Kašca Fran, učitelj na Grahovem.

Krajnik Ivan, vodja pripravnice,

Lapanja Ivan, zemljemerec in de-
želni poslanec

Leben Ivan, kurat na Ljubušnjem.
Manzini Anton, vikar v Starem

selu.
Mašera Andrej, posestnik.
Mavri Roman, c. kr. fin. komisar.
Mesar Andrej, kurat na Livku.
Miklavič Anton, učitelj-voditelj.
Miklavič Fran, trgovec.
Miklavič Ivan, krčmar.
Peternel Jurij, dekan.
Rakovšček Josip, učitelj.
Schlunder Julij, trgovec.
Sedej Ivan, župnik v Borjani.
Stres Anton, učitelj v Sedlu.
Špehonjeva Milka.
Uršič Andrej, pos. v Starem Selu.
Uršič Fran, učitelj na Ljubušnjem.

332 Letopis „Slovenske Matice".

TJršič Marija, trgovka. Vuga Viktor, učitelj na Drežnici.

Vidmar Ivan, adm. v Breginju. Štev. 34.

8. Dekanija Komen.
a) Komen. Poverjenik: Leban Anton.

*Vales Marko, kurat na Branici. Luvin Peter, učitelj na Vojščici.
I.eban Anton, nadučitelj. Ravbar Ivan, učitelj na Pliskovici.

Štev. 1+3=4.

b) Rifenberk. Poverjenik: Poniž Ambrož.

Blažko Alfonz, kaplan. Ličen Maks, veleposestnik.

Brezovšček Andrej, župnik. Poniž Ambrož, nadučitelj.

Colja Ivan, posestnik. Vuga Ivan, učitelj.

Štev. 6.

c) Š m a r i j e. Poverjenik : Kavs Janko.

Bratina Alojzij, kurat v Gabriju. Kavs Janko, nadučitalj.

Cehovin Florijan, veleposestnik na Kraj ne Fran, župnik.

Branici. Poljšak Filip, veleposestnik.

F. H, naročnik. Srebrnič Fran, učitelj v Gabriju.

Gruntar Albin, pos. na Svinem. Štrancar Josip, vikar v Štanjelu.

Gruntar Fran, župan in velepo-
sestnik Štev. 9 + I = 10.

9. Dekanija Ločnik. Poverjenik: Kiunar Ludovik.

Golob Josip, kurat v Podgori. Marinič Fran, župnik v Kojskem.

Grgolet Andrej, župnik v Št. Lov- Pavletič Fran, vikar v Fojani.

rencu. Pirih Jakob, vikar v Vipolžah.

Krmac Anton, učitelj. Vrč Alojzij, učitelj v Hruševljah.

Kumar Ludovik, župnik v Biljani. Žnidaršič Andrej, vikar v Gradnem.
Kurinčič Ivan, kurat v Medani. Štev. 10.

10 Dekanija Št. Peter. Poverjenik: Pavletič Josip.

Berlot Anton, župnik na Vogrskem. Pavletič Josip, župnik v Renčah.
Gregorčič Simon, vikar in po- Poljšak Josip, župnik v Prvačini.

sestnik na Gradišču. Roječ Ivan, kurat v Biljah.

Orel Josip, nadučitelj v Prvačini.; Štrekelj Edvard, vikar v Vrtojbi.

Štev. 7.

II. Dekanija Tolmin. Poverjenik: Kragclj Josip.

■^Čitalnica narodna. *dr. Kotnik Ignacij, c. kr. notar,

*Knjižnica okrajna učiteljska. itd.

Letopis „SIovenske Matice".

333

Grbec Anton, kaplan v Volčah.
Kenda Ivan, učitelj v Trebuši.
Kenda Matija, nadučitelj v Volčah.
Kocijančič Nikolaj, kurat v Ročah.
Košir Ivan, kaplan.
Kovačič Ignacij, veleposestnik pri

Sv. Luciji.
Kra'gelj Josip, dekan, itd.
Kumar Valentin, c. kr. okr. š.

nadzornik.

Matelič Josip, kaplan.

Mikuž Anton, gostiln, pri Sv. Lu-
ciji.

Primožič Matej, c. kr. okr. sodnik.

Sirca Ivan, nadučitelj.

dr, Triller Karol, odvetnik.

Uršič Andrej, vikar na Oblokah.

Valentinčič Ignacij, vikar na Šent-
viški gori.

Štev. 3 -f 15 = i8.

12. Posamezniki.

Gradišče ob Soči: Šiftek Rajko, c. kr. davkar.

štev. I.

IV. Tržaško-koperska škofija.

I. Dekanija Dolina.
a) Dolina. Poverjenik : jfau Jurij.

*Jan Jurij, dekan v p., itd.
*dr. Požar Anton, duh. vRicmanjih.
Benkovič Josip, župnik v Gročani.
Bralno društvo slovensko.

Bralno in pevsko društvo v

manjih.
Jereb Fran, učitelj v Ospem.
Štev. 2 -j- 4 =

Ric-

b) Brezovica. Poverjenik: Zupan Josip.

Debenjak Štefan, učitelj v Materiji.
Elsnic Josip, župnik v Rodiku.
Habdt Josip, kaplan v Podgorju.
Počivalnik Vatroslav, kaplan v
Slivju.

Ra])Otec Fran, c. kr. poštar v Kozini.
Sila Svitoslav, učitelj v Rodiku.
Šiškovič Štefan, učitelj v Herpelju.
Zupan Josip, župnik.

Štev. 8.

c) Divača. Poverjenik : Planine Fj-an.

Dekleva Janko, trgovec v Vrem-
skem Britofu.

Dekleva Leopold, župan v Britofu.

Dovgan Fran, posestnik v Brežci.

Dujc Ivan, mlinar in posestnik v
Zavrhku.

Fabiani Kristina, trgovka v Lokvi.

Gombač Marija, gost. hči v Mo-
ta v unu.

Hafner Jakob, restavratčr.

Helmih Bogomir, c. kr. poštar.

Kanobelj Ivan, žel. služabnik.
Kocjan Ivan, posestnik v Žirjah.
Mahorčič Aleksander, župan v

Naklem.
Mahorčič Ferdinand, posestnik v

Naklem.
Mahorčič Franja, posestnica.
Muha Anton, pos., itd. v Lokvi.
Narobe Ivan, župnik v Divači.
Novak Josip, župnik v Povirju.
Planine Fran, načelnik žel. pastaje.

334

Letopis „Slovenske Matice".

Praprotnik Avgust, župan in trgovec Stržinar Josip, kurat v Lokvi.

v Lokvi.

Prhavec Avgust, pos. v Sp. Ležečah.

Prhavec Fran, žel. strojevodja.

Sancin Lovro, c. kr. poštni upra-
vitelj.

Stok Jakob, žel. služabnik.
Weiss Adolf, žel. služabnik.
Wiessl Ana, trgovka.
Zuderman Lovro, žel. sprevodnik.
, Štev, 26.

2. Dekanija Jelšane. Poverjenik: Nadilo Avgust.

Basa Ernest, not. uradnik,
dr. Bilek Tomaž, obč. zdravnik.
Bralno društvo slovensko.
Dolžan Jurij, župnik v Vodicah.
Jenko Slavoj, trgovec, nadžupan

in deželni poslanec.
Klun Zorko, kaplan v Hrušici.
Logar Rajmund, eksp. v Pregarjah.
Markič Matej, župnik v Golcu.
Marotti Fran, trgovec v Obrovem.

Mavric Marija, zasebnica.
Nadilo Avgust, pos. tajnik.
Rogač Anton, dekan v Hrušici.
Schlebnig Roža, poštna odpravi-

teljica.
Sternad Josip, kaplan.
Vajšelj Fran, nadučitelj v Hrušici.
Velhartičky Josip, župnik v Jel-

šanah.
Volk Josip, poslovodja.

Štev 17.

3, Dekanija Kastav. Poverjenik: Je hišic Rajmund.

Barbič Mihael, eksp. v Poljanah,
dr. Janežič Konrad, odv. v Voloski.

Jelušič Rajmund, župnik v Beršcu.
Sedmak Jakob, adm. v Kršanu.
Štev. 4.

4. Dekanija KopeP. Poverjenik: Glavina Blaž.

Ma-

Gašperčič Aleks, župnik v

rezgah.
Glavina Blaž, c. kr. kazn. kurat,

itd.
Knjižnica okrajna učiteljska.
Knjižnica c. kr. učiteljišča.
Kožuh Josip, c. kr. učit. profesor.
Kramberger Fran, subs. kurat.

Markelj Ivan, c. kr. učit. ravnatelj.
Orel Fran, učitelj v Kortah.
Sašelj Milan, župnik v Šmarijah.
Škrbec Matej, župnik v Kortah.
Šubic Albert, c. kr, učit. profesor.
Tomšič Josip, župnik v Dekanih,
Zink Andrej, kaplan v Dekanih.
Štev. 13.

5. Dekanija Ospo. Poverjenik: Sancin Josip.
*Notar Anton, ekspozit v Plavijah. Maslu Anton, učitelj v Črnotičah.

Berlok Josip, učitelj v Kubedu.
Kovač Ivan, župnik v Kubedu.

Sancin Josip, župnik v Loki.
Tiringar Ivan, kaplan v Loki.
Štev. 1 + 5 = 6.

Letopis »Slovenske Matice".

335

6. Dekanija Pazin. Poverjenik : Gfašič Josip.

Bukovec Fran, župnik v Trvižu.
Grašič Josip, župnik v Bermu,
Kjuder Anton, župnik v Tinjanu.
Kropek Štefan, župnik v Starem
Pazinu.

Šorli Ivan, c. kr. okr. glavar,
dr. Trinajstič Dinko, odvetnik,
obč. načelnik in dež. poslanec.

Štev 6.

7. Dekanija Tomaj. Poverjenik: Kosovel Anton.

Bajec Vekoslav, c. kr. pripr. učitelj.

Benigar Anton, nadučitelj v To-
maju.

Brginec Anton, nadučitelj v Po-
virju.

Fakin Anton, učitelj v Repentabru.

Gulič Franja, posestnica.

Kante Matko, c. kr. okr. š. nad-
zornik.

Knj. učiteljska za komenski okraj.

Knj. učiteljska za sežanski okraj.

Kosovel Anton, nadučitelj.

Legat Edvard, c. kr. dvorni kaplan
in konz. svčtnik.

Macarol Anton, učitelj v Avberu.
Matko Ludovik, c. kr. okr. tajnik,
Omers Josip, župnik.
Pitamic Nežika, učiteljica.
Sila Matija, dekan v Tomaju.
Slavec Ivan, župnik v Repentabru.
Švegelj Peter, kaplan v Koprivi.
Tomšič Josip, učitelj v Skopem.
Vodopivec Hilarij, c. kr. davčni

nadzornik.
Vovk Milko, učitelj v Povirju.

Štev. 20.

8. Dekanija Trst Z OkoliCO.

a) Mesto. Poverjenik: dr. Glaser Karol.

*Gorup Josip, veletržec, itd. itd.
*Kalister Fran, veletržec.
*Kastelic Fran, trgovec.
*vitez pl. Klodič-Sabladoški Anton,
C. kr. dež. šolski nadzornik, itd.
*Komar Alojzij, gl. dež. bi oficijal.
*Semenišče mladeniško.
Abram Ivan, lesni trgovec,
dr. Abram Josip, odvetnik.
Bartel Mihael, zasebnik.
Brodavec Ivan, zasebnik.
Dejak Kristijan, veletržec.
Delavsko podporno društvo.
Dovgan Anton, žel. uradnik.
Fabris Dragotin, mestni župnik, itd.
Flego Peter, kanonik.
Furlan Vekoslav, c. kr. rač. revident.

dr. Glaser Karol, c. kr. gimn. pro-
fesor, itd.

Golia Ivan, c. kr. fin. svetnik.

Gomilšek Jakob, c. kr. realčni
profesor.

dr. Gregorin Gustav, odvetnik.

Hrast Anton, c. kr. mešč. učitelj.

Hribar Anton, c. kr. pol. stražnik.

Huber Avgust, c. kr. dež. sod. nad-
svčtnik.

dr. Ivanič Josip, vodja mlad. se-
menišča.

Jaklič Anton, c. kr. vojni kurat.

Jakopič Avgust, c. kr. dež. sod.
svetnik.

Klemenec Ivan, trgovec.

Klinar Viktor, c, kr. poštni uradnik.

336

Letopis ,, Slovenske Matice"

Korenčan Fran, c. kr. rač uradnik.

Krže Davorin, trgovec.

Macdk Ivan, c. kr. višji kat. nad-
zornik, itd.

Mankoč Josip, trgovec.

Muha I. H., trg. knjigovodja.

Normali Ivan, mestni kaplan.

Novak Jernej, šolski .sluga.

Paternost Dragoslav, c. kr. rač.
uradnik.

dr. Pertot Simon, san. svetnik.

Peternel Ana, zasebnica.

Platzer Josip, c. kr. sod, tajnik.

Pogoreleclvan, C. kr. poštni uradnik.

Porcun Klemen, zas. uradnik.

dr. Pretner Matej, odvetnik.

Prhavec Fran, trgovec.

Rešič Fran, žel. uradnik.

dr. Rybaf Otokar, odvetnik.

Sila Jakob, c. kr, katehet.

Skrinjar Marija, trgovka.

Slovanska čitalnica..

pl. Su\voroff Aleksander, ruski drž.

sv(5tnik.
Sabec Ivan, veleposestnik.
Šolske sestre.

Sonc Henrik, mestni kaplan.
Sorli Anton, kavarnar.
Tomažič Josip, c. kr. fin. tajnik.
Trnovec Bogdan, c. kr. dež. sod.

nadsvžtnik.
Truden Mihael, veletržec.
dr. Truden Mihael, odvetnik.
Tržaško bralno in podp. društvo .
Valenčič Ivan, trgovec.
Wartho Julij, mestni kaplan, itd.
Wilfan Josip, c. kr. stavbni svetnik.
Wisjan Leopold, c. kr. p. oficijal
Žbona Andrej, žel. podnačelnik.
Živec M. V., inženir, itd.
Dvanajst naročnikov.

Štev. 6 + 58 + 12 = 76

b) Okolica,
a.) Rojan. Poverjenik: Guštin Fj^an.

*Černč Ivan, župnik v Barkovljah.
Debeljak Janko, c. kr. poštni oficijal.
Gerdol Ivan, c. kr. brz. oficijal,
Goljevšček Alojzij, c. kr. fin. ko-
misar.
Gorkič Josip, učitelj v Barkovljah.
Guštin Fran, kaplan
Kavčič Ivan, žel. uradnik.

Nabergoj Emil, c. kr. fin. oficijal.
Starec Ferdo, učitelj v Barkovljah.
Štrekelj Fran, c. kr. višji car. oficijal.
Treven Ivan, gostilničar,
Vittori Antonija, učiteljica.
Wartbuechler Fran, vodovodni
paznik.

Štev. I + 12 = 13.

P) Prosek-Opčina. Poverjenik: Nekerman Ivan.

Balanč Ivan, posestnik.
Bralno društvo v Nabrežini.
Caharija Ivan, pos. v Nabrežini.
Caharija Josip, pos. v Nabrežini.
Danev Ivan, učitelj.
Ferfolja Andrej, župnik v Zgoniku.
Ferluga Štefan, učitelj na Opčinah.
Goriup Ivan, veleposestnik in dež.
poslanec na Opčinah,

Goriup Vekoslav, veletržec, dež.

poslanec, itd.
dr. Hermann Anton, zdravnik v

Nabrežini.
Koren Josip, nadučitelj na Proseku.
I.,uxa Marino, veleposestnik na

Proseku.
Nabergoj Ivan, veleposestnik, itd.

na Proseku.

Letopis „Slovenske Matice".

337

Nekerraan Ivan, c. kr. učitelj.
Pertot Josip, nadučitelj v Bazovici.
Požar Anton, nadučitelj v Trebčah.
Rupel Radoslav, c. kr. fin. asistent.
Srebotnjak Radoslav, trg. poslo-
vodja.

Stoka Radoslav, odv. solicitator.
Valentič Anton, nadučitelj na
Opčinah.

Štev. 2 0.

Y) Sv. Ivan-Lonjer. Poverjenik : Zupančič Ivan.

*dr. Glavina Ivan, vladika v p.,

itd.
*Vovk Ivan, župnik v Bazovici.
Grmek Anton, učitelj.
Kosec Fran, župnik na Katinari.

Nadlišek Marica, učiteljica.
Štrukelj Jakob, pos. v Trebčah.
Vatovec Ivan, dež. poslanec, itd.
Zupančič Ivan, kaplan.

Štev. 2 + 6 = 8.

9. Posamezniki.

Krkavci : Cemažar Jakob, kaplan.

Štev. I.

V. Krška škofija.
I. Dekanija Beljak. Poverjenik: Ellcr Fran.

Bergman Fran, župnik v Št. Le-
nartu.

Coriary Anton, učitelj v Bleibergu.

dr. Erlich Davorin, mestni kaplan.

Einspieler Gregor, župnik in dež.
poslanec v Podkloštru.

Eller Fran, učitelj na Zilji.

Erat Fran, c. kr. merosodnik.

Frole Ivan, žel. asistent.

Grafenauer Mihael, cerkovnik pri
Sv. Lenartu.

Hočevar Josip, žel. asistent.

Jerman Jurij, župnik v Štebnju.

Kalin Alojzij, c. kr. car. oficijal.

Knafelc Alojzij, žel. uradnik.

Knaflič Jakob, župnik v Ločah,

Knjižnica c. kr. višje gimnazije.
Kraut Valentin, župnik na Brnci.
Kržič Mihael, trg. v Podkloštru.
Ramovš Peter, žel. višji nadzornik

in posestnik.
Rane Blaž, c. kr. poštni uradnik.
Ražun Matej, župnik na Peravi.
Riepl Matej, mestni kaplan.
Schlegl Fran, žel. preglednik.
Spitzer Dijoniz, frančiškan.
Strojnik Josip, župnik na Zilji.
Vidic Gustav, žel. kontrolor.
VVang Jakob, c. kr. gimn. profesor.
Zobec Anton, žel. uradnik.
Železnikar Josip, žel. uradnik.
Štev. 27.

2. Dekanija Borovlje. Poverjenik: Ogriz Ivan.

grof Christalnigg Oskar, velepo-
sestnik v Goricah.
Čitalnica v Glinjah.
Knjižnica župnijska v Kaplji.

Ogriz Ivan, župnik v Kaplji.
Šuštar Ivan, župnik v Svečah.
Vintar Josip, župnik v Bilčovsu.
Štev. 6.

22

338

Letopis „SIovenske Matice".

3. Dekanija Celovec. Poverjenik: 'Janrčič Sin/on.

*Janežič Evgen, zas. uradnik,
dr. Amschl Ivan, župnik v Vetrinju.
Apih Josip, C. kr. učit. profesor.
Arnuš Janko, bogoslovec.
Božič Fran, bogoslovec.
Dobrovec Josip, bogoslovec.
Einspieler Lambert, stolni kanonik

in drž. poslanec.
Hribar Jo.sip, stolni kaplan.
Hutter Ivan, c. kr. realčni katehet.
Janežič Simon, ravnatelj,
dr. Janežič Valentin, c. in kr. višji

štabni zdravnik v p.
Knjižnica dijaška v Marijanišču.
Knjižnica slovenskih bogoslovcev.
Kolarič Fran, župnik v Porečah.
Kramar Ivan, c. kr. p. uradnik,
dr. Kraut Alojzij, odvetnik.

Kremenšek Janko, c. kr. dež. vi.

tajnik.
Legat Alojzij, tisk. poslovodja.
Mikeln Simon, bogoslovec.
Očenašek Henrik, bogoslovec.
Perč Matija, bogoslovec.
Podgorc Valentin, sem. prefekt.
Poljanec Vinko, bogoslovec.
Rossbacher Bernard, trgovec.
Rozman Josip, mestni kaplan.
Sadnikar Fran, trgovec,
dr. Sket Jakob, c. kr. gimn. profesor.
Stress Anton, prefekt.
Trepal Matej, bogoslovec.
Vedenik Herman.
Zupan Josip, poobl. grof Eggerjev.
Zak Anton, župnik v Hodišah.
Štev. 1-1-31 = 32.

4. Dekanija Dobepla ves. Poverjenik: Scrvicclj Matej.

*Šervicelj Matej, komendator, konz.

svetnik, itd.
Boštijančič Ivan, župnik v Kamnu.
Cajhen Ivan, kaplan v Žel. kaplji.
Česky Ivan, kaplan v Pliberku.
Lasnik Štefan, župnik v St. Vidu.
Ledvinka Alojzij, župnik v Skoci-

janu.
Meško Ivan, kaplan v Skocijanu.

Mihi Fran, župnik v Št. Lipšu.
Nessler Matija, župnik v Galiciji.
Seebacher Jakob, župnik v Apačah.
Singer Štefan, prov. v Žel. kaplji.
Škrutel Simon, pos. sin v Žitarivesi.
Traven Jurij, župnik v Obirskem.
Vavtižar Luka, prost v Doberli
vesi.

Štev. I + 13 = 14.

5. Dekanija Dravburg" spodnji. Poverjenik: Žerjav Matej.

Hiittner Dragotin, župnik na Oj-
strici.

Žerjav Matej, župnik v Labodu.
Štev. 2.

6. Dekanija Pliberk. Poverjenik : Štiiigl Fran.

Bauer Simon, mestni dekan. Keznar Anton, župnik pri Fari.^

Čebul Fran, zastopnik »Slavije« v Kindelman Jakob, župnik v St.

Globasnici. Danijelu.

Hutter Vekoslav, provizor v Vov- Kirchmajer Karol, župnik v Črni.

brah. Kramer Fiorijan, mestni kaplan.

Kaplan Anton, mestni kaplan. Križaj Avgust, provizor v Kampu.

Letopis „Slovenske Matice".

339

Premru Fran, župnik v Možicaii.
Randl Matija, župnik v Svabeku.
Sattler Fran, kaplan v Kaplji.
Smažik Henrik, kaplan pri Fari.

Svetina Anton, c. kr. notar.
Stingl Fran, župnik v Kotljah.
Trunk Jurij, kaplan v Smihelu.
Valeš Vaclav, župnik v Guštajnu.
Štev. 17.

7. Dekanija Rožek. Poverjenik: Gabron Anton.

Aichholzer Jakob, pos. na Dravi.

Aichholzer Tomaž, pos. na Brdu.

Aplen Andrej, župnik v St. Jakobu.

Falle Valentin, trg. v Srejah.

Fugger Ivan, nač. š. sveta na Dravi.

Fugger Josip, kaplan pri Sv. Jakobu.

Gabron Anton, župnik v Skočidolu.

Godec Ivan, župnik v Rožeku.

Kobentar Fran, župan v St. Ja-
kobu.

Kovačič Anton, nadučitelj v St.
Jakobu.

Lipič Ivan^ odb. posojilne v Klečah,

Markovič Peter, slikar.

Oblak Anton, župnik v Gozdanjah.
Paul Josip, trgovec.
Sablatnig Ivan, župnik v St. Ilju.
Schaubach Fran, dekan v Doma-

čalah.
Schuster Josip, veleposestnik.
Servicelj Ivan, načelnik posojilne

v Klečah,
Virnik Fran, župnik v Lipi.
Vospernik Mat., pos. v Dvoru.
Walter Primož, zast. »Slavije« v

Črni.
Weiss Tomaž, gost. v Gozdanjah.
Štev. 22.

8. Dekanija Št. MohOP. Poverjenik: Šturni Anton.

Fric Josip, msgr., dekan, itd.
Grafenauer Fran, dež. poslanec,

itd.
Havliček Fran, župnik v Čačah.
Pelnaf Anton, župnik v Stebnu.

Sakelšek Štefan, župnik v Št. Jurju.
Sever Lovro, župnik v Blačah.
Šturm Anton, župnik v Borljah.
Varmut Josip, župnik na Bistrici.
Štev. 8.

9. Dekanija Tinje. Poverjenik: Bizer Andrej.

Bayer Štefan, župnik v Pokrčah.
Bizer Andrej, dekan v Grabštajnu.
Brabanec Ivan, prov. pri Sv. To-
mažu.

Ebner Ivan, župnik v Medgorjih.
Pogačnik Josip, župnik v Timenici.
Serajnik Lovro, prost, itd.
Serajnik Volbenk, kaplan.

Štev. 7.

10. Dekanija Trbiž. Poverjenik: Incko Simon.

Krejči Davorin, župnik na Vratih.
Svatou Josip, adm. v Ukvah.
Štev. 4.

Germ Matej, župnik v Rablu.
Incko Simon, dekan v Žabnicah

II. Dekanija Velikovec. Poverjenik: Trciber Fran.

Bizer Ivan, mestni župnik in dekan dr. Kulterer Jurij, odvetnik.
Holec Fran, kanonik. Petek Fran, župnik v Grebinju.

22*

340

Letopis „Slovenske Matice".

Šitelkopf Valentin, prov. v Vovbrah. Volavčnik Ivan, župnik na Rudi.
dr. Subelj Ivo, c. kr. konc. prakti- Weiss Valentin, prov. v Djekšah.

kant.
Treiber Fran, župnik - kanonik v Štev. 9.

St. Rupertu.

12. Posamezniki.

Št. Pavi : *Pirc Fran, prefekt.

Štev. I.

VI. Sekovska škofija.
I. Dekanija Admont. Poverjenik: Pivce o. Maksimilijan.

Jereb o. Romuald, redovnik.
Sivka br. Leon, klerik.
Šmid br. Valter, redovnik.

Štev. 2 + 3 = 5.

*Matevžič o. Eginhard, gimn. pro

fesor.
*Pivec o. Maksinailijan, redovnik.

2, Dekanija Gradec. Poverjenik: Hanptmann Fran.

*Hrašovec Fran, c. kr. okr. sodnik

v p.

*dr. Ipavic Benjamin, m. zdravnik.

*dr. Krek Gregor, c. kr. vseuč.
profesor, itd.

dr. Camer Anton, vseuč. docent.

Dolenc Fran, c. kr. p. kontrolor.

Hauptraann Fran, c. kr. profesor.

dr. Hoffer Edvard, dež. real. pro-
fesor.

Hren Jakob, c. kr. sod. nad-
sv^tnik v p.

Kaspret Anton, c. kr. profesor.

Kerraavner Valentin, c. kr. pro-
fesor v p.

dr. Klasinc Ivan, odvetnik.

Knjižnica c. kr. vseučilišča.

Kokalj Anton, mešč. učitelj v Voits
bergu.

Lavrič Josip, mestni učitelj.

Ljubša Matija, kazn. duhovnik.

Miki Ivan, c. kr. rač. azistent.

Možek Marija, zas. in pos. soproga.

Papež Ivan, dež. real. profesor.

Papež Mihael, c. kr. pol. komisar.

Pešec Anton, c. kr, pol. komisar,

Premru Fran, c. in kr. vojni kaplan.

dr. Purgaj Jakob, c. kr. profesor.

Reich Anton, c. kr. blagajnik.

Rojnik Štefan, nara. uradnik.

Skočir Avgust, kurat v dež. bol-
nici.

dr. Štrekelj Karol, c. kr. vseuč. pro-
fesor.

Tomšič Fran, c. kr. sod. nad-
svčtnik.

»Triglav«, akad. dij. društvo.

Turkuš Anton, dež. real. profesor.

Urbas Viljem, c. kr. profesor v p.

Vamberger Anton, kurat v Messen-
dorfu.

Verbošek Josip, zast. uradnik.

Wendler Sigmunda, c. kr. vp. sod.
svetnika soproga.

Železinger Fran, c. kr. profesor.

dr. Žižek Fran. zdravnik.

Štev. 3 + 32

35-

Letopis „Slovenske Matice".

341

3. Dekanija Lipnica. Poverjenik: Bajec o. Gabrijel.

Ažbe Janko, kap. superior.
Bajec o. Gabrijel, kapucin.
Brvar o. Edvard, kap. gvardijan.
Crček o. Leon, kapucin.
Kočik Josip, kaplan v Lučah.
Kolenko Josip, župnik v p, v Ga-

berskem.
Mur.šec Anton, župnik v Spielfeldu.
Putrih o. Hinko, kapucin.

Sattler o. Angel, kap. vikar v

Schwanbergu.
Savel Fran, upravitelj na Kaplji.
Tomažič Davorin, župnik na Go-

milici.
Trstenjak Ivan, kaplan na Gomi-

lici.
Zaplata o. Maks, kapucin v Schwan-

bergu.

Štev. 13.
4 Posamezniki.

Feldbaeh : Bonča Blaž, c. kr. okr. živinozdravnik.

HartbePg^ : Goričar o. Ciril, kapucin.

Stainz : Veberič Vekoslav, kaplan. Štev, 3.

VII. Razne druge škofije.

1. Spodnja Avstrija,

a') Dunaj. Poverjenik: Akad. društvo »Slovenija«. VIII. Lederergasse 20.

*pl, Globočnik Anton, c. kr. dež.
vi. svčtnik v p.

*Kandernal Fran, c. kr. gimn. pro-
fesor v p. in š. svetnik,

*Novak Peter, terez. prefekt.

*dr. Ploj Miroslav, c. kr. min. tajnik.

*Sežun Žiga, c. kr. drž. blag. pristav.

*dr. Simonič Fran, c. kr. kustos v
vseuč. knjižnici.

*dr. Turner Pavi, zasebnik.

Bončar Anton, stud. iuris.

Cvetnič I.avoslav, c. kr. poštne
blagajne kontrolor.

»Danica«, slov. kat. akad. društvo.

Dolenc Karol, oficijal pri najvišjem
računskem dvoru.

Endlicher Jul. R., inženčr.

Fras Fran, c. kr. min. oficijal.

Goestl Fran, cand. med.

Hinterlechner Karol, tehn. azistent.

dr. Hočevar Janko, odv. kandidat.

Hohnjec Josip, stud. theol.

Jančar Fran, rnsgr., župnik n.
reda, itd.

dr. Jelene Josip, odgojitelj.
Jeršinovec Anton, stud. phil.
Košnik Ivan, realčni suplent.
Koželj Anton, odgojitelj,
Kreft Leon, stud. med.
Krušič Vinko, mag. uradnik.
Lastavec Fran, odgojitelj.
I^ukančič Ivan, c. kr. nadinženčr

v p.
Luzar Ivan, žel. višji revident.
dr. Mantuani Josip, uradnik v c. kr.

dvorni knjižnici.
Mesar Alojzij, stud. iuris.
Mrhar Ivan, stud. phil.
dr. Murko Matija, c. kr. docent,

itd.
Nachtigall Rajko, stud. phil.
Novak Fran, stud, iuris.
Pajk Pavlina, c. kr. gimn. prof.

soproga,
Podgornik Fran, urednik,
dr. Primožič Anton, c, kr, gimn.

profesor, itd.
Pukl Radoslav, zasebnik.

342

Letopis „SIovenske Matice".

Schvveitzer Rudolf, stud. techn.
dr. Seshun Klemen, odvetnik.
»Slovenija«, akad. dij. društvo.
Spinčič Alojzij, dež. in drž. po-
slanec, itd.
Stritar Josip, c. kr. profesor, itd.
Svetič Fran, zasebnik.
Ščuka Jakob, odgojitelj.

Šuklje Fran, c. kr. dvorni svčtnik,
drž. poslanec, vitez Leop. reda,
itd.

Tomše Josip, c. in kr. stotnik.

Vodnik Hinko, stud. phil.

dr. Weingerl Josip, zdravnik.

Zabukovšek Ivan, stud. iuris.

Zupan Anton, stud. phil.

b) Ostala Spodnja Avstrija.

Dunajsko-Novo mesto : P. Si , naročnik.

Štev. 7 + 43 + I = 51-

2. Zgornja Avstrija.

Sv. Florijan: Žibert Avgust, cand. O. S. B. Štev. i.

«
3. Solnograšlca.

SolnOgfPad : Zigon Avgust, stud. iuris. Štev. i ,

4. Ostala Primorstca.
a) Pulj. Poverjenik: Ambrož Ivan.

Ambrož Ivan, c. in kr. nam kaplan Mladič Adolf, c. in kr. nam. nad-

I. vrste. poročnik.

Bekar Berno, c. kr. gimn. učitelj. Mubej Josip, c. kr. nam. pristav.

Gčlias Ivan, c kr. nam. pristav. Pipan Anton, c. in kr. nam. kaplan

Križ Lacko^ ravnatelj I. istrske Pire Josip, c. kr. nam. pristav.

vin. zadruge. Stopar Krsto, c. kr. logar,

b) Ostali kraj i.
KaPOJba: Cotelj Ivan, župnik. Štev. lo.

5. Tirolsl-ca s Predarlsko.

Bregfenc: Koder Anton, c. kr, poštni nadoskrbnik.
Inomost : dr. Klemenčič Ignacij, c. kr, vseuč. profesor.

Skofic Lovro, c. kr. blag. ravnatelj. Štev. 3.

6. Češka.

a) Praga. Poverjenik : Lego Jan.

*Ceško slovenski spolek. dr. Schrutz Andrej, zdravnik.

Ekert Fran, mestni župnik. Šporn Božidar, stud. iur.

dr. Kadlec Karol, gled. tajnik. dr. Vina Fran, tajnik hipot banke.

Letopis „Slovenske Matice". M'6

h) Ostala Češka.

Plzen : *Meštanska rada. Pardubice : Meštanska rada.

DomaŽlice : Meštanska rada. TabOP : Meštanska rada (knjige

Jičin : Meštanska rada. v Kotmaro ves.)

Louny : Meštanska rada. Terezill : Maselj Fran, c. in kr.

MytO visoke : Beseljak Fran , r:ič stotnik.

C. in kr. konj. stotnik. Železni bPOd : dr. Havliček K.,

Meštanska rada. odvetnik.

Štev 2 4- 14 == i6.

T. Sleiiijci.

Belsk : -Makuc Ivan, c. kr. obrtni profesor.

Pusta Polom: Dostal Riliard, kaplan. Štev, i + i z= 2.

8. Galicija.

KPak6w : *Krajnc Viktor I., c. in kr. polkovnik.

*Nedok Josip, em profesor.
RzesZOW : Dolenc Ciril. c. in kr. poročnik,
Tarnopol : Kopytzak Bazil, C. kr. gimn. profesor.

Štev. 2 + 2 = 4.

O. Dalmacija.

a) Dubrovnik. Poverjenik: Boršnik Fran.

Boršnik Fran, c. kr. profesor. Pregelj Valentin, c. kr. profesor.

Palunko V , c. kr. profesor.

b) Ostali kraji.

Zader : Namar Fran, c. kr. nam. oficijal.

Zavadlal Mihael, c. kr. dež. šolski nadzornik. Štev. 5.

10 Hrvaška s Slavonijo.

d) Kar love C. Poverjenik: Vamherger Mijo.

Frančiškanski samostan. dr. Mohar Ivan, okr. zdravnik.

Jelene Rudolf, trg. in posestnik. Ratkovič Peter, kr, profesor,

Kette Mate, trgovec. Ravnikar Dragan, kr. profesor.

Knjižnica gimnazijska. Vamberger Mijo, kr. profesor.
Lach Ivan, trg. in posestnik.

/;) V a r a ž d i n. Poverjenik : dr. Križan Josip.

Cajnko Valentin, m. katehet. Milčetic Ivan, kr. profesor.

Hržič Anton, kr. profesor. Raič o. Ivan, kap. gvardijan.

dr. Križan Josip, kr. profesor.

344

Letopis „Slovenske Matice",

C Zagreb. Poverjenik: dr. Stik Srečko.

Mam Fran, kr. gimn. profesor.

dr. Musič Avgust, kr. vseuč. profesor.

Pasarič Josip, kr. gimn. profesor v
p. in urednik.

Poppl Fran, bogoslovec.

Rubetič Cvetko, kr. realčni profesor.

Rulic Fran, knjigotiskar.

Smičiklas Tadija, kr. vseuč. pro-
fesor, itd.

Starec Anton, prebendar.

Stožir Ivan. kr. real. profesor v p.

dr. Suk Srečko, kr. vseuč. profesor,
kanonik, itd.

dr. Šrepel Milivoj, kr. profesor.

Tkalčič Ivan, knjižničar jugosl.
akademije in prebendar.

dr. Tomič Peter, kr. profesor.

Tomšič Ljudevit, šolski ravnatelj.

Torbar Josip, kr. ravnatelj v p.
in predsednik jugosl. akademije.

dr. Vidrič Lovro, odv. in posestnik.

Zadravec Vekoslav, aktuar.

Zbor duhovniške mladeži.

*Bradaška Fran, kr. gimn. ravna-
telj v p., itd.

*Jelovšek Martin, kr. š. nadzornik.

*Stare Josip, kr. real. profesor, itd.

*Steklasa Ivan, kr. gimn. profesor.

Badalič Hugon, kr. gimn. ravnatelj.

Barle Janko, arhivar.

dr. Bauer Anton, kr. vseuč. profesor.

Beluhan Milan, bogoslovec.

Benigar Ivan, kr. gimn. profesor.

dr. Boroša Štefan, mestni župnik

Čitalnica grško -kat. semenišča.

dr. Dočkal Jurij, kr. vseuč. profesor.

Horvat Karlo, kaplan.

Huebsch Artur, bogoslovec.

Irgolič Anton^ bogoslovec.

Knjižnica gimnazijska.

Kocijančič Janko, zem. obrtni učitelj.

Kolander Zlatko, bogoslovec.

dr. Kosirnik Ivan, primarij, itd.

Kunovar Janko, c. in kr. nad po-
ročnik.

Kuralt Fran, tajnik gosp. društva.

Magdič Fran, kr. real. profesor in
urednik.

č) Ostali kraji.

Bednja: Vojska Lavoslav, župnik in dekan.

Djakovo : *dr. Strossmajer Josip Jurij, škof bosensko-sremski, itd. itd.

KonŠeina : *Košiček Ubaldo, župnik.

Mitrovica : Krstonošič Sava, trgovec.

OŠtrC : Bučar Viktor, kaplan.

PoŽeg"a : *Kos Anton, viečnik sudb. stola.

Reka : Borštnik-Kremenšek Ivanka, zdravn. soproga.

SuŠak : Š. Fr., naročnik.

SamobOP : Šusteršič o. Deodat, gvardijan.

Slunj : *Zor Lovro, okr. zdravnik.

Vinkovei : dr. Modestin Josip, kr. profesor.

Štev. 8 + 56 + I =^ 65.

11. Bosna in Hercegovina.

d) Sarajevo: Poverjenik : Ncnianič Davorin.
Lilek Emil, c. kr. gimn. profesor. dr. Unterlugauer Josip, c. kr. san.
Nemanič Davorin, c kr. gimn. načelnik.

ravnatelj. Žnidaršič Jakob, c. kr. gimn. pro-

Pravdič Josip, c. kr. gimn. profesor. fesor.

Letopis ..Slovenske Matice".

345

b) Ostali kraji.

Konjevša: Crkvenik Gregor, orožn. četovodja.
KPUpa : Tomšič Anton, orožn. stražmešter.
Petro vac : Wirk Feliks, poštni upravitelj.

12. Rusija.
St. PetersbuPg: *Slavjanski dobrodelni komitct.

Štev. 8.
Štev. I.

1;3. Anglija.
Oxford: Morlill \V. R., kr. vseuč. i)rofesor.

Štev. I,

lA. Italija.

Rim : Arnejc Ivan, bogoslovec.

Štev. I.

lo. Ameril<:a.

*Solnce Ivan M , misijonar v Št. Bilban Matija, duho\ nik.

Pavlu. Dunda Josi[), modroslovec.

*Savs Matija, župnik v Delani. Grilec Ivan, delavec v Chicagi.

*Suster.šič Fran, duh. v Joliet. Podgoršek Anton, duhovnik.
Ailamič Karol, v New Yorku. Štev. 3 + 5 = 8.

IG. Nezinaoa.

*Bučar Fran, trgovec.

*Kenda Anton, zav. uradnik.

Štev. 2.

Sumarni pregled vseh društvenikov.

>

Imena škofijam

število društvenikov

častnih

DJh

letnih

narof-
niko;

t>-2 "

L
II.

III.

IV.
V.

VI.

VII,

Ljubljanska . .
Lavantinska . .
Goriška ....
Tržaško-koperska

Krška

Sekovska . . .
Razne druge . .

Skupaj

133
66
20
12
3
5
26

265

1334
665
263
200
146
51
151

2
1

1
12

1469
732
285
224
149
56
1«4

+ 130

+ 36

4- 24

^ 23

+ 18

+ 8

- 20

2810 18 i 3099 + 219

346

Letopis „Slovenske Matice".

VI.
Umrli ustanovniki.

Naslov ustanovnikov

Datum smrti

Leto

283

284
285

286
287

288
289
290
291

Črne Anton, veleposestnik v Tomaju.
Tušek Gregor, posestnik na Marti-

njem vrhu

Oblak Ivan, župnik v Borovnici . .
Rasinger Fran, trgovec in posestnik

na Dobravi pri Zavrču

dr. Zupanec Jernej, c. kr. notar, not.

komore predsednik, vitez Fr.-Jos.

reda in posestnik

Kosler Ivan, tovarnar in graščak v

Ljubljani _

baron Conrad-Eybesfeld Žiga, bivši

minister, itd. itd. v Lebringu . .
Marušič Andrej, c. kr. gimn. profesor

v p., itd. v Gorici . ._

Lene Fran, župnik v Železni kaplji

22. vel. travna
11. prosinca

21. prosinca

31. vel. travna

9. mal. srpana

17. vinotoka
1. grudna

1897
1898

1898

11. mal. travna 1898

1898

1898

1898
1898

VII.
s »Slovensko Matico" zamenjujejo knjige.

1. Matica srbska v Novem Sadu. (1864)

2. Matica gališko-ruska v Lvovu. (1865)

3. Akademija cesarska v St. Petersburgu. (1866)

4. Matica češka v Pragi. (1866)

5. Umelecka Beseda v Pragi. (1866)

6. Družba sv. Mohorja v Celovcu. (1866)

7. Pravnicka jednota v Pragi. (1866)

8. Srbsko učeno društvo v Belgradu. (1868)

9. Društvo sv. Jeronima v Zagrebu. (1869)

10. Matica moravska v Brnu. (1869)

11. Prvo društvo gabelsbergerskiii stenografu v Pragi. (1870)

12. Universiteta imperatorska v Varšavi. (1872)

13. Universiteta imperatorska v Moskvi. (1872)

14. Jugosl. akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu. (1874)

15. Knjižnica slavj. komiteta v Moskvi. (1877)

16. Hrvatski pedagogijsko- književni zbor v Zagrebu. (1878)

17. »Smithsonian Institution« v Washingtonu. (1879)

18. Bolgarsko književno društvo v Sredcu. (1882)

19. Matica sorbska v Budišinu. (1882)

20. Universiteta imperatorska v Kijevu. (1882)

21. Jednota čeških mathematikov v Pragi. (1884)

22. Kr. češka společnost nauk v Pragi. (1884)

23. Spolek arhitektov in inženerjev v Pragi. 1884)

24. Jednota českych filologu v Pragi. (1884)

25. Češki muzej v Pragi. (1885)

26. Matica hrvatska v Zagrebu. (1886 vnovič)

27. Statistična komisija mesta Prage. (1889)

28. Muzealno društvo v Ljubljani. (1889)

29. Društvo »Pravnik« v Ljubljani. (1889)

30. Uredništvo »Doma in Sveta« v Ljubljani. (1890)

31. Češka akademija v Pragi. (1893)

32. Rusko geogr. občestvo v »St. Petersburgu. (1893)

33. Redakcija hist. kvartalnika v Lvovu. (1894)

34. Zaklad narodovvy imienia Ossolinskich v Lvovu. (1894)

35. Ogerska akademija v Budimpešti. (1895)

36. Redakcija zbornika: »Acta et commentationes universitatis

Jurievensis« v Jurjew-Derptu. (1895)

37. Hrvaško arheološko društvo v Zagrebu. (1896)

38. Zemedelska rada pro kralovstvi češke. (1896)

39. Narodopisni muzej češko-slovanski v Pragi. (1897)

40. Narodopisni muzej angleški v New-Yorku. (1897)

41. ))Towarzystwo ludoznawcze« v Lvovu. (1897)

VIII.

Zaznamek književne zaloge ,, Slovenske Matice" in

kupna cena posameznim iztisom.

1. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1871. Uredil dr. E. H. Gosta - gld. 50 kr.

2. Letopis „Slov. Mat." zali. 1872-1873. Uredil dr. E. H.

Gosta — ., 50 „

3. Letopis „Slov. Mat." za I. 1874. Uredil dr. E. H. Gosta — „ 50 „

4. Letopis ,.Slov. Mat." za 1. 1875. Uredila L Tušek in M.

Pleteršnik — „ 50 „

5. Letopis ,,Slov. Mat." za 1. 1876. Uredil M. Pleteršnik — „ 50 „

6. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1877. Uredil dr. J. Blei\veis — „ 50 „

7. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1878. L in II. del. Uredil dr.

J. Bleiweis — „ 25 „

8. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1878. III. in IV. del. Uredil

dr. J. Bleiweis — „ 25 .,

9. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1879. Uredil dr. J. Bleiweis — „ 50 „

10. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1880. Uredil dr. J. Bleiweis — ,, 50 „

11. Letopis ,,Slov. Mat." za 1. 1881. Uredil dr. J. vitez

Bleiweis-Trsteniški -^ „ 50 „

12. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1884. Uredil E. Lah ... — „ 50 „

13. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1885. Uredil Fr. Leveč . . 1 „ — „

14. Letopis ,.Slov. Mat," za 1. 1886. Uredil Fr. Leveč . . — ., 50 „

15. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1887. Uredil Fr. Leveč . . 1 „ — „

16. Letopis ,.Slov. IMat " za 1. 1890. Uredil A. Bartel . . — „ 50

17. Letopis ..Slov. Mat." za 1. 1891. Uredil A. Bartel . .

18. Letopis ISlov. Mat." za 1. 1892. Uredil A. Bartel . .

19. Letopis '..Slov. Mat." za 1. 1893. Uredil A. Bartel . .

20. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1894. Uredil A. Bartel . .

21. Letopis ,.Slov. Mat." za 1. 1895. Uredil A. Bartel . .

22. Letopis „Slov. Mat." za 1. 1896. Uredil A. Bartel . .

23. Letopis .,Slov. Mat." za 1. 1898. Uredil A Bartel . .

24. J. Krsnik: Zgodovina avstrijsko-ogerske monarhije

(II. popravljeni natis)

25. Erben-Rebec: Vojvodstvo Kranjsko

26. Erben-Rebec: Vojvodstvo Koroško

27. Slovenski Štajer. Spisali rodoljujii. I. snopič ....

28. dr. Ivan Gferšak: Slovenski Štaier. lII. snopič . .

29. Majciger-Pleteršnik-Raič: Slovanstvo I. del .

30. I. V.: Grmanstvo in njega vpliv na Slovanstvo v

srednjem veku

31. J. Jesenko: Prirodoznanski zemljepis

32. Rossmaessler-Tušek: Štirje letni časi ....

33. Felloecker-Erjavec: Rudninoslovje

34. Po korny- Erjavec: Prirodopis živalstva s podobami

)1

—

n

—

,,

—

30

20

—

_

r>

20

—

^

20

—

J,

20

—

»

25

-

r

30
50

10
50
40

—

1)

40

1

16

Letopis „SIovenske Matice". 349

Knjiga prirode:

35. I. snopič — Schoedler-Tušek: Fizika . — gld. 40 kr.
3Q. II. snopič — Schoedler-Ogr inec-Er-

javec: Astronomija in Kemija. ... — „ 40 ,„

37. III. snopič — Sciioedler-Zajec: Minera-

logija in Geognozija — „ 40 „

38. IV. snopič — Schoedle r -T ušek-E rja-

več: Botanika in Zoologija — „ 50 „

39. J. Žnidaršič: Oko in vid — „ 25 „

40. Ju les Verne-Hostnik: Potovanje okolo sveta v

80 dneh — „ 40 „

41. dr. M. Samec: Vpliv vpijančljivih pijač — „ 10 „

42. Fr. Levstik: Vodnikove pesni — „ 50 „

43. J. Vesel-Koseski: Raznim delom dodatek ... — „ 20 „

44. A. Praprotnik: dr. Lovro Toman (s podobo) . . — „ 40 „

45. V. Ur bas: dr. Etb. H. Gosta (s podobo) ...-.— ., 40 „

46. J. Marn: Kopitarjeva spomenica — „ 40 „

47. M. ^Cigaie: Znanstvena terminologija — „ 50 „

48. J. Šuman: Slovenska slovnica po Miklošičevi pri-

merjalni 1 ^^ _ ^^

49. Woldfich -Erjavec: Somatologija — „ 75 „

50. dr. S. Šubic: Telegrafija — „ 30 „

51. I Tomšič: Slovenska bibliografija (Let. za 1. 1881) — „ 20 „

52. F. M. Štiftar: Pavel M. Leontijev — „ 10 „

53. P. Kosler: Imenik mest. trgov in krajev .... — „ 20 „

54. Turgenjev-Remec: Lovčevi zapiski, II. del . . — „ 50 „

55. Spomenik o šeststoletnici začetka habsburške vlade 1 „ 50 „

56. d r. Fr. Kos: Spomenica tisočletnice Metodove smrti — „ 40 „

57. I. Vrh o vec: Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih 1 „ — „

58. J o s. Apih: Slovenci in 1. 1848 1 „ — „

59. J. Križman: Slovnica italijanskega jezika . ... 1 „ — „

60. dr. Fr. Lampe: Dušeslovje (11. del) 1 „ — „

61. dr. Fr. Kos: Vzgojeslovje 1 „ — „

62. Fr. Wiesthaler : Val. Vodnika izbrani pripovedni

spisi 1 „ — „

63. I. Vrh o vec: Zgodovina Novega Mesta — „ 80 „

64. S. Rut ar: Poknežena grofija Goriška in Gradiščan-

ska; opis (I. zvezek) — „ 50 „

65. S. Rut ar: Samosvoje mesto Trst in mejna grofija

Istra; opis (I zvezek) ~ ., 50 „

66. Anton Bezenšek: Slovenska stenografija ... 1 „ — „

67. dr. Fr. Kos: Doneski k zgodovini Škofje Loke in

njenega okraja 1 „ — ,,

68. dr. K. Glaser: Zgodovina slov. slovstva (I. del.) . . — „ 70 „

69. dr. K. Glaser: „ „ „ (II. del.) . . — „ 80 „

70. dr. K. Glaser: „ „ „ (Ill.del 1. zv.) — „ 60 „

71. dr. K. Glaser: „ „ „ (III. del 2. zv.) — „ 50 „

72. dr. K. Glaser: „ „ „ (IV. del 1. zv.) — „ 60 „

73. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi. I. zvezek

1. snopič — „ 60 „

74. dr. K. Štrekelj : Slovenske narodne pesmi. I. zvezek

2. snopič _ ^^ 60 „

75. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. I. zvezek

3_. snopič — „ 60 „

76. dr. K. Štrekelj: Slovenske narodne pesmi. I. zvezek

4. snopič 8'"

77. I. Šubic: Elektrika (I. del) — (50 ,'

78. I. Šubic: Elektrika (II. del) — ' 80 '

350 Letopis „Slovenske Matice".

Zabavna knjižnica:

79. I. zvezek: Kraševski-Podgoriški:

Koča za vasjo (Povest) 1 gld. — kr.

80. III. zvezek: Fr. D o lin ar: Prihajač (Po-

vest) — „ 30 „

81. VI. zvezek: dr. Fr. D.: Pegam in Lam-

bergar — „ 60 „

82. Vn. zvezek Sienkiewicz-M. M.:

Z ognjem in mečem; povest. I. in 11. del 1 „ 50 „

83. Vni. zvezek: Sienkiewicz-M M.:

Z ognjem in mečem; povest. III. in IV. del 1 „ 50 „

84. IX. zvezek: A. Dobravec: Temni oblaki.

— IvanVrhovec: Čolnarji in brodniki

na Ljubljanici in Savi — „ 40 „

85. XL zvezek: — „ 40 „

777 21

Poziv slovenskim pisateljem!

Odbor »Slovenske Matice« se obrača do vseh rodo-
ljubnih pisateljev slovenskih z iskreno prošnjo, da bi čim
preje tem bolje poslali kaj primernih doneskov za prihodnji
»Letopis«. i

Kakor letos se bodo vsprejemali tudi v prihodnjem letu
samo izvirni znanstveni in znanstveno-poučni spisi iz razno-
vrstnih strok človeškega znanja; vendar je želeti, da bi
čestiti gospodje pisatelji svojim razpravam izbrali take pred-
mete, ki ugajajo potrebam slovenskega naroda ter zaradi
svoje občne zanimivosti prijajo večini Matičinih društvenikov.

Rokopisi naj se pošiljajo najpozneje do konca maja
1899. 1. predsedništvu »Slovenske Matice« v Ljubljani.

Po pravilih določena nagrada v »Letopis« vsprejetim
spisom se bode izplačevala, kedar bode knjiga dotiskana.

V Ljubljani 15. decembra 1898.

V imenu »Slovenske Matice«:

Predsednik : Urednik :

F^rančišek: Leveč Antoo Bartel.

AS "Slovenska matica" v Ljublijani.

346 Letopis Matice slovenske.

147

1898

IMS

r>ONTlF«CAC INSTITUTE
J.' MEDIAEVAL STUDIES

59 OUEENS PARK

TORONTO 5. Canada